Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
3198
Spomenik na Krumpahu

Grobišče 12 padlih borcev XIV. divizije obeleženo s kamnitim zidanim nagrobnikom z napisom.

Avtor spomenika je arhitekt Dušan Samec.

  • EŠD 4566
Spomenik na Razpoki leži na travniku na levem delu ob cesti Ljubno – Smrekovec. Iz Ljubnega do spomenika je 8 km. N: 46 24 02, E: 14 52 43, 772 m Hiša v bližini: Planina 25a

TU JE POKOPANIH DVANAJST BORCEV 
NARODNOOSVOBODILNE VOJSKE 
PADLIH V BOJIH PROTI OKUPATORJU 
V LETIH 1943 - 1945.

Obstoječi spomeniki
Sandi Grudnik, 14. 6. 2018
5.2.2023. 00:00
24.9.2025. 07:13
Dodal dve sliki M. Hladnik 5. 2. 2023. M.Kermavnar, 23. 9. 2025, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na spomeniku.
Spomenik
Ljubno
K.o.: Ter, parc.št.: 374, lastnik: Jožef Dobnik
8182
Joža Jezeršek, Kranj

Joža Jezeršek (v Sistory je zanj naveden kraj smrti Ravnik): "Podobno usodo je 26. decembra 1944. leta doletela skupino civilistov, ki so nameravali prek Bloške planote in Loške doline v Črnomelj. Bilo je mrzlo, megleno jutro, brez snega. Prespali so pri Hitiju v Lepem vrhu, zjutraj pa so nadaljevali pot. Tedaj so se iz megle izluščile domobranske postave in z gromozanskim kričanjem in tuljenjem navalile nanje. pobiti so bili: 41-letni inženir Jože Jezeršek iz Kranja, 41-letni občinski sluga Anton Istenič, 36-letni kolar Ignacij Istenič, 27-letni delavec Janez Zalar, 41-letni čevljar Jakob Petavs (vsi z Vrhnike) in njegova 32-letna žena Frančiška Petavs.« (Jože Vidic, Po sledeh črne roke, Ljubljana: Založba Borec, 1975, str. 515)

·         Franc Jezeršek z družino (slika). Kamra.

Mestno pokopališče Kranj, A ob zidu 36,37

             dipl. Ing. Joža Jezeršek
*10. 3. 1903, padel na Blokah 26. 10. 1944.

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik po slikah in podatkih Zdenke Primožič 31. jan. 2023
13.3.2023. 00:00
M. Kermavnar, 13.3.2023, iz obstoječega zapisa prenesel podatke na samostojni zapis
družinski nagrobnik
Kranj
2123 ČIRČE, 392/1
2179
PETRINCI - spomenik padlim in umrlim borcem NOVS, aktivistom OF in ŽFN 1941 - 1945

Spominska kamnita plošča, pravokotne oblike, temne barve, z vklesanimi imeni, velikosti 110 x 65 cm, je pritrjena na obcestni strani stavbe s številko Petrinci 10 a.

Sodražica - Vagovka - križišče za Petrinci, Kržeti, Janeži - Petrinci

PADLI IN UMRLI BORCI NOVS,

  AKTIVISTI OF,  ŽFN

     1941 - 1945

CAR ANTON

ČAMPA MILAN

ČAMPA STANKO

DROBNIČ LADO

GORNIK JOŽE

IVANČIČ CIRIL

IVANČIČ IVAN

IVANČIČ SLAVKO

KOŠMRLJ ALOJZ

KOŠMRLJ JOŽE

KOŠMRLJ MARIJA

GORNIK PETER

KRŽE FRANC

KRŽE LEOPOLD

LAVRIČ IVAN

MAHNE IGNACIJ

MAHNE SLAVKO

SAMSA FRANC

ŠILC IVAN

ŠILC MAJDA

NEZNANI BOREC

T. Bizjak, 22.8.2017
spominska plošča, memorialna dediščina
Sodražica
k.o. 1621, parc. št. 2490
7080
Petrova vas, Grobišče 8 padlih borcev NOV

Spomenik, ki leži na grobu osmih neznanih borcev NOV je posvečen enaintridesetim domačinom padlim v NOV in šestnajstim žrtvam vojnega nasilja.

Datum odkritja: 20. november 1968. 

Avtor: Jurij Jaklič.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 102.

Petrova vas, krajevno pokopališče, pri vhodu ob zidu.

         TA SPOMENIK NAJ BO NEMA PRIČA DA JE TUDI

  S TEGA KOŠČKA BELOKRANJSKE ZEMLJE DAROVALO

V LETIH 1941 DO 1945 SVOJE ŽIVLJENJE ENAINTRIDESET

 BORCEV IN ŠESTNAJST ŽRTEV FAŠISTIČNEGA NASILJA

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar Obiskal Dušan Škodič 11.7.2022
30.11.2021. 00:00
Grobišče
Črnomelj
K. o.:1534 - PETROVA VAS, parcela: 233/2
265
Spomenik ob cesti Zadlaz - Žabče
Iz Tolmina za vas Žabče, nadaljujemo po cesti za Zadlaz-Žabče. Spomenik stoji ob cest na desni strani. 46.208389 N, 13.761178 E

PADLI V NOV IN ŽRTVE FAŠIZMA VASI

ZADLAZ ŽABČE TOLMINSKE RAVNE

PADLI BORCI NOV

KOVAČIČ VIKTOR 1925-1943

RUTAR STANISLAV 1925-1943

RUTAR STANISLAV 1927-1944

PADLI V DRUGEM ODPORNIŠKEM GIBANJU

LEBAN IVAN 1912-1944

LEBAN JANKO 1921-1943

ŽRTVE FAŠIZMA

LEBAN ANDREJ 1892-1944

LEBAN VIKTOR 1911-1941

Obstoječi spomeniki
Mira Hladnik
15.12.2021. 00:00
plošča z betonskim obokom
Tolmin
3430
padlim borcem

Spomenik ponazarja tri padle borce, ki so padli 27. 3. 1943.

Spomenik obnovljen julija 1993. Vzdržuje ga KO ZB NOB Slovenska vas.

V vasi Gabrovica ob potoku Breganjščica tik ob lokalni cesti Bregana - Grdanjci na slovenski strani.

NA TEM MESTU STA

PADLA 27. 3. 1943

BORCA NOV IN POJ

MLADEN RUBICA

MIRKO SEKULIĆ

     SLAVA

ANTE KURSAR

Neobiskani spomeniki
A. Petrovič, S. Preskar, 30. 8. 2018, nedokončano
kamnita skulptura z zvezdo
Brežice
8451
Stožice, pokopališče, Glinšek Miro

Slstory navaja Ime in priimek: Miro Glinšek, Oče: Ivan, Mati: Terezija, Datum rojstva: 25. 03. 1924, Kraj rojstva: NULL, Kraj bivanja: Mala vas, Poklic (soc. status): študent trgovske akademije, Datum smrti/izginotja: 17. 08. 1943, Kraj smrti/izginotja: Vrhovo, Št. Lovrenc, Dolenjska, Kraj pokopa: Lj.-Stožice.

»Prvi in tretji bataljon sta 18. avgusta počivala, drugi pa je pripravljal skupaj s Cankarjevo brigado večjo akcijo na železniški progi med Trebnjem in Radohovo vasjo. Dve bataljonovi četi sta ponoči na 19. avgust napadli tri bunkerje, ki so varovali železniški mostiček in progo pri vasi Vrhovo med Šentlovrencem in Radohovo vasjo. Akcija se ni posrečila.31Italijani so močno zavarovali progo tudi na tem odseku in prav nagosto posejali bunkerje. To so bila stalna mesta za zaščito proge. V njih so bile le italijanske posadke. Italijani so mislili, da se hočejo partizani prebiti čez progo, zato so se dobro upirali. Topništvo iz Trebnjega je močno podpiralo obrambo svojih posadk v bunkerjih. Kljub temu so minerji iz drugega bataljona minirali mostiček in ga samo poškodovali, ker so imeli premalo razstreliva. Italijani so imeli enega podoficirja mrtvega in dva vojaka ranjena. Pri akciji je padel brigadni kurir Miro Glinšek.32« ( Lado Ambrožič – Novljan, Gubčeva brigada, Knjižnica NOV in POS 8, Ljubljana, 1972, str. 291)

»Večjo akcijo na železniški progi med Trebnjem in Radohovo vasjo sta pripravljala Cankarjeva brigada in II. bataljon Gubčeve brigade 18. avgusta 1943, medtem ko sta I. in III. bataljon Gubčeve brigade počivala. Dve četi II. bataljona sta ponoči na 19. avgust 1943 napadli tri bunkerje, ki so varovali železniški mostiček pri vasi Vrhovo. Akcija se ni posrečila. Italijani so menili, da se hočejo partizani prebiti čez progo, zato so se močno upirali. Vrh tega so Italijani tedaj ta odsek proge že zavarovali s številnimi bunkerji ali s stalnimi mesti za zaščito proge, kot so okupatorji imenovali ta obrambni sistem, partizani so imeli premalo

razstreliva, topništvo iz Trebnjega pa je bruhalo na napadalce granate. Partizanski minerji pa so kljub temu poškodovali mostiček. Boj je trajal do 5. ure zjutraj. Italijani so imeli enega mrtvega in dva ranjena vojaka, od partizanov pa je padel brigadni kurir Miro Glinšek.265« (Zoran Hudales, Občina Trebnje v NOB, Ljubljana, 1975, str. 485)

Iskalnik grobov Žale, Stožice, https://grobovi.zale.si/# ponudi podatek za Ivan Glinšek.

Pokopališče Stožice, Ljubljana, Oddelek: [3],Vrsta: [3],Grob [1].

GLINŠEK          [v medaljonu tri fotografije -  mame, očeta in sina]
MIRO                   1924 - 1943
NAJIN MLADI CVET, EDINI SIN
PADEL ZA SVOBODO DOMOVINE

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 10.7.2023, po slikah in podatkih Zdenke Primožič
10.7.2023. 00:00
družinski nagrobnik
Ljubljana
K. o. 1735 Stožice, parc. št. 670
6153
Čaven, plošča Antonu Dragarju na koči Antona Bavčerja


Plošča je bila pravokotne oblike (60 x 40 cm) in izdelana iz brona. Datum odkritja: 13.5.1974.

»Vojska je šla h koncu ... «
(Napis na plošči, vgrajeni v zid planinske koče na Čavnu)
Februar 1945. Vojska je šla h koncu, od požgane gozdarske hiše na Čavnu proti Bevrci pa so šli trije partizani. Vrh Bevrce so malo postali in se zazrli dol na zasneženo Planoto. V belem snegu so bile črne lise - ožgani zidovi porušenih domov. »Dosti dela nas čaka po vojski,« je zavzdihnil partizan z oficirskimi našitki na rokavu. - »Samo da se že enkrat konča ta prekleta morija, potem bomo že,« mu je odgovoril
drugi. Tretji ni rekel nič. Z očmi je božal Planoto in iskal svojo hišo. Bil je Famečk z Otlice ...
»Gremo,« je skoraj ostro ukazal tisti z najvišjimi čini, »do Čepovana je še daleč!« Spustili so se po gozdni cesti navzdol. Naenkrat so, kot v morečih sanjah, pred sabo zagledali Nemce. Iz otrplosti jih je vrglo regljanje strojnice in pokanje pušk. Skočili so pod cesto v strmino ...
Oba oficirja je zadelo, Faméčk pa se je izgubil med bukovjem ... (Cvetko Blaško - Firarju)

Trije partizani so bili: načelnik narodne zaščite za Slovensko Primorje Anton Dragar - Nedeljko, iz Dragomelj pri Domžalah; komandir zaščitne čete pokrajinskega načelstva narodne zaščite za Slovensko Primorje Zvonko Jelen; in intendant XXX. divizije Famečk z Otlice. (Iz diplomske naloge Ljudmile Kovač, ‘Pomniki NOB v ajdovski občini')

  • Vir: Franc Černigoj, Znamenje na Gori, Ajdovščina: Samozaložba, 1999, str. 101, 102.

 

Na južni fasadi planinskega doma na Čavnu, Stomaž 87.


TUKAJ JE PADEL 9.2.1945
ANTON DRAGAR
NEDELJKO
NAČELNIK NZ ZA SLO. PRIMORJE

 POSTAVIL 13. MAJA 1974
REP. SEK. ZA NOTRANJE ZADEVE

13. 5. 1974
Uničeni spomeniki
M. Kermavnar
13.3.2023. 00:00
1.12.2025. 20:43
M. Kermavnar, 13.3.2023, Plošča je očitno odstranjena. Ne oskrbnik ne kuhar, čeprav sta Lokavčana, nista o njej vedela nič. Na starih fotografijah (denimo iz leta 2006, ko je bila fasada še bela) jo je videti med oknoma levo od desnega vhoda v staro poslopje. Sprememba po slikah in besedilu M. Luštrek. -- M.Kermavnar, 1.12.2025, po predlogi Zdenke Primožič dopolnil Opis.
Spominska plošča
Ajdovščina
2382 Stomaž, 683/5
8262
Šempeter v Savinjski dolini, Štefan in Martin Udrih

Sistory navaja za Štefana Udriha Oče: Jožef, Mati: Marija, Kraj rojstva: Spodnje Grušovlje, Kraj bivanja: Spodnje Grušovlje, Datum smrti/izginotja: 8. 12. 1944, Kraj smrti/izginotja: pri Skomarju nad Dramljami, Kraj pokopa: pri Skomarju.

» UDRIH Štefan

roj. 6. 7. 1926, Spodnje Grušovlje, padel pri Skomarju 1944« (Jože Marolt, Šercerjeva brigada na Štajerskem, Založba Obzorja Maribor, 1993, str. 530)

Marta Rendla, skrbnica Skrbnica baze INZ o žrtvah 2. svetovne vojne, mi je v elektronskem pismu z dne 27. 3. 2023 za Martina  (Udriha?) posredovala naslednji odgovor: »Martina nimamo v bazi, le Andreja, ki pa ima druge starše.«

Sistory navaja   za: Andreja Udriha Oče: Jakob, Mati: Marija,  Datum rojstva: 20. 11. 1920, Kaj rojstva: Spodnje Grušovlje, Kraj bivanja: Spodnje Grušovlje, Datum smrti/izginotja: 15. 10. 1944, Kraj smrti/izginotja: Zaplaz.

Pokopališče Šempeter v Savinjski dolini, levo od glavnega vhoda, 11. vrsta, po poti od glavnega vhoda levo 3. grob.

             [križ]
    ŠTEFAN UDRIH
16. 7. 1926      + 1944
     BRAT MARTIN
* 11. 11. 1920   + 1944
   Padla za domovino.
   Blag vama spomin.

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 17.4.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič
17.4.2023. 00:00
družinski nagrobnik
Žalec
6396
Novo mesto, Plošča na sodišču

Vir: https://www.slov.si/doc/novomeski_spomeniki.pdf
str.: 157

Na vogalu zgradbe sodišča, Novo mesto, Jerebova 1

NE POZABIMO 

TISTIH, KI SO JIH 

V LETIH 1941 - 1945 

ODPELJALI 

IZ TEH ZAPOROV 

NA MORIŠČA, 

JEČE IN TABORIŠČA SMRTI 

ZA ZMAGO LJUDSKE 

REVOLUCIJE

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar
14.12.2020. 00:00
Spominska plošča
Novo mesto
K. o. 1456 Novo mesto, parc. št. 1246/1
8381
Taborišče Buchenwald, Turingija, Nemčija

V Buchenwaldu in njegovi podružnici Dora, ki je bila od leta 1944 samostojno taborišče, je bilo zaprtih tudi 2000 Slovencev, od katerih jih je umrlo okoli 700. V muzeju je spominek Bernarda Smrtnika umrlima bratoma.

Geslo: taborišče123

Spominsko področje Buchenwald se nahaja med kraji Ottstedt am Berge, Hottelstedt in Ettersburg pri Weimarju v Nemčiji.
Neobiskani spomeniki
M. Hladnik po poročilu Janija Aliča
9.6.2023. 00:00
Muzej
Nemčija
8234
Trboveljski športniki - žrtve fašizma

Na zgradbi ŠD Rudar je plošča z imeni vseh padlih športnikov občine Trbovlje.Vir: Trbovlje, Pomniki našega boja, str.78

Športni center Trbovlje

TRBOVELJSKI ŠPORTNIKI ŽRTVE FAŠIZMABEŠENIČ TOMO, BRČON VIKTOR, CAILINGER RUDI, ČEŠNOVAR JOŽE, ČOP LUDVIK; DOLINŠEK ZDRAVKO, FORTE MIRO; GRILC MARJAN, HAUPTMAN IVO; HRIBAR ALBIN, HRIBAR FRANC, HRIBAR MIHA, HUDALIST VINKO, JAJČNIK VIKTOR, JANC GVIDO, JANC SLAVKO, JAZBEC AVGUST, JAZBEC IVAN, JUVAN ALOJZ, KEŠE IVAN, KOKAL HUGO, KRHLIKAR FRANC, KRHLIKAR IVAN, KRALJ JOŽE, LIPAR IVAN, LUNDER DUŠAN, MAJCEN JANEZ, MARTINČIČ POLDE, MOLI OKI, OMAHEN HINKO, PINTER SLAVKO, PIVEC ANTON, PLISKOVIČ DUŠAN, RAZBORŠEK EDI, RODIČ ANTON, ROZINA GVIDO, RUS ALBIN, STROJIN IVO, ŠIP PEPO, ŠTURBEJ FRANC, ŠTUSEJ ALOJZ, ŠOLN ALOJZ, ŠUŠTER ROBERT, TOLAR LOVRO, TRATNIK ALBIN, URANIČ EDI, VIDIC SREČKO, VODOPIVEC JOČE, VOZELJ IGNAC,  VOZELJ VIKTOR, VRATANAR FRANC, VRHOVEC IVO, ŽARN FERDINAND, ŽAUBI ALOJZTRBOVLJE DNE 7. SEPTEMBRA 1952

Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik
12.5.2023. 00:00
Spominska plošča
Trbovlje
2973
Gasilski dom Godešič

Iz vrst gasilcev PGD Godešič je v letih 1941 do 1945 padlo deset članov.

Več....
Padli gasilci:
Andrej Bertoncelj, rojen leta 1898, julija 1943 so ga ustrelili partizani.
Janez Drnovšek, rojen 18. avgusta 1900 v Retečah, kmet, ustreljen je bil 9. januarja 1945 na domu.
Franc  Habjan, rojen 21. oktobra 1919, mlinarski pomočnik, v partizane vstopil 13. februarja 1943, padel je 15. avgusta 1943 pri Brezovici pri Borovnici.
Jože Habjan, rojen leta 1921, padel leta 1944 kot nemški vojak.
Martin Kavčič, rojen leta 1924, padel aprila 1944 kot nemški vojak.
Franc  Križnar, rojen 28. septembra 1914 na Godešiču, ključavničarski  pomočnik, v partizane je vstopil 15. decembra 1941, padel je 21. septembra  1942 na Poljški planini pod Stolom.
Matevž Križnar, rojen 25. septembra 1918 na Godešiču, mizarski pomočnik, v partizane vstopil 3. maja 1943, padel 9. septembra 1943 v Ribnici na Dolenjskem.
Nikolaj Luskovec, rojen 28. novembra 1915 na Godešiču, ključavničarski  pomočnik, v partizane je  vstopil 19. februarja 1943, padel je 27. januarja  1944 pri Cerknem.
Stanislav Luskovec, rojen 7. maja 1914 na Godešiču, tovarniški delavec, v partizane je vstopil 28.  februarja 1944, ujet je bil 6. julija 1944, umrl je 3. maja  1945 v Mauthausnu.
Dominik Volčič, rojen leta 1925, pogrešan kot domobranec od leta 1945.

Avtor zapisa: Franc Podnar

Prvotna plošča s šestimi imeni je bila odkrita 10. marca 1986.

Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 126-127.

Opomba 1: Obe plošči padlim gasilcem sta odstranjeni. Gasilski dom je v slabem stanju in bo menda obnovljen.

Gasilski dom v Godešiču: po cesti od Mercatorja, cca 30 m, Godešič 41.

V spomin padlim gasilcem 1941 - 1945

Bertoncelj Andrej

Drnovšek Janez

Habjan Jože

Habjan Franc

Kavčič Martin

Križnar Franc

Križnar Matevž

Luskovec Nikolaj

Luskovec Slavko

Volčič Domin

GD Godešič 1991

Uničeni spomeniki
Dušan Škodič, 8.4.2018 30.12.2021 D.Divjak
3.5.2023. 00:00
30.12.2021 dopolnil podatke D.Divjak 3.5.2023, dodal Opombo 1 in fotografiji 3/1 in 3/2.
Plošča na fasadi
Škofja Loka
K.o.: 2031 - GODEŠIČ, št.parc.: 1392
8431
Kobarid, Padlim in umrlim gasilcem
Kobarid, na gasilskem domu na Mučeniški ulici 1b

[simbol gasilstva: gasilska čelada s prekrižanima baklo in sekirico, na čeladi zvezda]
        GD KOBARID
 PADLIM IN UMRLIM
ČLANOM GASILSKEGA
  DRUŠTVA KOBARID
    POSTAVLJENO 1982

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 30. 06. 2023, po besedilu in fotografijah Mojce Luštrek
30.6.2023. 00:00
Spominska plošča
Kobarid
K. o. 2223 Kobarid, parc. št. 522/10
6173
Otlica, plošča pokretni bolnici XXX. divizije

Plošča je pravokotne oblike (90 X 60 cm), iz belega marmorja, napis je vklesan in obarvan. Datum odkritja: 22.7.1979

2024 je ob prenovi hiše plošča izginila. ZB namerava postaviti novo. 

Sedaj je plošča pritrjena na naravni skali 30 m vzhodno od hiše Otlica 22, pri Premu. Hiša, kjer je bila plošča prvotno nameščena je v slabem stanju.

V TEJ HIŠI JE OBČASNO DELOVALA
POKRETNA BOLNICA XXX. DIVIZIJE
IX. KORPUSA OD SEPTEMBRA 1943
                  DO 28.2.1945
.
                POSTAVIL ODBOR ZB NOV
                OTLICA-KOVK
                22.07.1979

Uničeni spomeniki
M. Kermavnar 28. 8. 2020
12.3.2024. 00:00
M. Kermavnar, 8.8.2021, fotografije Po informacijah Jožeta Jerama in Damjana z Otlice zabeležil odstranitev plošče in dodal slike, ki jih je poslal Damjan Likar. -- M. Hladnik 12. 3. 2024
Spominska plošča
Ajdovščina
K. o. 2370 Dol - Otlica, parc. št. 1650/1
8289
Izola, pokopališče, Grbec Ivan

Sistory navaja Kraj rojstva: Korte, Kraj bivanja: Izola, Kraj smrti/izginotja: Podgrad. 

Podatki na nagrobniku se ujemajo s podatki v Sistory.

Pokopališče Izola, leva stran pokopališča (stari del), nekaj vrst od glavnih pokopaliških vrat.

[peterokraka zvezda]
[ fotografija] GRBEC
                      IVAN
ROJEN 16. 1. 1920
   PADEL V NOB
       7. 5. 1945

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 30.4.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič
30.4.2023. 00:00
Nagrobnik
Izola
K. o. 2626 Izola, parc. št. 146
2014
Spominska plošča Krešu Karamanu

Na glavnem trgu v Slovenj Gradccu je lepo urejena lekarna. Med vojno jo je vodil magister Krešo Karaman. Prepotrebna zdravila in obveze sta magister Krešo Karaman in Branka Šisernik pošiljala po zvezah in tajnih kanalih v gozdove pod Veliko in Malo Kopo, kjer so se v Pavčkovih bolnišnicah zdravili ranjeni partizani. Gestapovska policija je odkrila prepovedano delovanje in magistra Kreša Karamana  marca leta 1945  aretirali in ga poslali v zloglasno taborišče Dachau, kjer je umrl nekaj dni pred osvoboditvijo. 

Spominsko plošču so delavci kolektiva Lekarne odkrili leta 1975.

VIR:Jože Potočnik, Spomeniki in znamenja NOB v občini Slovenj Gradec

Spominska plošča je nameščena v pasaži pred vhodom v lekarno na Glavnem trgu v Slovenj Gradcu. Zgradba leži v samem centru mesta Slovenj Gradec

MR.PH. KREŠO KARAMAN

HUMANIST IN PATRIOT

ZASTRUPLJEN 1945 V DACHAUU

KOLEKTIV LEKARNE 1975

Obstoječi spomeniki
Jože Vrabič, 26. julija 2017
Beli marmor
Slovenj Gradec
Slovenj Gradec, 408/9
8112
Alojz Hrovat

Podatki se ujemajo s podatki v Sistory.
»Alojz Hrovat, zaslužni sindikalni organizator in predvojni komunist, znan zlasti med čevljarji in gradbinci. Na začetku vstaje član vojno-revolucionarnega komiteja za jeseniško okrožje, nato dražgoški borec ter komandir Kokrške čete. S tovariši se je v jami pri Okroglem 22. aprila 1942 raje ustrelil, kot bi se predal okupatorju […] Še enkrat so jih Nemci pozvali na predajo, a tem pozivom so odgovorili še močnejše prepevanje in izzivalni klici. Partizani so vzadnjih minutah uničevali orožje in opremo ter postrelili naboje. Le zadnje so zadržali; z njimi se jih je postrelilo šest. Ob mrtvem Pozniku in Smuku so obležali Stane Žagar, Jaka Rabič, Ivan Županec, Lojze Hrovat, Stane Pavlin in Ivan Stroj.« (Ivan Jan, Kokrški odred I,  /Narodnoosvobodilni boj pod Karavankami/, Ljubljana: Knjižnica NOV in POS 26/4, 1980, str. 176, 194)

Mestno pokopališče Kranj, D-9/9

Napis na nagrobni plošči
HROVATOVI
ATA LOJZE *21. 6. 1902 +22. 4. 1942
KOM. KRANJSKE ČETE PADEL V NOV
Na kamnitem stebriču, postavljenem samostojno, ploščica z napisom:
[peterokraka zvezda]
ALOJZ HROVAT
21. 6. 1902 BEGUNJE
22. 4. 1942 OKROGLO
PREDVOJNI KOMUNIST –PRVOBOREC
KOMANDIR KOKRŠKE ČETE

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
23.2.2023. 00:00
Nagrobnik
Kranj
2123 ČIRČE, 392/1
8111
Jakob Možina

Podatki se ujemajo s podatki v Sistory.
»MOŽINA Jakob, partizan neugotovljene enote. Rodil se je 1916 v Kočah pri Postojni. 14. avgusta 1944 so domobranci iz Kranja hajkali na sektorju Javornik-Pševo. Zajeli so ga skupaj s partizanom Antonom Jakšetom in ju ranjena ustrelili.« (Silvo Grgič, Zločiniokupatorjevih sodelavcev (Monografija v treh delih), 1. knjiga: Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani, Novo mesto: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1995, str. 150)

Mestno pokopališče Kranj, Milan Žmavc, D – 9/5, 6

Napis na nagrobni plošči:

ŽMAVC [križ]

Na kamnitem stebriču, postavljenem posebej, ploščica z napisom:

[peterokraka zvezda]

JAKOB MOŽINA

10. 4. 1912 KOČE-POSTOJNA

14. 8. 1944 PŠEVO

BOREC VDV

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik po podatkih in slikah Zdenke Primožič
23.2.2023. 00:00
Nagrobnik
Kranj
2123 ČIRČE, 392/1
6117
Ustreljena partizana.

Konjiška planinska pot, 29, 30

Vešenik. V gozdičku ob potoku Bezina je spominsko obeležje dvema borcema iz Oplotnice, ki so ju na tem mestu ustrelili Nemci.

Pri bencinskem servisu zavijemo proti Oplotnici. Ob potoku Bezina, hišna številka Ob potoku 7-a, Slov.Konjice.
NA TEM MESTU STA BILA 22.12.1944 USTRELJENA PARTIZANA JANEZ ČOKL roj.3.8.1913, VODNIK IN IVAN MUC roj. 6.1.1926, BOREC.VAJINA ŽRTEV, NAŠA SVOBODA!1962   ZZB NOV SLOVENSKE KONJICE.
Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
18.8.2020. 00:00
S.Gradišnik,dodal fotografije in opis poti. 18.12.2021.
Granitni blok.
Slovenske Konjice
7966
Golob Jože-Staško
Pokopališče Šmihel

GOLOB JOŽE-STAŠKO

      PADEL 9.3.1945

Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik
5.12.2022. 00:00
Spominska plošča
Mozirje
71
Kip pred stavbo Policije, Radovljica

Kip je delo Toneta Svetine.

Ljubljanska cesta 2, pred policijsko postajo v Radovljici

Besedila ni.

Obstoječi spomeniki
Mira Hladnik
kovinsko varjeno delo
Radovljica
K. o. 2156 Radovljica, parc. št. 146/18
3258
Partizanska tiskarna

Spominske plošča na steni hiše, v kateri je leta 1941 delovala partizanska tiskarna.

Vir: Arhiv ZB Jesenice.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 197.

Fotografije: Marko Gričar, Petra Gričar.

EŠD 5370

Strelska ulica 8, Slovenski Javornik, vidna s ceste.

TU SE JE V LETU 1941 ILEGALNO
RAZMNOŽEVALA PARTIZANSKA
LITERATURA IN TISKALI
PROGLASI
OF

Obstoječi spomeniki
Marko Gričar, 2. 7. 2018.
M. Kermavnar, 8.7.2025, dodal 3 fotografije.
Spominska plošča
Jesenice
2175 JESENICE, 2197/2
5336
Sveto pri Komnu, Spomenik padlim kurirjem

Spomenik je v nizko zidano nišo postavljena skala. Prednja stran je zbrušena in ima vklesana imena v NOB padlih kurirjev. Postavljen je bil 4.07.1980, obnovljeno 3.7.2016

EŠD 17153

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji1234

Spomenik stoji v severovzhodnem delu naselja, v predelu Jašči. Hiša v bližini: Sveto 36b

PADLIM KURIRJEM P 15

              V NOB

ČERNIGOJ BOGOMIL 1924 - 1945

GORJUP OSKAR 1925 - 1944

KODRAM GIUSTO 1905 - 1944

KODRIČ MARCEL 1924 - 1945

MOŽE PAVEL 1923 - 1945

TROŠT ŠTEFAN 1908 - 1945

.

BILI STE NEUSTAVLJIVA POT,

SPELJANI OD ČLOVEKA DO ČLOVEKA

ŠE ZDAJ OD TU IN TAM OD VSEPOVSOD 

SE V NAŠA SRCA TIHO STEKA.

                                                   C. ZLOBEC

                      SLAVA JIM 

4. JULIJ 1980

Obstoječi spomeniki
MK,
14.4.2020. 00:00
K. Poljšak Ščuka
Kamnit spomenik
Komen
2410 SVETO, 527/4
605
Mihaela Škapin, Žirovski vrh sv. Urbana, lovska koča

Spominska plošča na lovski koči v Žirovskem Vrhu je posvečena narodni herojinji Mihaeli Škapin - Drini, ki je padla v bližnji okolici 15. novembra 1943. Ploščo so odkrili 21. septembra 1986, dostop do koče je iz Žirov in Gorenje vasi.

V novembrski ofenzivi leta 1943 se enote 134. grenadirskega polka napadle Vojkovo brigado na Žirovskem vrhu. Najtežje udarce sta doživela 2. in 3. bataljon, ki sta bila napadena iz smeri Lučine, Šentjošt in Vrh nad Rovtami. V trenutku, ko je hitela iz štaba 2. bataljona na napadene položaje bataljona, je bila smrtno zadeta Mihaela Škapin - Drina, namestnica političnega komisarja 2. bataljona Vojkove brigade.

Več ... 

Podatki o padli narodni herojinji:

Mihaela Škapin - Drina,  rojena 29. septembra 1922 v Velikem Polju pri Sežani, februarja 1943 je vstopila v Južnoprimorski odred, nato je bila v Gradnikovi in Vojkovi brigadi. Padla je 15. novembra 1943 v Žirovskem Vrhu kot namestnica političnega komisarja 2. bataljona v Vojkovi brigadi. Razglašena je bila za narodno herojinjo.

Vsi člani Drinine družine so bili zvesti borci proti fašizmu. V vojni so padli oče in štirje otroci, tako je izmed vseh šestih članov družine ostala živa samo mati. Ko se je še ona umaknila v partizane, so fašisti razdejali njihov dom.

Geslo: herojsmrt123

Dostop do koče je iz Žirov in Gorenje vasi. Spomenik stoji 50 m ob cesti južno nad hišo Žirovski vrh 44 (pri Bukovcu).

V NEPOSREDNI BLIŽINI

JE 15. XI. 1943 PADLA

MIHAELA  ŠKAPIN – DRINA,

ROJ. 29. IX. 1922, NARODNA HEROINA

NAM. POLITKOM. 2. BAT.

VOJKOVE BRIGADE

                                                            ZBNOV ŽIRI 

       IN DOMICILNI ODBOR VOJKOVE BRIGADE, 

                                                             21. IX. 1986.

Obstoječi spomeniki
Franc Podnar
23.7.2021. 00:00
Julija 2021 so spomenik vandalizirali (posnetek 4). M. Hladnik
plošča
Žiri
K. o. 2022 Žirovski vrh, parc. št. 1231/1