Šest partizanov, ki so preživeli tragedijo v Gornjih Lazih, se je zateklo v Semič, trije od njih v Nestopljo vas, kjer so jih zaradi izdaje 25. febr. 1942 Italijani našli in pobili. To so bili Štefan Dvojmoč, Karl Brunskole in Tone Jelenc. Ni v RKD. 

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 93.

Vodnik, 27, 28

V TEJ VASI SO MED NARODNO
OSVOBODILNO BORBO DNE 25. II. 1942
PO KRIVDI IZDAJALCA PO NEENAKI BORBI
S FAŠISTIČNIMI OKUPATORJI PADLI
DVOJMOČ ŠTEFAN KANIŽARICA
BRUNSKOLE KAREL GABER - SEMIČ
JELENC ANTON GORENJSKA
KRAJEVNI ODBOR ZVEZE BORCEV KOT PRI SEMIČU

Novi lastnik je ob obnavljanju hiše odstranil ploščo in jo daje na razpolago ZZB Šmartno ob Paki. Tel 041 679 348 - Centrih.

V DRUŽINI IRMAN JE SEDEM ČLANOV DAROVALO ŽIVLJENJE ZA SVOBODO. OČE FRANC USTRELJEN V CELJUMATI MARIJA PREMINILA V TANNUSIN JOŽE USTRELJEN V CELJUHČI MARIJA PREMINILA V AUSCHWITZUSIN FLORIJAN USTRELJEN V CELJUSIN IVAN USTRELJEN V MARIBORUHČI ŠTEFKA USTRELJENA V CELJUSLAVA JIM!

Tri metre visoka lesena plastika z glavami talcev v visokem reliefu (kipar Viktor Premk, 1983) je postavljena na dvojnem okroglem, stopničastem podstavku, zidanem iz lomljencev.

Zaradi slabega stanja in nevarnosti za mimoidoče je lesena skulptura bila leta 2011 odstranjena.

Iz arhiva ZB NOB Logatec mi je predsednica Vesna Jerina posredovala posnetek iz njihove spominske sobe, kjer je na steni tudi fotografija lesene skulpture.
EŠD 21499

OPIS OBELEŽJA, ŽIVLJENJEPIS:

V bližini Jamnika, v neposredni bližini tega kraja je bil smrtno nevarno ranjen Lojze Kebe. Poleg Žagarja in Brejca je bil zadolžen za organizacijo vstaje na Gorenjskem in je bil ob formiranju vojnorevolucionarnega komiteja za Gorenjsko imenovan za člana tega komiteja. Deloval je na področju celotne Gorenjske pri organiziranju odborov OF, pri organizaciji ilegalnih ciklostilnih tehnik, pri utrjevanju partijskih organizacij. Neumorno je deloval pri obnavljanju partijske organizacije na terenu in predvsem skrbel za mobilizacijo novih borcev. Prav zaradi neomahljive borbenosti, doslednosti, discipliniranosti in osebne skromnosti je užival velik ugled med borci in ljudmi. Lojze Kebe je bil proglašen za narodnega heroja 5. 7. 1951.

KRATEK OPIS DOGODKA:

Njegovo neumorno delo je bilo končano, potem, ko je bil v taborišču I. grupe odredov nad Jamnikom ranjen v trebuh. Z velikimi napori se je privlekel do vasi, kjer je kljub skrbni negi domačih aktivistov umrl 20. oktobra 1942, v Petračevi sadni sušilnici. 

VIRI: 

France Benedik: Jamnik med NOB; 

Pomniki NOB v občini Kranj, str. 125-126; 

Gorenjska med NOB – Jamnik in tehnika Meta;

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 219;

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 117-118.

Prvotno spomeniško obeležje je občinski odbor ZBNOV odkril že v avgustu 1948; sedanji prenovljeni spomenik – načrt zanj je napravil arhitekt Nande Jocif – pa je bil odkrit ob 20 letnici Kebetove smrti v oktobru leta 1962.

OPOMBA: Po že več let očitni potrebi po ureditvi dostopa, na kar je ZB NOB KO Besnica-Podblica večkrat opozarjala že od leta 2014, je v tednu med 9. in 13. oktobrom 2017 izvajalcu, po KVP ZVKDS, s sredstvi KS Podblica in MO Kranj, delna sanacija uspela. Hvala vsem sodelujočim. Potrebna bo še ureditev neposredne okolice in čiščenje z algami obraslega spomenika. 

OPOMBA1(se nanaša na sl4): 

Čiščenje alg in lišajev na istrskem kamnu je preko izvajalca - kamnoseka po predpisanih kulturnovarstvenih pogojih ZVKDS OE Kranj, izvedla MO Kranj v obdobju okt. 2019 – jan. 2020.

http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=20679

EŠD: 20679, memorialna dediščina

FOTO: Jože Bešter april 2013, Lado Nikšič okt. 2017, jan 2020

.

Geslo: herojgrob1234

Na prečni plošči je vklesan napis:

NARODNI HEROJ 

LOJZE KEBE ŠTEFAN

PADEL 20. X. 1942

Kovinska plošča z reliefiranim napisom, velikosti 50 x 60 cm, je pritrjena na obcestni strani stavbe brez hišne številke. Ta stavba je v neposredni bližini hiše Globel št. 4 in na drugi strani dovozne poti  hiša Globel št.10.

Viktor Mokorel in Jože Perušek sta padla zgodaj zjutraj 15. maja 1944. na tem kraju. Priložena črnobela fotografija prikazuje hišo, ki je ni več /preslikana iz knjige Jožeta Vidica, Zločin pri Lenartu, str.308, kjer so podrobno opisane okoliščine o smrti obeh in iz katerih je sklepati, da sta bila žrtvi izdaje/ in v kateri sta prenočevala iz 14. na 15. maj 1944..

OBKOLJENA OD DOMOBRANCEV V STARI VESELOVI HIŠI STA NA TEM DVORIŠČU 15. MAJA 1944. PADLA SEKRETAR RAJONSKEGA KOMITEJA KPS SODRAŽICA

VIKTOR MOKOREL - ZMAGO

ROJ.10.JULIJA 1908 V PIRČAH OB KOLPI

IN ČLAN RAJONSKEGA ODBORA OF

JOŽE PERUŠEK

ROJ. 25. MARCA 1905 V ŽIMARICAH.

DAN PRED SVOJO SMRTJO STA V GLOBELI ORGANIZIRALA PRVE VOLITVE V NARODNOOSVOBODILNI ODBOR.

9. JUNIJA 1979.

ZDRUŽENJE BORCEV NOV SODRAŽICA

ZDRUŽENJE BORCEV NOV ŽIROVNICA

Obeležje stoji na podstavku iz grobo obdelanega kamna, sama plošča z napisom, posvečenim žrtvam fašizma, pa je gladko obdelan kamen. 

Obeležje je bilo postavljeno leta 1954.
EŠD 17084
Po JSNP 128 je bil odkrit 1959.
Po članku v Istrskem tedniku 5. oktobra 1951 je bilo prvotno obeležje (v zemljo postavljena plošča) odkrito 2. oktobra 1951.
Obeležje so obnovili in na novo postavili člani ZB Sv. Anton leta 2015.
.
Istrski tednik leta 1951 poroča:

     »2. oktober 1943. leta bo v srcih našega ljudstva nepozaben dan, dan, ko s? je po Istri razširil val sovražnikovih požigov in umorov, dan sožalja v čast padlim junakom, mučenikom in fašističnim talcem. […]
     2. oktober 1943. Bilo je okoli devete ure. […]
     Prvi topovski streli so že odmevali po Rižanski dolini in se izgubljali daleč v potokih. Na Rižani se je kolona razšla po glavni cesti proti Kopru in Dekanom. Vojaki v zelenih uniformah s čelado na glavi in napeto puško v rokah so poskakovali s kamionov, tankov in avtoblind. Zgubili so se v dolini, po njivah, med vinogradi in trstjem. Pod vznožjem hriba so se razšli po gozdovih in v strelcih prodirali v vasi. Že so bili v Cezarjih in Pobegih. Med tem pa je bilo vedno slišati streljanje s strojnicami, ki je prihajalo vedno bliže. 
   V Šmarjah, Marezigah, Tinjanu in na Škofijah se je močno kadilo. Požari so se vse bolj širili. Goreli so domovi in vse, kar je bilo v njih. 
   Po cesti so prišli s kamioni v Sv. Anton iz Kopra in Marezig. Ustavili so se. Toda žive duše niso našli v vasi. In so začeli od kraja požigati. 14 hiš so požgali pri Sv. Antonu ta dan. Sv. Antončani so z gozdov in skrivališč opazovali svoje domove, ki so goreli. Težko jim je bilo pri srcu to gledati. Toda ni bilo kaj. Med tem pa je bilo slišati v potoku pri Pečkih rožljanje strojnic. Tu pa tam je padel kak strel iz puškinih cevi. Takrat so nacifašističnj krvniki streljali naše ljudi, ki so jih našli na poljih pri delu. Osem so jih na ta način postreljali ta dan v okolici Sv. Antona. Ostalih osem, ki so jih še postreljali isti dan v Pečkih, pa so jih uvrstili in z enim rafalom pobili. Kakor snopi so padali drug za drugim. 16 mladih življenj je padlo ta dan pri Sv. Antonu in okolici. Kakor bi jih nekdo ukradel, jih ni bilo več. Da, ukradli so jih. V Pečkih pod Sv. Antonom so ponje prišli v hiše. Našli so jih doma, ker niso bežali, saj niso nikomur nikdar v življenju žalega storili. Odgnali so jih kakor ovce in jih postrelili. 
   Ostali Sv. Antončani, ki so izpod streli utegnili zbežati, so se proti večeru vračali v vas. Našli so požgane domove, oropane domačije. Noč je zagrnila vas. Kjer je še ostala kaka streha, so se v strahu pod njo stisnili. Nacifašisti, krvniki, morilci pa so celo noč še rjuli pijani po vasi. Nastanili so se v šoli in čez štiri dni ko se jim je zdelo, da so svoje opravili, so nadaljevali z ofenzivo skozi Istro in Dalmacijo, tja nekam v Bosno, kjer so doživeli silovit poraz. Partizanska vojska jih je uničila. 
   Toda ljudstvo iz Sv. Antona se je takrat še bolj enotno strnilo v Osvobodilno fronto. Vera v zmago je bila v njih neomajna. Kadar so pozneje prihajali v vas partizani, so jim pomagali še z večjim navdušenjem. Vzljubili so jih. Saj je bila to njihova vojska, ljudska vojska, ki jim je po poldrugem letu težke borbe prinesla svobodo. 

         V torek 2. oktobra so Sv. Antončani svečano sožalno praznovali osmo obletnico razdejanja, požiga, umorov in ropanja nacifašističnih nemških tolp v njihovi vasi, Na dveh mestih, kjer so nemški morilci postreljali njihove vaščane — borce za svobodo, so ob tej priliki odkrili spominski plošči. Pri svečanem odkritju plošče pri Pečkih je pred v zemljo postavljeno ploščo spregovoril nekaj besed o padlih tovariših tovariš učitelj. Pionirji pa so zapeli žalostinko, ki jo je potem zaigrala tudi vaška godba. Pri Turkih pa so prav tako odkrili spominsko ploščo padlemu borcu, že tedaj članu Partije tovarišu Lazarju Kavrečiču in to na mestu, kjer so ga 2. oktobra 1943 kakor osem tovarišev pri Pečkih in še drugih sedem sem ter tja po njivah in gozdu ustrelili nacifašistični razbojniki.«
.
G. B., 2. oktober bo ostal neizbrisen v srcih našega ljudstva, Istrski tednik, Glasilo Osvobodilne fronte za istrsko okrožje, Leto II, Štev. 40, Koper, 5. oktobra 1951, str. 3. Elektronski vir: Istrski tednik, št. 40, 1951, str. 3 Dostop: 15. 2. 2024.
.
         Opomba: Piscu se je verjetno prikradla napaka, ko piše, da je Lazar Kavrečič padel 2.10.1943. Vir Sistory in napis na obeležju v Turkih navajata 24. 4. 1944 kot dan smrti.

                     [zvezda]

   NA TEM MESTU SO PADLI 

            DNE, 2. 10. 1943 

ZA SVOBODO KOT ŽRTVE FAŠIZMA

            TURK ALFONZ 

  ROJEN V ČEŽARJIH 27. 12. 1912

VATOVEC RINO ROJEN 5. 8. 1919

BORDON MARIJ ROJEN 7. 8. 1929

VATOVEC MILKO ROJEN 16. 3. 1923

VATOVEC MARJAN ROJEN 4. 8. 1926

KAVREČIČ ALEKSANDER ROJEN V

                      SV. ANTONU 10. 5. 1897

JAKUMIN JOSIP ROJEN 3. 3. 1889

JAKUMIN MARIJ ROJEN 27. 9. 1907

MUŽENIČ LAZAR ROJEN 17. 2. 1808

                VEČNI SPOMIN IN SLAVA

Grobišče obroblja v obliki šesterokotnika nizek kamnit zid. V grobišču so urejene gomile. Ob grobišču stoji steber s posvetilom in imeni padlih. Avtor ureditve je arhitekt Miloš Lapajne.

Bolnišnica »Leseni Kamen« na Rogu je bila ustanovljena v začetku poletja 1943. Postavljena je bila kakih 15 minut hoda od vasi Resa. Sredi marca 1943 so zgradili veliko barako za ranjence, ki je merila 12 x 8 metrov in dve manjši za zdravstveno osebje in kuhinjo s shrambo. Kasneje je pridobila tudi operacijsko sobo. V bližini sta bila še skladišče in Bunker za ranjence, v katerem je ob nemški ofenzivi bivalo 24 ranjencev in bolničarka.

V njej so bili nameščeni predvsem lažje ranjeni in invalidi, jeseni 1944 pa so v njej uredili tudi oddelek za nalezljive bolezni. V začetku jo je vodil dr. Franc Novak-Luka, kasneje pa tudi nekaj časa Andrej o. Župančič-Mike in dr. Božena Ravnikar-Nataša.

Bolnišnica »Leseni Kamen« je delovala do osvoboditve. Na njenem mestu sta danes urejeno grobišče in spominski kamen.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 94.

EŠD 9380
https://publishwall.si/zvonebutala.semic/photos/photo/46824

Opomba 1: V šesterokotniku urejenih 14 simbolnih gomil (na pomniku je napisanih samo 11 imen umrlih). Kakih 150 m nad grobiščem je levo od poti lokacija bolnišnice. Vidni so le še vkopi barak. Mesto označuje infotabla.

BORCI NOV, UMRLI V BOLNICI

LESENI KAMEN

FRANC BALOH

ANTON BORSAN

RUDI BUKOVEC

FRANC KRANJC "VILI"

STANKO LOGAR

ANTON PERENIČ

STANKO PANTER

LOJZE PEVEC

MILAN RAPUŽ

JANEZ ROŽIČ

JOŽE SEGULIN

V gozdu nad Rožič Vrhom je imela do maja 1942 in pozneje še tri mesece svoj tabor Belokranjska četa. Na območju Rožič Vrha je imela sedež tudi kurirska postaja TV-8, ki je bila ustanovljena novembra 1942. V njej je bilo sprva pet kurirjev, pozneje pa se je njihovo število povečalo. Prvi komandir je bil Franc Košir - Pavle. Kurirji so do pomladi 1943 prenočevali po zidanicah, potem pa so si v gozdu nad vasjo postavili barako. Zveze so vzdrževali s TV-15 v bližini vasice Pogorelec v Kočevskem rogu in s TV-9 v Bojancih, od spomladi 1943 pa enkrat na teden še s TV-13 v Spodnjem Logu. Po kapitulaciji Italije so kurirsko postajo TV-8 preselili v bližino Črnomlja. 

Na postajo spominjata dva pomnika. Sredi vasi je spominski vodnjak, ob cesti proti Naklu pa na koncu vasi spomenik v obliki kompasne igle, ki simbolizira kurirsko postajo in kurirske poti. Izdelan je po načrtu arhitekta Draga Derkoviča, odkrili pa so ga 3. julija 1960.

• Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 94.
• http://www.pespoti.si/pkv-tocka.php?id=107

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123

V ČASU
LJUDSKE 
REVOLUCIJE 
1942--1945
JE V TEM
KRAJU DELOVALA
KURIRSKA
POSTAJA TV8

Spomenik je vogal stare hiše na novo pokrite s streho, v njem pa dve spominski plošči iz marmorja in nekaj slik. Za pomemben pomnik naše zgodovine skrbijo domači Avžekarjevi. 

Dne 3. 10. 1944  so na partizanski javki G-21 domobranci iz Cerkelj na Gorenjskem zagrešili hud zločin. Zvečer so prišli potuhnjeno na kurirsko postajo po domače pri Avžekarju, obkolili in napadli. Ubili so tri kurirje. Eden je bil domači sin France, njegovega očeta gospodarja Mihaela Dobovška so ubili v postelji. Ta hiša je veliko žrtvovala, saj je poleg teh v prvem Kokrškem odredu 18. avgusta 1942 padel že mlajši sin Miha Dobovšek. Med vrati je bil ranjen Franc Čimžar-Goričnekov iz Štefanje gore, vendar je kasneje umrl zaradi prehudih ran. Na pragu je bil ubit tudi komandir kurirske postaje Franc Šolar-Trš doma iz Dražgoš. Pred odhodom pa  so domobranci hišo še zažgali. Šlandrova brigada, ki je prispela na ta območje prav ta dan, o tem ni nič vedela in ni mogla zato posredovati. Že naslednji dan pa so Šlandrovci začeli z akcijo uničenja domobranskih postojank v Cerkljah na Gorenjskem, Brniku in Lahovčah.

Spominsko ploščo je dal vzidati krajevni odbor ZB NOV Cerklje in jo odkril 5. oktobra 1955.

Viri: Pomniki NOV v občini Kranj, str. 165-166.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 225.

EŠD 10159

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123

NA TEM PODROČJU JE V ČASU NOB DELOVALA RELEJNA KURIRSKA POSTAJA G-21

KURIRJI IN ZZB NOV 1980

NA TEM MESTU SO PADLI KOT ŽRTVE BELOGARDIZMA 

ŠOLAR FRANC - TOŠ

- 2. IV. 1920 KMET IZ DRAŽGOŠ V NOV OD 1942 PADEL 3. X. 19944

ČIMŽAR FRANC - GUSTELJ

-17. III. 1920 ŠTEFANJA GORA V NOV OD 15. II. 1944 PADEL 3. X. 1944

DOBOVŠEK MIHAEL - KMET

- 19. IX. 1894 SIDRAŽ PADEL 3. X. 1944

DOBOVŠEK FRANC 

- 16. II. 1916 SIDRAŽ V NOV OD 8. V. 1944 PADEL 3. X. 1944

1942-1945

POSTAVIL DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA ODPAD

Na plošči, ki je pritrjena na večjo neobdelano skalo, so imena osmih domačinov, ki so kot partizani izgubili življenje v letih 1941 do 1945. Spomenik je bil postavljen leta 1983.

EŠD 19307

                    [zvezda]

             ŽRTVE FAŠIZMA

GOVEDNIK ALOJZ   SODJI VRH
                PADEL 1942
      KALIN TONE   CERKLJE
                PADEL 1942
 MATKOVIČ FRANC   LOKVICA
                PADEL 1942
 OGULIN MARTIN   CEROVEC
                PADEL 1943
PLUT FRANC   KRVAVČJI VRH
                PADEL 1943
     PLUT JOŽE   CEROVEC
                PADEL 1943
 PLUT MATIJA   ČREŠNJEVEC
                PADEL 1942
ŠUŠTARŠIČ MARTIN   OMOTA
                PADEL 1942
  ZB ČREŠNJEVEC   25.7.1983

Jože Moškrič, ⁕2. marec 1902, Ljubljana - Dobrunje, † 22. februar 1943

Imel je revno otroštvo. Leta 1920 je še ne polnoleten odšel v Bitolo v Makedoniji v podoficirsko artilerijsko šolo. Domov se je predčasno vrnil s potrdilom, da je trajno nesposoben za vojaško službo. Z župnikovim priporočilom se je kot nekvalificirani delavec zaposlil Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani (kasneje do zaprtja leta 1997 Tiskarna Ljudske pravice) obenem pa se je včlanil v socialistični sindikat grafičnih delavcev.

Bil je strasten borec za pravice delavcev. Leta 1928 je vstopil v komunistično partijo. S prijatelji in delavskimi somišljeniki je v Zalogu ustanovil delavsko kulturno društvo kot podružnico kulturne zveze Svoboda. Leta 1930 je bil soorganizator stavke grafikov v Ljubljani. Leta 1932 je postal predsednik delavskega kulturnega društva. V društvu so organizirali predavanja, literarne večere, pevski zbor, dramske igre in delavsko godbo. Moškrič je sodeloval kot dramatik, režiser in godbenik ter je bil leta 1933 izvoljen v osrednji odbor Zveze Svobod v Ljubljani. Jeseni leta 1940 ga je aretirala policija. Ne ve se, ali je bil zaprt zaradi konkretnih propagandnih dejanj v prid komunizma ali zaradi njegove splošno znane politične usmerjenosti. Po približno treh mesecih ječe so ga brez razprave izpustili.

Po okupaciji leta 1941 je živel v ilegali, saj so italijanski fašisti za njim razpisali policijsko tiralico. Organiziral je partizansko tiskarstvo, pridružil se je Osvobodilni fronti, pisal partizanske pesmi in leta 1942 odšel v partizane. Tam se je spoprijateljil z Edvardom Kocbekom, ki je bil poverjenik za prosveto in propagando. Postal je tudi zaupnik Edvarda Kardelja in politični poverjenik na partizanskem območju blizu domačega kraja – okoli Podlipoglava in Pugleda. Novembra je bil zaradi slabega zdravja razrešen dolžnosti, vendar v vodstvu ni prišlo do odločitve, ali gre v bolnico v Rog ali v Ljubljano. 22. 2. 1943 je na partizanskem pohodu padel v zasedo in bil ranjen. Pripadniki vaške straže MVAC (Milizia volontaria anticomunista) so ga na Polici pri Grosuplju ustrelili. Leta 1947 je bilo njegovo truplo prekopano v grob na Urhu blizu Zadvora, leta 1951 pa je bil proglašen za narodnega heroja Jugoslavije. (vir: Wikipedija)

Jože Moškrič

1902 - 1943

• EŠD: 19203
• JSNP 111

Spomenik v obliki stebra je sestavljen iz kamnitih kubusov različnih dimenzij. Na vrhu je masiven kapitel z ornamentiranim grozdjem in trtnih listov. Spomenik je visok okoli 2,5 m, postavili pa so ga 5. 10. 1952. leta.

Avtor spomenika je arhitekt Jožef Plečnik (1950-1952), sodelavca  arhitektka Erna Tomšič (1950-1952) in arhitekt Anton Bitenc (po 1952. letu). Krečičev katalog navaja samo Plečnikovo avtorstvo spomenika.

[zvezda]
PADLIM BORCEM
ZA SVOBODO
V BORBI PROTI
FAŠIZMU
1941--1945