| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Mirke - jama Košelevka - tabor Dolomitske čete |
Napisna plošča je iz nerjaveče kovine, velikosti 35 x 40 cm, pritrjena na skalo s štirimi sidrnimi vijaki in to na levi strani vhoda v jamo. Dolomitska četa je bila začasna četa, ki je štela okoli 45 borcev, ustanovili pa so jo iz ostankov Dolomitskega odreda (večji del borcev so poslali v druge enote), takoj po neenakem boju v Belški grapi - ofenzivi med 18. in 21. 3. 1943. leta, v kateri so Dolomitčani utrpeli velike izgube. Dolomitska četa pod vodstvom komandanta Rada Pehačka in komisarja Cirila Kržiča - Metoda Cestnika je poskrbela za ranjene borce in nekatere funkcionarje, ki so jih izpod Ključa oz. horjulske doline prenesli oz. vodili skozi podlipsko dolino, mimo Vrhnike in mimo Ljubljanskega vrha na varno v krimskokočevske gozdove. Ko so prenesli ranjence na varno, se je Dolomitska četa vrnila in preko poletja 1943 po podlipski in horjulski dolini ter okolici in Planini pri Sv. Duhu izvršila več odmevnih akcij in s tem dokazovala, da sovražnikova vojska v sestavi Italijanov in belogardistov ni pregnala vseh partizanov iz Dolomitov, niti prekinila delovanje OF oz. NOG. vir:povzeto po Hribernik, Rudolf - Svarun: Dolomiti v NOB, Ljubljana 1974, str.: 416, 417 in 418; |
Pot iz Verda, ki gre mimo odcepa za Ljubljanski vrh in nato mimo Planinskega zavetišča Dolgi tali, mimo stojišča za čebelnjake, na desno in navkreber nas pripelje do izogibališča - parkirišča za TV-17. S tega mesta nadaljujemo pot po cesti še 140 m, ko na desni strani, na enem od dreves opazimo oznako za jamo Košelevko. Napotimo se po gozdni poti in po dobrih 300 m zagledamo na drevesu oznako, ki kaže smer proti jami. To je proti SZ, vhod v jamo pa je oddaljen okoli 15 m od poti. Jama ima različna imena, vodi pa se pod št. 10, oz. pod imenom "jama Košelevka" |
TU JE BIL MAJA 1943 LOGOR "DOLOMITSKE ČETE" Komandant: Rado Pehaček komisar: Metod Cestnik ZB NOB Vrhnika 1977, obnova 2013. leta |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 20.2.2017. |
20.2.2017. 00:00 |
— |
— |
spominska plošča |
Vrhnika |
k.o.2003, parc. št.: 1967 |
|
Sestanek komunistov |
Pri Ivanu Ditingerju, ki je bil na Ravnah znan komunist in borec za pravice delavcev, so se pred vojno večkrat sestajali komunisti iz Raven in okolice. Na Ditingerjevi hiši je vzidana spominska plošča. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str.292. |
Med Vrhami in Bukovsko vasjo pri Predniku zavijemo levo proti Rženu. Table nas usmerjajo k muzeju ŠTRIGL. |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
19.10.2022. 01:00 |
— |
Ob prenovi fasade je bila plošča odstranjena in prenešena v privatni muzej ŠTRIGL, ki se nahaja na Vrheh. Lokacija je približna. S.Gradišnik, 19.10.2022. |
Spominska plošča |
Dravograd |
843 SELOVEC, 630 |
|
Viktor Pegan, Trebnje |
— |
Pokopališče Trebnje, tretja vrsta nad Veliko grobnico oz. grob ob zidu, ki ločuje severni in južni del pokopališča, na desni strani |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
L.Strajnar in T. Bizjak 19. 12. 2024 |
25.12.2024. 00:00 |
— |
Dodal besedilo M. Hladnik 25. 12. 2024 |
grob z nagrobnikom |
Trebnje |
k.o.1422 - Trebnje
parc. št.56 |
|
Sveti Vid (Žilce), spomenik 18 talcem iz Sv. Vida in Čohovega |
Na pokončni delno obdelani naravni skali (zglajena sprednja - severna in desna - zahodna stran), velikosti 1,80 x 1,00 x 0,90 m je na višini dobrega metra od tal pritrjena kovinska plošča (bron) velikosti 0,40 x 0,50 m z reliefiranim sporočilom in imeni pobitih iz vasi Sv. Vid in Čohovo. Spomenik je ob cesti Sv. Vid - Korošče in sicer okoli 400 m od zadnje hiše v Sv. Vidu Spomenik so postavili 21.7.2005. Foto: Miloš Toni |
Po cesti iz naselja Sv.Vid proti naselju Korošče je na prvem večjem desnem ovinku na levi strani pod vzpetino spomenik. |
[zvezda in grb Slovenije] NA TEM MESTU JE DNE 21.7.1942 ITALIJANSKA OKUPATORSKA VOJSKA USTRELILA 18 FANTOV IN MOŽ IZ TEH KRAJEV . SV. VID SVETI VID, 21.07.2005 OBMOČNO ZDRUŽENJE BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB CERKNICA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak, 3.april 2020, dopolnila T.Bizjak in P.Strajnar 15.9.2020
1.junij 2021 dopolnil D.Divjak |
1.6.2021. 00:00 |
— |
1.6.2021 dodal povezavo D.Divjak |
kamen, kovina, beton - kraj zgodovinskega dogajanja, memorialna dediščina |
Cerknica |
k.o.:1654 - Žilce, št.parc.:31/2 |
|
Ustanovni sestanek OF, Plodršnica |
Hiša Bajiš Jožeta, Ploderšnica 10, Jurjevski dol.Vir: Muzej narodne osvoboditve Slovenije. Vir: Zbornik ob stoletnici bojev za severno mejo 1918 - 2018, Domovinsko društvo generala Maistra-Šentilj, 2017 |
Plodršnica 10, Jakobski Dol
Koordinate: 46.64106660361741, 15.765905439457562 |
V TEJ HIŠI JE BIL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik 11.8.2022
D.Divjak 30.11.2022
R. Zupanec |
20.12.2023. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil tekst na tabli in podatke 30.11.2022
Označil kot obstoječe, dodal tri lastne fotografije, lokacijo, koordinate ter k.o. in parc. št. R. Zupanec, 20. 12. 2023 |
Spominska plošča |
Šentilj |
570 PLODERŠNICA, *87 |
|
Rado Pehaček |
Rado Pehaček, partizan, general, prvoborec in narodni heroj, * 5. december 1913, Ilirska Bistrica, † 15. julij 1983, Ljubljana.
|
V parku pred OŠ Dragotina Ketteja, Ilirska Bistrica |
RADO PEHAČEK |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
7.4.2024. 00:00 |
— |
— |
Kip |
Ilirska Bistrica |
— |
|
OF Vinomer |
Plošča je na današnji Žistovi, nekoč pa Slančevi zidanici. Odkrita je bila 4. julija 1956. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 133. |
Vinomer 148, malo naprej od Lovskega doma Vinomer, tik ob meji. |
[srp in kladivo] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
3.8.2024. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Metlika |
— |
|
Možjanca nad Preddvorom |
Naravna skala z zglajeno ploskvijo in vklesanim napisom. Obeležuje kraj, kjer so l. 1944, ob belogardističnem napadu na taborišče Na Sniku, padli borci: ing. Krmelj Ivan-Brk, Stružnik Vinko-Sekular, Sekne Jože-Koren. Postavil krajevni odbor ZB NOV Preddvor 9. septembra 1961. OPIS DOGODKA: 9. avgusta 1944 so ob štirih zjutraj domobranci iz postojanke v Voklem napadli partizansko taborišče na "Sniku". Tu so bili tedaj Ivan Krmelj-Brko iz Godešiča pri Škofji Loki, Vinko Stružnik-Sekular, Jože Sekne-Koren, Ivan Rezman-Januš, Franc Pavlič-Lužanc in Janez Kristanec, p. d. Cesar iz Vogelj, rojen 25. novembra 1909. V spopadu sta bila smrtno zadeta Vinko Stružnik-Sekular, rojen 28. januarja 1904, doma iz Tupalič in Jože Sekne-Koren, doma iz Srednje vasi pri Šenčurju. Ivan Krmelj-Brko je bil hudo ranjen in so ga zato njegovi tovariši prenesli v partizansko bolnico "Davovec" pod Krvavcem; umrl pa je že naslednjega dne. Domačini so ga pokopali v isti grob na Šerokovcu, na Možjanci, kjer sta že počivala Stružnik in Sekne. Spominsko obeležje je odkril krajevni odbor ZB NOV Preddvor 9. septembra 1961.
Fotografija starejšega spomenika iz arhiva S. Gradišnika, ki je najbrž stal
tu prej, kaže besedilo:
|
Nad cesto levo iz smeri Možjanca proti Štefanji Gori, še v vasi Možjanca, nad vodnim zbiralnikom in koritom. |
NA TEM MESTU SO PADLI V BORBI ZA SVOBODO ING. KRMELJ IVAN-BRKO STRUŽNIK VINKO-CEKULAR SEKNE JOŽE-KOREN 8. 8. 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Borut Rojc, dopolnil M. Hladnik |
3.2.2025. 00:00 |
— |
Dodal fotografijo starejšega spomenika iz arhiva S. Gradišnika -- M. Hladnik 2. 11. 2023. Dodal datum k tekstu s spomenika-D.Divjak 2.11.2023
Ažuriral Sistory M. Hladnik 3. 2. 2025 |
skala z napisom |
Preddvor |
PARCELA: K.O. Tupaliče 800/4 del |
|
Vinko Mulej, Kranj |
Vinko Mulej: Sistory pokaže datum rojstva 12. 3. 1923, kraj rojstva Odrga, Benečija (občina Trebnje), datum smrti/izginotja 22. 2. 1945, kraj smrti Lašče in kraj pokopa Liplje (podatki o starših se ujemajo s podatki na nagrobniku). Lado Ambrožič – Novljan (Cankarjeva brigada. Ljubljana: Partizanska knjiga in odbor Cankarjeve brigade, 1975, str. 855) navaja leto smrti 1944 namesto 1945.
|
Mestno pokopališče Kranj, R – 9/16, 17 |
MULEJEVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po slikah in podatkih Zdenke Primožič 15. jan. 2023 |
13.3.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 13.3.2023, iz obstoječega zapisa prenesel podatke na samostojni zapis |
družinski nagrobnik |
Kranj |
2123 ČIRČE, 392/1 |
|
Gorenje Skopice |
Na plošči iz belega glajenega kamna so vpisana imena domačinov, padlih v NOB. Plošča je bila odkrita v tretji četrtini 20. stoletja. EŠD 10492 |
Na pročelju gasilskega doma, Gorenje Skopice 1 |
V SPOMIN PADLIM BORCEM IN ŽRTVAM GASILCEM |
— |
— |
— |
Datum vnosa pred migracijo: 0019/08/19 14:41:28 |
M. Hladnik neobiskano nedokončan
A. Petrovič (foto in besedilo, ki je na plošči) |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Brežice |
— |
|
Spomenik NOB, Bušinja vas |
Na belem, vitkem kamnitem stebru nepravilnih oblik so izpisana imena padlih. Grobišče je omejeno z nizkim kamnitim robom. Spomenik je leta 1967 napravil Niko Zupanič. EŠD 11024 (napisi na spomeniku so bili obnovljeni, 2020) V arhivu ZB NOB Metlika je za omenjeno obeležje zapisano, da je spomenik izdelan po načrtu Jureta Jakliča, verze pa zapisal prof. Jože Dular. Odkrit je bil avgusta 1967. Vir: arhiv ZB NOB Metlika (8) Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 139. |
Desno od vhoda na pokopališču pri cerkvi v Bušinji vasi.
Hiša v bližini: Bušinja vas 11 |
1941 - 1945 NAJ ZEMLJA ŽIVIM BORCI BUŠINJA VAS MALO LEŠČE ŽRTVE BUŠINJA VAS POKOPANI IZ plošča ob vznožju spomenika: |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik nedokončano
Dušan Škodič, 10.4.2020
8.2.2022 D.Divjak |
8.2.2022. 00:00 |
— |
8.2.2022 dopolnil opis in popravil podatke za parcelo D.Divjak |
Marmornat obelisk |
Metlika |
K.o.,; 1505- BUŠINJA VAS, št.parc.:550 |
|
Škofja Loka, pokopališče, Franc in Jože Korbič |
»Pojem prvi »loški« partizan ni jasen. Ali je s tem mišljen občan sedanje občine Škofja Loka, ki je prvi odšel v partizane? Ali je mišljen občan mesta Škofja Loka v letu 1941, ki je prvi odšel v partizane? Ali naj menimo, da je bil prvi partizan, če je odšel v ilegalo, v partizane kjer koli v Sloveniji ali celo v Jugoslaviji? Ne gre seveda za neko pravičnost, temveč za osvetlitev zgodovinskih dejstev in še ne popolnoma znanih okoliščin o usodah posameznih ljudi. V začetku tega stoletja je živela v Škofji Loki številna družina Korbič. […] Župnik Klinar je nagovoril Marijo Čemažar, da se je poročila z vdovcem Francetom Korbičem in zapustila samostan v Hrašah. K njim se je preselila še Marijina sestra Marjana. V novem zakonu so se rodili trije otroci, in sicer France, rojen 1921, Fanika, ki je stara šest let umrla, in Jože, rojen 1925.4 […] Na spominski plošči na domu TVD Partizan na Mestnem trgu, posvečeni telovadcem loških telovadnih društev, padlih v NOV, je navedeno med drugimi: Korbič Franc, ni pa naveden Korbič Jože, ki je bil tudi naraščajnik pri Sokolu. V knjigi »Pomniki NOB na Škofjeloškem«,6 kjer so navedeni podrobnejši podatki o osebah na omenjeni spominski plošči, piše za Franca Korbiča: rojen 16. 11. 1921 (pravilno 26. 11. 1921), Škofja Loka, tehnični risar, v partizane je vstopil leta 1941. Padel je 1944 na Štajerskem. […]Iz vsega, kar je bilo do sedaj ugotovljeno, izhaja, da ni popolnoma jasna usoda obeh Korbičev. Če je France Korbič kakorkoli preživel oktober 1941, pa je popolnoma neznano kje in kako je končal svojo partizansko pot. Skoro nemogoče si je zamisliti, da bi borec od leta 1941, ne glede, kje bi se nahajal, ne zapustil nekih sledi, ki bi nam omogočile ugotoviti prava dejstva. Malo je verjetno tudi, da bi bil France komisar Šercerjeve brigade in padel na Štajerskem. Za vse brigade so danes izdelane kronike s popisi borcev, da ne omenjamo komisarjev, nikjer pa ni sledu o Korbiču, niti zanj ne vedo številni še živeči borci iz naših brigad. Ali materi morda niso želeli povedati, da je France padel? Ali je morda Andreja Grum zamešala datume ali pa zamenjala Franceta z Jožetom? Kljub vsem neznankam pa lahko z gotovostjo trdimo, da je bil France prvi »loški« partizan. 4. Franc Korbič , rojen 26. 11. 1921 v Škofji Loki, samski, tehnični risar v tovarni strojev Schneitter v Šk. Loki, zadnje bivališče Škofja Loka, Kopališka 7. - Jože Korbič , rojen 21. 3. 1925 v Škofji Loki, krojaški vajenec, samski, zadnje bivališče Škofja Loka, Kopališka 7.- 6. Pomniki NOB na Škofjeloškem, 1986, str. 334.« (Svetko Kobal – Florjan, Kdo je bil prvi »loški« partizan?, Loški razgledi, Letnik 36, številka 1, Škofja Loka: Muzejsko društvo, 1989, str. 159, 160, 165. Sestavek je dostopen tudi na spletnem naslovu: http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MHTR0SLF . Pridobljeno 5. 3. 2023)
|
Mestno pokopališče Škofja Loka, Partizanska cesta 43. |
KORBIČ FRANCE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 6.3.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
6.3.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Škofja Loka |
K. o. 2035 Škofja Loka, parc. št. 68 |
|
Ludvik Pogačnik, Kranj |
Po Sistory drug datum rojstva: 9. 6. 1918, kraj smrti Log nad Škofjo Loko, kraj pokopa Kranj, Šmartin. Ime matere se ujema z imenom na nagrobni plošči. Ludvik Pogačnik je bil tiskar in telovadec.
|
Mestno pokopališče Kranj, I-4/1,2 |
MULEJEVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po slikah in podatkih Zdenke Primožič 31. jan. 2023 |
13.3.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 13.3.2023, iz obstoječega zapisa prenesel podatke na samostojni zapis |
družinski nagrobnik |
Kranj |
2123 ČIRČE, 392/1 |
|
Kranj, pokopališče, Krt Matko |
— |
Mestno pokopališče Kranj, D – 8/1, 2 |
[križ]
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 2.3.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
2.3.2023. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Kranj |
2123 ČIRČE, 392/1 |
|
Gradac |
Spomenik, grajen iz pravilno klesanih kamnitih kvadrov, ima v sredini, na konzoli postavljen kip umirajočega. Avtorji 29. aprila 1951 postavljenega spomenika so arhitekt Peter Terpin, kipar Stojan Batič (njegova skulptura je bila dodana leta 1953) in pesnik Matej Bor kot avtor verzov.
V vasi stoji spomenik z 41 imeni padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja iz Gradca, Kloštra in Vranovičev, odkrit 29. aprila 1951. Izdelal ga je arhitekt Peter Terpin. Plastika partizana z umirajočim soborcem v naročju je delo kiparja Stojana Batiča. Vstavljena je bila leta 1953. Verze je napisal pesnik Matej Bor.
|
Gradac, sredi vasi nasproti h. št. 87. |
ŽIVITE SMELO KAKOR MI SMO ZNALI, ŠVAJGER TONE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano
Obiskal Dušan Škodič 25.4.2021
11.2.2022 D.Divjak |
4.8.2024. 00:00 |
— |
11.2.2022 Dopolnil opis in podatke D.Divjak
M. Kermavnar, 15.6.2024, po fotografiji 2 zapisal imena na spomeniku
Dodal sveže posnetke M. Hladnik 4. 8. 2024 |
Večji spomenik iz belega kamna na podstavku, sredi kip partizana, ki v naročju drži ranjenega soborca |
Metlika |
K.o.: 1518 - GRADAC, št.parc.: *43/4 |
|
Škofja Loka, pokopališče, Karlin Gašper |
»Karlin Anton, 1913, Škofja Loka, ključavničar, v partizane junija 1943, pogrešan po ofenzivi na Žirovski vrh avgusta 1943« (Vincencij Demšar, Žrtve NOB v Škofji Loki, Loški razgledi, 1975, letnik 22, številka 1, str. 182) |
Mestno pokopališče Škofja Loka, Partizanska cesta 43. Levo od kapele sredi pokopališča. (Pogled od glavnega vhoda) |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 1.3.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
7.3.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Škofja Loka |
K. o. 2035 Škofja Loka, parc. št. 68 |
|
Jože Dodič - Mišo, Kranj |
Sistory: Ime in priimek: Jožef Dodić, Datum rojstva: 18.03.1907, Kraj rojstva: Kranj, Datum smrti / izginotja: 03.05.1944, Kraj smrti / izginotja: Kokra Sistory navaja drug datum smrti: 3. 5. 1944, na nagrobniku 4. 5. 1944 |
Mestno pokopališče Kranj, E-1/4 |
DODIČ JOŽE - MIŠO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po slikah in podatkih Zdenke Primožič 31. jan. 2023 |
13.3.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 13.3.2023, iz obstoječega zapisa prenesel podatke na samostojni zapis |
družinski nagrobnik |
Kranj |
2123 ČIRČE, 392/1 |
|
Spomenik na Krumpahu |
Grobišče 12 padlih borcev XIV. divizije obeleženo s kamnitim zidanim nagrobnikom z napisom. Avtor spomenika je arhitekt Dušan Samec.
|
Spomenik na Razpoki leži na travniku na levem delu ob cesti Ljubno – Smrekovec. Iz Ljubnega do spomenika je 8 km. N: 46 24 02,
E: 14 52 43,
772 m
Hiša v bližini: Planina 25a |
TU JE POKOPANIH DVANAJST BORCEV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Sandi Grudnik, 14. 6. 2018 |
5.2.2023. 00:00 |
24.9.2025. 07:13 |
Dodal dve sliki M. Hladnik 5. 2. 2023.
M.Kermavnar, 23. 9. 2025, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na spomeniku. |
Spomenik |
Ljubno |
K.o.: Ter, parc.št.: 374, lastnik: Jožef Dobnik |
|
Albina Kmet, Trebnje |
Albina Kmet je tudi na spomeniku žrtev NOB na pokopališču, drugi člani družine, umrli med vojno istega dne, pa ne, čeprav jih Sistory navaja kot partizane ali civilne žrtve:
|
Ob zidu na JZ koncu pokopališča Trebnje. |
[križ] [Kristusova glava] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 25. 12. 2024 |
25.12.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Trebnje |
— |
|
Joža Jezeršek, Kranj |
Joža Jezeršek (v Sistory je zanj naveden kraj smrti Ravnik): "Podobno usodo je 26. decembra 1944. leta doletela skupino civilistov, ki so nameravali prek Bloške planote in Loške doline v Črnomelj. Bilo je mrzlo, megleno jutro, brez snega. Prespali so pri Hitiju v Lepem vrhu, zjutraj pa so nadaljevali pot. Tedaj so se iz megle izluščile domobranske postave in z gromozanskim kričanjem in tuljenjem navalile nanje. pobiti so bili: 41-letni inženir Jože Jezeršek iz Kranja, 41-letni občinski sluga Anton Istenič, 36-letni kolar Ignacij Istenič, 27-letni delavec Janez Zalar, 41-letni čevljar Jakob Petavs (vsi z Vrhnike) in njegova 32-letna žena Frančiška Petavs.« (Jože Vidic, Po sledeh črne roke, Ljubljana: Založba Borec, 1975, str. 515)
· Franc Jezeršek z družino (slika). Kamra.
|
Mestno pokopališče Kranj, A ob zidu 36,37 |
dipl. Ing. Joža Jezeršek |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po slikah in podatkih Zdenke Primožič 31. jan. 2023 |
13.3.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 13.3.2023, iz obstoječega zapisa prenesel podatke na samostojni zapis |
družinski nagrobnik |
Kranj |
2123 ČIRČE, 392/1 |
|
Šempeter v Savinjski dolini, Štefan in Martin Udrih |
Sistory navaja za Štefana Udriha Oče: Jožef, Mati: Marija, Kraj rojstva: Spodnje Grušovlje, Kraj bivanja: Spodnje Grušovlje, Datum smrti/izginotja: 8. 12. 1944, Kraj smrti/izginotja: pri Skomarju nad Dramljami, Kraj pokopa: pri Skomarju. » UDRIH Štefan roj. 6. 7. 1926, Spodnje Grušovlje, padel pri Skomarju 1944« (Jože Marolt, Šercerjeva brigada na Štajerskem, Založba Obzorja Maribor, 1993, str. 530) Marta Rendla, skrbnica Skrbnica baze INZ o žrtvah 2. svetovne vojne, mi je v elektronskem pismu z dne 27. 3. 2023 za Martina (Udriha?) posredovala naslednji odgovor: »Martina nimamo v bazi, le Andreja, ki pa ima druge starše.«
Sistory navaja za: Andreja Udriha Oče: Jakob, Mati: Marija, Datum rojstva: 20. 11. 1920, Kaj rojstva: Spodnje Grušovlje, Kraj bivanja: Spodnje Grušovlje, Datum smrti/izginotja: 15. 10. 1944, Kraj smrti/izginotja: Zaplaz. |
Pokopališče Šempeter v Savinjski dolini, levo od glavnega vhoda, 11. vrsta, po poti od glavnega vhoda levo 3. grob. |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 17.4.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
17.4.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Žalec |
— |
|
Boža Premrl, Podnanos |
Na betonskem podstavku je postavljen betonski križ. Posvečen umorjeni aktivistki, sestri narodnega heroja Janka Premrla-Vojka. Smrt Božene Premrl — partizanske učiteljice Po kapitulaciji Italije se je na Primorskem in v Istri začel slovenski pouk v osnovnih šolah. Našli so se poklicni učitelji in učiteljice, ki so pripravljali še kar reden šolski pouk. Ker je močno primanjkovalo učiteljstva, so bile k temu delu pritegnjena predvsem dekleta kot pomožne učiteljice. Leta 1944 je na Primorskem in v Istri poučevalo blizu 500 učiteljev, od tega komaj 20% poklicnih. Med tem učiteljstvom so okupatorjevi vojaki in njihovi pomagači, domobranci in četniki, ubili vsaj 20 oseb. Partizanski pomožni učiteljici sta postali tudi Vojkovi sestri, Slavica in Božena Premrl iz Podnanosa. Božena je poučevala v domači vasi. 30. 4.1945 so jo četniki odvlekli k potoku pod vasjo, kjer so jo zverinsko ubili. Še isto noč so se za vedno umaknili iz Vipavske doline. Spominsko znamenje je ob potoku severozahodno pod Podnanosom, kakih 500 m od vasi, na kraju smrti Božene Premrl.
|
Podnanos, približno 200 m jugozahodno od hiše Podnanos 1.
Domačin, ki se obeležja spomni, pripoveduje, da so ga ob melioracijskih delih na polju premaknili, ne ve pa kam so ga dali.
Dostop predlagajo po poljski poti s ceste Podnanos-Podraga pri kamnitem znamenju pri hiši Podraga 92
Morebitno informacijo bi lahko dobili pri Božinih sorodnikih, ki še živijo v Podnanosu. |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
4.5.2021. 00:00 |
— |
— |
— |
Vipava |
— |
|
Motnik, pokopališče, Kajbič Beti |
Sistory navaja Ime in priimek Elizabeta Kajbič, Datum rojstva: 19. 11 1922, Kraj rojstva: Zapleš, Kraj bivanja: Zajasovnik, Datum smrti/izginotja: 23. 8. 1944, Kraj smrti/izginotja: Zajasovnik. Opomba: Elizabeta Kajbič je zapisana na plošči Padlim borcem Motnik, nameščeni na stavbi Motnik 33. Letnica rojstva (1918) se ne ujema z letnico rojstva na nagrobniku in v Sistory (1922). |
Pokopališče Motnik, občina Kamnik, 1. grob levo od vhodnih vrat cerkve Sv. Jurija. |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 4.5.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
4.5.2023. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Kamnik |
— |
|
Ivan Gole |
Borec V. SNOUB Ivana Cankarja, 2. četa 1.
bat., ubit v spopadu z domobranci 23.
4. 1944, Gradišče pri Turjaku.
|
V JZ kotu pokopališča Trebnje. |
GOLETOVI [križ] [ klasje] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
25.12.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Trebnje |
— |
|
Joža Logar, Kranj |
— |
Mestno pokopališče Kranj, |
Dr Joža Logar |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po slikah in podatkih Zdenke Primožič 31. jan. 2023 |
13.3.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 13.3.2023, iz obstoječega zapisa prenesel podatke na samostojni zapis, dodal fotografijo 2 |
družinski nagrobnik |
Kranj |
2123 ČIRČE, 392/1 |