Dane Šumenjak ( 11.7.1923 Šmarje pri Jelšah-20.10.1944 Vaneča) je v tej zgradbi preživel pred vojno v družini odvetnika dr.Slavka Šumenjaka in matere Ane svoja mladostna leta. Leta 1941 bi moral Dane maturirati na soboški gimnaziji. Njegov letnik je že pred okupacijo prejel spričevala o uspešno opravljenem višjem tečajnem izpitu. Zelo kmalu se je vključil vsabotažne skupine in bil zelo dejaven, zato se je moral pred orožniki umakniti na Hrvašk, od tam pa v Ljubljano, kjer se je vključil v VOS. Tu je sodeloval s prijateljem s soboške gimnazije Edom Brajnikom-Štefanom. Člane Danetove družine v Murski Soboti so jeseni 1944 aretirali in jih odpeljali v internacijo, odkoder se nobeden ni vrnil.Leta 1942 so Daneta v Ljubljani aretirali in odpeljali v taborišče Gonars. Vključil se je v delo odbora OF in bil udeležen pri pobegz skozi 60 metrov dolg skrivni rov. Vključil se je v odporniško gibanje v Brdih, bil inštruktor VOS za južno Primorsko, deloval celo v Trstu in bil poklican na Dolenjsko. Sledila je pot v Prekmurje z nalogo organiziranja VOS v Prekmurju.12.oktobra 1944 se je vrnil s poti v Budimpešto in se oglasil pri družini Brumen, kjer so že bili nekateri partizani. Načrt je bil, da bi prisilili komandanta soboške garnizije k predaji, vendar je okupator organiziral številne aretacije. Tako so vojaki prišli tudi do Brumnovih, kjer pa so se partizani brez izgub umaknili. Madžari so jim sledili in Dane Šumenjak je čez tri dni v spopadu z njimi na Vaneči padel. po osvoboditvi j+so njegove posmrtne ostanke pokopali na soboškem pokopališču.27. novembra 1953 je za številna junaška dejanja bil proglašen za narodnega herojaI. osnovna šola v Murski Soboti je od leta 1959 nosila njegovo ime.Spominsko ploščo je dal vzidati Občinski odbor ZZB NOV Murska Sobota, odkrita je bila 17. oktobra 1962.

V tej hiši je preživel

svoja mladostna leta

                   narodni heroj

      DANE ŠUMENJAK - MIRAN

      roj. 11.2.1923 padel 20.10.1944

         Slava njegovemu spominu!

Združenje borcev NOV občine M.Sobota

17. okt. 1962

Sistory navaja Ime in priimek: Karol Riha, Oče; Karl, Mati: Pavlina, Datum rojstva: 16. 11. 1897, Kraj rojstva: Chleby, Češka, Kraj bivanja: Ljubljana, Datum smrti/izginotja: 28. 2. 1944, Kraj smrti/izginotja: Ljubljana, Kraj pokopa: Ljubljana.

.

»31. RIHA Karel rojen 1897 v Chleby na Češkem, stanoval v Ljubljani, Šiška.

29. februarja 1944 je šel ob sedmih zvečer na delo, ker je bil pek. Do pekarne pa ni prišel. Sled za njim se je zgubila. Ubila ga je črna roka, saj je imel sina v partizanih, hči pa je bila sekretarka v mladinski organizaciji. (Vir: Dokumentacija občinskega odbora ZZB Ljubljana Šiška)«

(Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci), Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, str. 286)

(Iskalnik grobov Žale, Dravlje (Spletni vir:  https://grobovi.zale.si/#  Dostop: 23. 5. 2023).

Iskalnik grobov ga ne najde.

            ŘIHA KAREL
16. DEC. 1897 – FEBR. 1944
    PADEL ZA SVOBODO

Nemški vojaki so 25. 3. 1944 po že ustaljenih načinih ustrahovanja in streljanja po vaseh, zbrali domačine na trgu ter jim grozili. 26. 3. 1944 so okupatorjevi vojaki požgali vas. Spomenik je bil postavljen 26. 3. 1978 in je posvečen borcem NOB in žrtvam požiga vasi. 23 kamnitih stebričkov predstavlja 23 borcev NOB. Poleg stebričkov je postavljena tudi plošča s posvetilom.  Avtor spomenika je Izidor Simčič. 

http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=28454

Foto: Eva Marinič

ŽRTVAM NOB 

IN V SPOMIN

 NA 26. MAREC 1944,

KO STA V VASI 

RAZSAJALA 

POŽIG IN SMRT.

• Ivanna Matjaž. Sistory. 
  datum rojstva: 27. 4. 1916, kraj rojstva: Lenart pri Gornjem Gradu, vojni status: Civilist, datum smrti: 25. 9. 1944, kraj smrti: Preseka, država pokopa: Slovenija, vzrok smrti: Žrtev bombardiranja, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote  

• Ivanka Matjaž. Sistory. 
  datum rojstva: 28. 5. 1937, kraj rojstva: Dol, vojni status: Civilist, datum smrti: 25. 9. 1944, kraj smrti: Preseka, država pokopa: Slovenija, vzrok smrti: Žrtev bombardiranja, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote  

• Jožefa Matjaž. Sistory. 
  datum rojstva: 5. 5. 1938, kraj rojstva: Dol, vojni status: Civilist, datum smrti: 25. 9. 1944, kraj smrti: Preseka, država pokopa: Slovenija, vzrok smrti: Žrtev bombardiranja, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote  

• Marija Matjaž. Sistory. 
  datum rojstva: 28. 1. 1940, kraj rojstva: Dol, vojni status: Civilist, datum smrti: 25. 9. 1944, kraj smrti: Preseka, država pokopa: Slovenija, vzrok smrti: Žrtev bombardiranja, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote  

• Franc Matjaž. Sistory. 
  datum rojstva: 16. 12. 1941, kraj rojstva: Dol, vojni status: Civilist, datum smrti: 25. 9. 1944, kraj smrti: Preseka, država pokopa: Slovenija, vzrok smrti: Žrtev bombardiranja, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote  

• Fotografija: Ivana, Ivanka, Pepca, Marija, Franc Matjaž Geneanet, Pokopališče Gornji Grad, str. 24. 

Opomba: Podatek o datumu napada je na nagrobniku (21. 9. 1944) drug kot v Sistory (25. 9. 1944).

»ŽRTVE DRUGE SVETOVNE VOJNE IZ GORNJEGA GRADA
[…]
III. Druge žrtve vojne
[…]
- Matjaž Ivana, roj. Ugovšek 16. 4. 1916 v G. Gradu-Lenart, kmetica v Dolu-Nova Štifta, ob nemškem bombardiranju Preseke je bila 21. septembra 1944 ubita, mati štirih otrok
- otroci Matjaž: Ivanka, roj. 28. 5. 1937
Jožefa, roj. 5. 5. 1938
Marija, roj. 28. 1. 1940
Franc, roj. 16. 12. 1941, vsi ubiti 21. 9. 1944 ob bombardiranju«

• Zoran Tratnik, Gornji Grad med 2. svetovno vojno, Zbornik, Celje: Muzej novejše zgodovine,  2000 str. 178.

          [križ]         MATJAŽEVI         [križ]                
 
IVANA          1916
IVANKA        1937
PEPCA          1938
MARIJA        1940
FRANC          1941

ŽRTVE
BOMBNEGA NAPADA
21. 9. 1944

VEČNI                                     MIR   

Plošča se nahaja v gozdičku nad OŠ Podčetrtek

Gnusen zločin v Podčetrtku so storili pripadniki kretskih padalcev, ki so se umikali skozi Podčetrtek že po brezpogojni predaji Nemčije. V zgodnjih jutranjih urah so zverinsko ubili bivšega šolskega upravitelja Karla Černigoja, ki je v stari Jugoslaviji zbežal pred fašisti s Primorske, in bil nadučitelj v Olimju ter pozneje v Podčetrtku vse do okupacije. Poleg tega so ubili še Martina Kneza, ki je opravljal službo občinskega sla, očeta treh otrok, četrtega pa so prav takrat še pričakovali, ter Leopolda Novaka, gluhonemega hlabca pri klobučarju Peternelu. Talce je nemški oficir odbral na slepo, med skupino ljudi, ki so jih zgnali v Staroveškov hlev. Dogodek je opisan v TV-15 (29.4.1964) med drugim takole: "Komandant z mrtvaškim emblemom na kapi in ciničnim posmehom srepo gleda vrsto... Ogledoval si je vsakega posebej. Preplašeni, preprosti obrazi. Gleda nekdanjega šolskega upravitelja Černigoja. Posmeh se mu za spoznanje globlje zareže v desno lice: "Austreten!" Černigoj je prebledel. Zakaj? Vojaki ga iztrgajo iz vrste. Komandant spet z zaničljivim posmehom dolgo opazuje ljudi. Še enkrat! "du!" uperi prst v Kneza iz Podčetrtka. Knez se zdrzne in globok vzdih spreleti vrsto. Kaj hoče z njim? Knez ima majhne otroke in žena pričakuje. Zakaj jih odbira? Dva že stojita tam, nemo, neizgovorjenih misli. Nad hribom se že svita. Daleč nekje na vzhodu odmeva topovski strel. Hlapec Polde ga ne sliši. Ob koncu vrste stoji, ves zgrbljen in sključen, s široko odprtimi usti. Komandant zapiči svoj temen pogled vanj in se nakremži, kot bi se nasmejal. S kazalcem pomiga, nas stopi iz vrste. Polde ne doume, rahlo se nasmehne, toda esesovec ga sune s kopitom, da se skoraj zvali po tleh. Vse je tiho. "Genug", reče oficir". (Samorastniki ob Sotli, 1979, str. 21)

"10. 5. 1945 SO TUKAJ POD STRELI OKUPATORJA PADLI

KAREL ČERNIGOJ

LEOPOLD NOVAK

MARTIN KNEZ"

Spominsko obeležje padlim partizanom, katerih posmrtni ostanki so bili leta 1967 prekopani s pokopališča Melliaha s severa dela otoka na omenjeno vojaško pokopališče.

   N O V J

1943 1944

Napis na kamnu zelo obledel, komaj čitljiv.

• Tone Tomšič. Wikipedija.
• Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 65-66.
• Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 31.
• Špelca Čopič, Damjan Prelovšek in Sonja Žitko, Ljubljansko kiparstvo na prostem, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991, str. 130.

TONE TOMŠIČ

Spomenik v obliki večje kamnite stele z nekoliko vbočeno sprednjo ploskvijo, na kateri je vklesan napis, je posvečen ustanovitvi Tomšičeve brigade 16. julija 1942. Odkrit je bil leta 1952.

Vir: mag. Irena Škufca, Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005.

EŠD 24207

.

Povzetek iz Kočevskih novic:

Prva slovenska udarna brigada je edina partizanska enota, ki je ob ustanovitvi dobila naziv proletarska in je ta naslov ohranila tudi po vojni. Svoje ime si je nadela po organizacijskem sekretarju Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije Tonetu Tomšiču. 

do usmrtitve 21. maja 1942. leta v gramozni jami. S svojo herojsko smrtjo in prejšnjo politično aktivnostjo je Tone Tomšič postal simbol slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja. 

Že naslednji dan po usmrtitvi Toneta Tomšiča v gramozni jami, je 22. maja 1942. leta Glavni štab slovenskih partizanskih čet izdal povelje o ustanovitvi Prvega proletarskega udarnega bataljona, ki bo nosil Tomšičevo ime. Samo dober mesec dni po formiranju Proletarskega bataljona je bila 16. julija 1942 ustanovljena Prva slovenska proletarska udarna brigada, ki je na svojem praporu prav tako vpisala ime prekaljenega revolucionarja in komunista Toneta Tomšiča. Ustanovitveni zbor brigade je bil v vasi Cesta pri Starem Logu v času velike okupatorske ofenzive (Roške ofenzive) na osvobojeno ozemlje. Jedro brigade so tvorili borci Proletarskega bataljona Tone Tomšič. V sestav brigade so prišli tudi prostovoljci iz drugih partizanskih enot: iz borcev Krškega odreda, Belokranjskega odreda in dveh čet Druge grupe odredov. V avgustu 1942. leta je v sestavi treh bataljonov Tomšičeve brigade bilo okoli 450 borcev (kasneje je brigada v sestavi 14. divizije imela 4 bataljone). 

Brigada je imela 1034 dni bojnih pohodov: od Kočevskih gozdov pa tja do globač Koroške — Gosposvetskega polja. Prehodila je nad 6000 km dolgo bojno pot. Najdaljši pohod je imela brigada, ko je v sestavi 14. divizije šla na Štajersko, in je v dveh mesecih prehodila 500 km dolgo pot ob neprestanih bojih in juriših. Brigada ima na seznamu 5567 borcev od tega 214 žensk. V NOB je padlo 1519 borcev. Iz njenih vrst je izšlo 13 narodnih herojev ter mnogo generalov in poveljnikov najvišjih vojaških formacij. Imela je pomembno vlogo v zaključnih akcijah naše armade na Koroškem v dneh »vojne po vojni«, od 7. do 15. maja 1945, torej po popolni in brezpogojni kapitulaciji okupatorskih sil. 

Za izredne zasluge je brigada prejela naslednja odličja: Red Narodnega heroja, Red narodne osvoboditve, Red zaslug za narod z zlato zvezdo, Red bratstva in enotnosti z zlatim vencem, Red partizanske zvezde z zlatim vencem. 

.Nace Karničnik, Spomeniki NOB na Slovenskem, Kočevske novice, Glasilo OK SZDL Kočevje, 31. januar 1985, str. (8). Elektronski vir: Kočevske novice, 31. januar 1985, str. (8)Dostop: 14. 2. 2024.

     sprednja stran:

 TO PED SLOVENSKE ZEMLJE, 
  NA KATERI SO SE 16.VII.1942.
     NA POZIV SVOJE PARTIJE 
                   ZBRALI  
     PROLETARCI - PARTIZANI 
       IZ RAZNIH SLOVENSKIH 
          ODREDOV V PRVO 
      PROLETARSKO BRIGADO 
           TONETA TOMŠIČA 
       POSVEČA SLOVENSKO 
LJUDSTVO VEČNEMU SPOMINU 
  NA TISTE SLAVNE DNI SVOJE 
   REVOLUCIJE, KO SO ZAČELI 
        SLOVENSKI PARTIZANI 
             POD VODSTVOM 
     CENTRALNEGA KOMITEJA 
      KP SLOVENIJE, V OGNJU 
       ITALIJANSKE OFENZIVE 
              URESNIČEVATI 
         GENIJALNO ZAMISEL 
   TOVARIŠA TITA: USTVARITI 
  IZ PARTIZANSKIH ODREDOV 
                    REDNO 
  JUGOSLOVANSKO ARMADO.
.
     zadnja stran:

                          »….IZKUŠNJE  
  Z USTANOVITVIJO SLOVENSKIH BRIGAD SO 
          PONOVNO POTRDILE PRAVILNOST IN 
 PRAKTIČNO EFIKASNOST UKREPOV, KI JIH JE 
          TEDAJ STORIL TOVARIŠ TITO V SRBIJI. 
    PROCES STALNEGA IZDVAJANJA BRIGAD IN 
          VIŠJIH REGULARNIH ENOT VOJSKE IZ 
OSNOVNIH PARTIZANSKIH ODREDOV, SE PRAVI 
 ORGANOV LJUDSKE VSTAJE, JE V JUGOSLAVIJI 
       DOBIL TAKOREKOČ KLASIČNO OBLIKO. 
  TOVARIŠ TITO IMA ZGODOVINSKO ZASLUGO, 
  DA SE JE NASLONIL NA TA PROCES IN DA JE S 
     PRAVILNO KOMBINACIJO PARTIZANSKIH 
ODREDOV, KOT NEPOSREDNIH TERITORIJALNIH  
    ORGANOV VSTAJE TER VEDNO MOČNEJŠIH 
        REGULARNIH MANEVRSKIH ENOT NOV 
 NAŠEL PRAV TISTE VOJNO-TAKTIČNE PRIJEME, 
        ZA KATERE JE BIL OKUPATOR RANLJIV.... "
                                                            /KARDELJ/

Na južnem delu pokopališča nad naseljem Rob je v same vogalu postavljena spominska plošča padlim v narodnoosvobodilnem boju na tem področju. Na poševni spominski plošči iz temnosivega marmorja je napisan tekst poudarjen z rdečo barvo. Spodaj je grob obrobljen z marmornatimi robniki.

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 74.

Evid. št. kult.dediščine : 

NA TEM POKOPALIŠČU POČIVAJO

   NEZNANI JUNAŠKI BORCI IZ

 VSEH KRAJEV SLOVENIJE KI SO

V LETIH NARODNOOSVOBODILNE

BORBE IZKRVAVELI ZA SVOBODO

       SLOVENSKE ZEMLJE

    ZA ZMAGO SOCIALIZMA

    ZA LEPŠO PRIHODNOST

          VSEH LJUDI

   SLAVA MRTVIM JUNAKOM

V prostorih Banke Slovenije je postavljena spominska plošča 14 uslužbencem, ki so padli v NOB ali kot žrtve fašističnega nasilja.

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 31.

V Banki Slovenije pravijo:
''omenjena spominska plošča je trenutno na varovanem območju, kjer fotografiranje ni možno. Ko se to spremeni, vas obvestimo.''

Duderstadt

Geslo: taborišče123

EŠD: 29112

Grob je velikosti 0,9 x 1,8 m, ograjen z betonskimi robniki, nagrobnik pa predstavlja kamnita plošča, deltoidne oblike, visoka 0,80 in široka 0,90 m, ki ima nad vklesanim napisom vklesano peterokrako zvezdo.

Na tem mestu sta leta 1943 padla in bila pokopana dva partizana, državljana republike Italije.

Grob in nagrobnik so uredili in postavili 1951. leta.

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 74.

SLAVA PADLIM BORCEM NOV

V stanovanju Marjana Kavalarja člana okrožnega komiteja KPS je deloval od jeseni do zadnjih dni decembra 1941 jeseniški okrožni komite KPS, ki ga je vodil sekretar Viktor Kejžar.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 195.

EŠD 5371

                            [zvezda]
V STANOVANJU MARJANA KAVALARJA
  ČLANA OKROŽNEGA KOMITEJA KPS
             JE DELOVAL OD JESENI
        DO ZADNJIH DNI DECEMBRA
                        1941. LETA
         JESENIŠKI OKROŽNI KOMITE
 KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE,
        KI GA JE VODIL SEKRETAR
                  VIKTOR KEJŽAR
 .                OBČINSKA KONFERENCA
   ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE
          JESENICE - RADOVLJICA
                          1980