Plošča je bila odkrita junija 1953.

Peter Ambrožič, rojen 18. novembra 1925 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 18. januarja 1944, padel 29. junija 1944 v Ledinah na Idrijskem.

Franc Bevk, rojen 17. februarja 1928 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil marca 1945, ujet in ustreljen 28. marca 1945 v Krnicah pri Novakih.

Gabrijel Bevk, rojen 22. februarja 1928 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil marca 1945, ujet in ustreljen je bil v Jesenici na Primorskem.

Peter Bevk, rojen 19. septembra 1926 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 12. marca 1945, padel je 28. marca 1945 v Krnicah pri Novakih.

Štefan Biček, rojen 19. novembra 1923 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 12. julija 1943, padel je 29. junija 1944 pri Vrsniku.

Ludvik Frelih, rojen 29. julija 1914 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil junija 1943, padel je 1. avgusta 1944 pri Črnem Vrhu nad Idrijo.

Peter Frelih, rojen 27. julija 1923 v Davči, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil v začetku leta 1944, padel je 22. septembra 1944 v Žirovskem Vrhu.

Jože Hudolin, rojen 16. marca 1916 v Davči, gozdni delavec, v partizane je vstopil 4. maja 1943, padel je 16. avgusta 1943 na Črnem kalu pod Blegošem.

Stanislav Hudolin, rojen 26. oktobra 1919 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 4. maja 1943, padel je 16. avgusta 1943 na Črnem kalu pod Blegošem.

Franc Jenstrle, rojen 19. septembra 1915 v Davči, gozdni delavec, aretiran je bil 9. marca 1942, umrl je 19. julija 1942 v Mauthausnu.

Štefan Jenstrle, rojen 24. decembra 1914 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil junija 1943, padel je v Žirovskem Vrhu avgusta 1943.

Jože Mohorič, rojen 21. marca 1901 v Davči, oglar, v partizane je vstopil marca 1945, padel je 27. marca 1945 v Davči.

Franc Peternelj, rojen 2. septembra 1919 v Davči, gozdni delavec, aretiran je bil 9. marca 1942, umrl je 7. avgusta 1942 v Gusnu.

Janez Peternelj, rojen 26. novembra 1903 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil junija 1944, ujet in ustreljen je bil 25. marca 1945 v Jesenici na Primorskem.

Janez Peternelj, rojen 28. junija 1928 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 17. marca 1945, padel je 3. aprila 1945 v Preski pri Črnem Vrhu nad Idrijo.

Peter Peternelj, rojen 19. junija 1907 v Davči, kmet, v partizane je vstopil marca 1945, ujet in ustreljen je bil 25. marca 1945 v Jesenici na Primorskem.

Alojz Prezelj, rojen 26. maja 1923 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 28. junija 1943, ponesrečil se je z bombo 3. maja 1945 v Davči.

Franc Prezelj, rojen 14. septembra 1919 v Davči, kmečki delavec, aretiran je bil 29. marca 1945, nadaljnja usoda ni znana.

Janko Prezelj, rojen 19. avgusta 1919 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 26. junija 1943, pogrešan je od avgusta 1943 v Žirovskem Vrhu.

Jernej Prezelj, rojen 22. avgusta 1917 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil junija 1944, padel je 17. januarja 1945 v Trnovskem gozdu.

Peter Prezelj, rojen 15. februarja 1901 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 14. oktobra 1943, pogrešan je od 22. novembra 1943 v Rovtah.

Franc Šubic, rojen 27. januarja 1903 v Davči, kmet, v partizane je vstopil julija 1944, padel je 5. aprila 1945 na Otavniku pri Postojni.

Jože Tušek, rojen 16. marca 1913 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil julija 1943, padel je avgusta 1943 v Žirovskem Vrhu.

Janez Valentinčič, rojen 25. februarja 1912 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil februarja 1944, ujet in ustreljen je bil 25. marca 1945 v Jesenici na Primorskem.

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/dav269a.html

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 73-75.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 264.

EŠD 21063

PADLIM NOV DAVČA

1941 1945

AMBROŽIČ PETER    

BEVK FRANC               

BEVK GABRIJEL          

BEVK PETER                 

BIČEK ŠTEFAN            

FRELIH FRANC            

FRELIH LUDVIK           

FRELIH LUDVIK          

FRELIH PETER             

GOLJA FRANC                    

HUDOLIN JOŽE

HUDOLIN STANKO    

JENSTRLE FRANC  

JENSTRLE ŠTEFAN            

MOHORIČ JOŽE         

PETERNELJ CIRIL        

PETERNELJ FRANC

PETERNELJ JANEZ 

PETERNELJ JANEZ 

PETERNELJ PETER 

PREZELJ ALOJZ

PREZELJ ALOJZ     

PREZELJ FRANC  

PREZELJ JANKO     

PREZELJ JERNEJ 

PREZELJ PETER

ŠUBIC FRANC

ŠUBIC JANEZ

TUŠEK JOŽE

VALENTINČIČ JANEZ

SLAVA JIM           

V tržiškem občinskem odloku 2011 je navedena plošča 2. grupi odredov v Podljubelju. Ker tam ni nobene druge take plošče, bi šlo lahko za tole. Plošče ni v nobenem spomeniškem zborniku. 

• Facebook okt. 2024
• Milan Gombač: "Vsi planinci so nama enako dobrodošli." PV dec. 1986. 562.

[zvezda]
PREKO JELOVICE IN ČEZ DOBRČO,
TOD MIMO IN ČEZ KOŠUTO SE JE 
OD 20. DO 22. 8. 1942 V TEŽKIH 
BOJIH Z OKUPATORJEM PREBIJAL
1. BATALJON II. GRUPE ODREDOV
V SVOJEM POHODU NA ŠTAJERSKO
1986    SO IN DPO TRŽIČ

»7. ŠERCELJ Anton, rojen 1918 v Meniški vasi. Bil je partizan, ujet v roški ofenzivi in interniran na Rabu in v Gonarsu. Po kapitulaciji se je vračal domov. Domobranci v Ljubljani so ga februarja 1944 aretirali in ustrelili. (Vir: Dokumentacija občinskega odbora ZZB Novo mesto)«

• Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev,  2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, V Ljubljani : Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, Knjižnica NOV in POS,  knj. 89, str. 321.  [Podatek o letnici smrti je v knjigi Zločini okupatorjevih sodelavcev  (1944) drug kot na nagrobniku (1943).]

[križ] ŠERCELJEVI
OČE JANEZ 1878--1942 ŽRTEV NOB
SIN ANTON 1918--1943 ŽRTEV NOB

Na pokopališču v Dolenjskih Toplicah stoji na jugozahodnem vogalu starega dela pokopališča spomenik posvečen 41 znanim in 20 neznanim borcem, med temi 6 borcem italijanske brigade Fontanotte, ter 16 žrtvam.

Sredi kamnite ploščadi iz beneškega tlaka stoji steber iz sivega gradaškega marmorja dimenzije 50 x 50 x 500 cm z bakreno zvezdo iz kovanega jekla, ovito z lovorovo vejico in napisom 1941–1945. Ploščad omejujejo granitni robniki in šest kamnitih stebričkov dimenzije 25 x 25 x 50 cm.

Na zadnji strani spomenika sta cvetlični gredi. Na levi je rdeči pahljačasti javor, na desni pa je skupina cipres.

Na vsaki strani  stebra sta na podstavkih iz gradaškega marmorja granitni plošči iz pohorskega tonalita dimenzije 100 x 75 x 5 cm z napisi.

Levo od ploščadi je polje s petnajstimi betonskimi stebrički, ki simbolizirajo borce. V levem kotu je betonski kvader z vzidano  marmorno ploščo z napisom.

Spomenik je po načrtih arhitekta Antona Valentinčiča 15.9.1963  postavil KO ZB NOV Dolenjske Toplice in obnovil leta 1993.  Sedaj spomenik vzdržuje Občinsko združenje borcev za vrednote NOB Dol. Toplice.

• EŠD 4197 

VAS, KI Z ŽRTVAMI STE ZAJEZILI UNIČUJOČI

PLAZ, DOKLER LJUDSTVO BO ŽIVELO,

NIKDAR V POZABO NE ZAGRNE ČAS.

BORCI:

Leva plošča:

1941 TOPLICE:             HENIGMAN MAKS

1942 TOPLICE:             STRNIŠA DRAGO, ŠVIGELJ JANEZ

                                       HENIGMAN ANDREJ

1943 TOPLICE:              ZALETELJ JOŽE – OSTALA SLOVENIJA –

                                       ARZENŠEK ŠTEFAN, DEBEVC JOŽE,

                                       GLIBE STANE, GRAD JOŽE, GRADIŠAR

                                       LOJZE, KASTREVC POLDE, KRAVCAR

                                       STANE, MAJZELJ FRANC, PETELIN

                                       JANEZ, SVETLIN MIHA, ŠKRABA

                                       JANEZ, ZAJC IVAN

1944 TOPLICE:             GUTMAN JOŽE, MEŽNARŠIČ STANE,

                                       PERŠINA ANICA, ŠEGEDIN FRANC,

                                       ŠOBAR JOŽE, ZUPANC ZVONKO

                                      -OSTALI KRAJI- BENEDIČIČ JANEZ, JENIČ

                                       PETER, KOZLEVČAR IVAN, KRAŠOVEC

                                       STANKO, OGRAJŠEK SLAVKO, RAPE

                                      MARJAN, TOMC JOŽE – ALOJZ,

                                      PEZDERŠEK STANE

Desna plošča:

1945 TOPLICE:             GIMPELJ STANE, PERC SLAVKO,

                                       POVŠE STANE -OSTALI KRAJI-

                                       LAPUH FRANC, MARTINČIČ POLDE,

                                       STROJANŠEK FRANC, STRUPNIK

                                      FRANC, TIVADAR FRANC, ZIDAR

                                      FRANC, SOPOTNIK FRANC – SONI

                                     14 NEZNANIH PARTIZANOV

                                     IN 6 NEZNANIH BORCEV

                                     BRIGADE FONTANOTTE

                                    ŽRTVE:

                                    BUČAR ANTON, BUČAR JOŽE,

                                    DAROVEC MIHAEL, GORJANC

                                    ALOJZIJ, HENIGMAN LEOPOLD,

                                    HRIBAR ALOJZIJ, HRIBAR ALOJZ,

                                    HRIBAR MARTIN, JAKŠE JOŽE, KACIN

                                    JOŽEFA, KAPŠ JOŽE, KORENC IVAN,

                                    MARKOVIČ JANEZ, SMRDELJ JANEZ,

                                    STRAJNAR IVAN, STRAJNAR

                                    MARIJA, ŠETINA STANE, URBANČIČ

                                   TEREZIJA

Betonski kvader z marmorno ploščo:

V SOLZAH NAVDUŠENJA TOVARIŠ SKLONI GLAVO

PRED SILNIMI JUNAKI SE POKLONI, KI V SMRT SO

ZA SVOBODO ŠLI DA JO UŽIVAMO MI

KRKA ZDRAVILIŠČA

V uporu proti okupatorju leta 1941 je bilo med sodelavci Štefana Kovača več Polančanov, med njimi sta bila tudi dva člana okrožnega komiteja KPS za Pomurje ( Miško Kranjec in Martin Žalik). V aretacijah konec septembra 1941 so aretirali tudi Ignaca Kranjca, rojenega 1916. keta ( brat Miška Kranjca) in Daniela Halasa, rojenega 1908 v Črensovcih, takrat župnika v Veliki Polani. Kranjca so zaprli v soboške zapore in ga pozneje strašno mučili, tako da je ohromel. Zprt je bil v zloglasni ječi v Vacu na Madžarskem. V prvi poovici leta 1943 so ga hromega in na smrt bolnega za nekaj časa pustili v bolnico v Murski Soboti, 17. oktobra 1944 so ga ponovno zaprli v ječo v Vac, od koder so ga z drugimi zaporniki premestili v taborišče Dachau, kjer je 3. maja 1945 umrl.

Župnika Halasa sta kot enega od narodno zavednih duhovnikov za sodelovanje v NOG pridobila Miško Kranjec in Martin Žalik. V septembrskih aretacijah 1941 so zajeli tudi Halasa, ki je bil obsojen in zaprt 14 mesecev v Gyoru skupaj z nekaterimi sodelavci Štefana Kovača. Proti koncu vojne so ga madžarski fašisti zasledovali in ga 24. marca 1945, v času policijske ure, pri vasi Kot ustrelili in vrgli v Muro.

 Z aktivnistjo borcev prekmurske čete pozimi 1945 na Dolinskem in zlasti še po akciji borcev ćete pri polanskem notarju prve  dni februarja 1945 se je budnost madžarskih orožnikov v Polani zelo povečala. Zvedeli so, da se veliko mladincev iz vasi pripravlja na odhod v partizane. S pomčojo izdajalcev so odkrivali tudi vse več dezerterjev iz madžarske vojske. V Mali Polani so ujeli štiri fante in moža Štefana Pršo, sina Ivaa Prše, lastnika mlina na Črncu, kjer je bil 28. decembra 1944 sestanek vaškega odbora OF za Veliko Polano, Štefana Raščana, rojenega leta 1923 v Mali Polani, Ignaa Žaliga, rojenega leta 1907 v Veliki Polani, in Gezo Horvata, rojenega leta 1910 v Selu. Vse štiri so 27. februarja 1945 odpeljali na pokopališče v Turnišču in jih tam ustrelili.

Nikolaj Leček-Piki, rojen 1914 v Gaberju, je bil borec prekmurske partizanske čete. Ob umiku skupine borcev te čete iz Nedelice 27. februarja 1945 proti Strehovskim goricam, je v borvi z madžarsko vojsko 1. mara 1945 ob umiku ćez naraslo Ledavo pri Nedelici utonil. Omenjen je tudi na spominski plošči v Kapci.

Na piramidnem spomeniku v središču naselje je spominska plošča z imeni padlih domačinov v NOB. Centralni spomenik obdajajo tri manjše piramide. Odkrit je bil leta1948 ter obnovljen 27. aprila 1957.

• EŠD 19857
• Okupacijske meje. Inštitut za novejšo zgodovino, 2019.

ZA SVOBODO IN BOLJŠO BODOČNOST
          ZATIRANIH NARODOV
          SO V LETIH 1941 – 1945
          DALI SVOJE ŽIVLJENJE
KRANJEC IGNAC  VEL. POLANA
  UMRL V DACHAU.
HALAS DANIJEL  DUHOVNIK
  VEL. POLANA, USTRELJEN OB MURI.
PRŠA ŠTEFAN  MALA POLANA
  USTRELJEN V TURNIŠČU.
ŽALIK IGNAC MALA POLANA  ; ;
RAŠČAN ŠTEFAN MALA  POLANA ; ;
HORVAT GEZA VEL. POLANA ; ;
LEČEK NIKOLAJ  KAPCA  PADEL V
POLANSKEM LOGU. VEČNA SLAVA PADLIM.

• Alojzij Gospodarič. Sistory.
  datum rojstva: 14. 10. 1921, kraj rojstva: Dolenja Dobrava, vojni status: Aktivist OF, datum smrti: 28. 10. 1943, kraj smrti: Dolenja Dobrava, kraj pokopa: Sv. Marjeta, vzrok smrti: Ustreljen, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

Opomba: Podatek o datumu rojstva je na nagrobniku drug kot v Sistory (gl. Sistory, Opombe). 

• Fotografija: Gospodarič Alojz Geneanet, Pokopališče Grm - Trebnje,  str.7.

RODBINE
GOSPODARIČ
DOL. DOBRAVA.

ALOJZIJ
* 25. 10. 1910
PADEL 28. 10. 1943

    Če bi ljubezen čudo storila
in solza mrtve budila:           
    Ne krila tebe bi že gomila!

Črna plošča je na desni in levi obdana s 4-robnim, proti plošči padajočim betonskim robom, grob s cvetjem pa je zamejen z 12 stebrički, povezanimi z verigo.

Urejen leta 1947, preurejen 1988. Na tleh cvetlična greda v obliki peterokrake zvezde.

EŠD 19241

V SPOMIN

NEZNANEMU BORCU

NOV

KAKOR TUDI VSEM

NJEMU ENAKIM

IN V SVARILO

BODOČIM

GENERACIJAM

1941                            1945

Kaplje preteklosti, 45

• Ivan Hribšek. Sistory. 
  datum rojstva: 18. 11. 1924, kraj rojstva: Jelovo pri Radečah, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: XI. SNOB Miloša Zidanška, datum smrti: 12. 9. 1944, kraj smrti: Braslovče, kraj pokopa: Strnad, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

»SEZNAM PADLIH V NARODNOOSVOBODILNI BORBI IZ HRASTNIKA IN OKOLICE
[…]
PADLI Z DOLA
[…]
28. Hribšek Ivan              rudar«

• Stane Brečko, Hrastnik skozi desetletja, II. izdaja, Hrastnik: Kulturna skupnost, 1978, str. 285.

• Fotografija: Hribšek Ivan Geneanet, Pokopališče Gore - Hrastnik, str. 3. 

[križ]                                            
HRIBŠEK

IVAN         padel v NOV 1944

V kamnito pokončno spominsko ploščo je vklesan seznam 28 padlih železničarjev. V vogalih plošče so pritrjene kovinske peterokrake zvezde, od katerih tista v levem spodnjem vogalu danes manjka. Plošča je bila svečano odkrita 29. novembra 1947.

• S., "Na železniški direkciji smo odkrili spominsko ploščo žrtvam fašizma", Ljudska pravica, 6. 12. 1947, str. 7 (povezava). 
• Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 22.
• Anka Vidovič Miklavčič, Slovenski železničarji pod italijansko okupacijo v Ljubljanski pokrajini 1941-1943 (1980), str. 443.

NAŠE ŽRTVE ZA SVOBODO
V LETIH BORBE 1941-1945
ROMAVH PETER
MAVRIČ JANEZ
DEMŠAR JANEZ
KMET VALENTIN
PEŠL FRANC
KAČAR GREGOR
LOVŠE dr. SAMO
SMOLE VLADIMIR
ŠUBIC KAROL
KLEINSTEIN JULIJ
GRZINIČ ing. ALBIN
BORŠTNIK BRUNO
KASTELIC VINCENC
KOCJAN IVAN
MENART SREČKO
JELENIČ ZVONKO
CEGLAR JANEZ
SIMENKO JANEZ
PIHLER FRANC
CERAR FRANC
PERC ANDREJ
KRAUPP OSKAR
KOBAL ALBERT
ROGLIČ ing. STANKO
VOZELJ KAROL
LAZNIK ANTON
ČAMPA ANTON
FINC ing. FRANC

PADLI BOREC
NARODNO-
OSVOBODILNE
VOJNE

Kristjan
Kozlovič
Štefan

1941 1945

SOCIALISTIČNA
FEDERATIVNA 
REPUBLIKA
JUGOSLAVIJA

Slike prikazujejo stavbo, v kateri se je ohranila ilegalna tiskarna Podmornica. Hiša se nahaja na naslovu Cesta na Brdo 95. Nasproti hiše je postavljena tudi avtobusna postaja, z imenom Podmornica. 

Poleti 1941 je CK kupil hišo, ki se je nahajala med mestom in okolico. Pod prizidkom hiše so skopali zaklonišče. »V izredno žilavo ilovico so vkopali jamo, veliko trikrat dva in pol, globoko pa 1,80 metra, in jo pokrili z betonsko ploščo ter nanjo steptali plast ilovice, nato pa položili še tlak v prostoru, ki so ga uredili kot pralnico.«  Stene naj bi sicer premazali z neko izolacijsko snovjo, a se le-to ni zadostovalo, saj je voda vseeno našla pot v prostor.

Po besedah Slavka Krušnika izvemo, da ime tiskarne izvira iz povsem razvidnega razloga. Namreč v enem dnevu naj bi se v prostoru znašlo toliko vode, da so jo morali zajemati z vedri, in ko je bilo varno, vodo zlivati v bližnje stranišče. Tudi zrak ni bil prav zdrav, saj naj bi se sam kruh kar hitro pokvaril.

(Vir: Kos, Janez. Tiskarna Podmornica in druge tiskarne KPS v Ljubljani in okolici v letih 1940-1943. Ljubljana: Komunist, 1980)

Tiskarna je imela svoj mali tiskarski stroj, ki se je imenoval »tigel«. Delo je bilo prvo glasilo, ki ga je natisnila Podmornica. Podmornica je delovala od septembra 1941 do junija 1942 (Slovenski poročevalec navaja mesec junij, danes pa na spominski plošči zasledimo mesec julij). Tiskarna se je med drugim soočala tudi s težavo  dovoza papirja in drugega potrebnega materiala, saj se je nadzor vedno bolj poostroval.

Plošča je bila odkrita 28. avgusta 1949.

• »Luč svobode iz Podmornice.« Slovenski poročevalec: glasilo Osvobodilne fronte, leto 10, št. 196 (21. avg. 1949), str. 2.
• Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 51.
• Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 64.
• EŠD 394
• Vanja Brkić: Prestavili spomenik na Dolgem mostu. Dnevnik 28. 5. 2022.

               V TEJ HIŠI JE MED

  NARODNOOSVOBODILNIM BOJEM

OD SEPTEMBRA 1941 DO JULIJA 1942

     DELALA ILEGALNA TISKARNA

KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE

                  PODMORNICA

• EŠD 17282

Verze je napisal Peter Levec. Pobudnik za ureditev grobišča in postavitev spomenika je bil krajevni odbor ZZB NOV Šmarje-Sap, projektant pa Nikolaj Pirnat. Na grobišču so pokopani borci, aktivisti in talci, padli v času od 1941 - 1945. Koliko žrtev je pokopanih, ni znano. Največ je padlih borcev iz enot 7. korpusa NOV in POS iz bojev v okolici Šmarja 1944-1945.

• Pomniki NOB v občini Grosuplje, ur. Lojze Kikelj, DIC - tozd Grafika Novo mesto, Grosuplje, 1987, str. 209.

Grobišče padlih borcev, aktivistov in talcev, urejeno 22. julija 1958 po projektu kiparja Nikolaja Pirnata. Predstavlja ga betonski steber, visok okoli 4,5 m, štiristranski z različnimi velikosti posameznih ploskev, s prirezanim dnom in vrhom ter s kovinsko peterokrako zvezdo na vrhu. Vse skupaj stoji na urejeni ploščadi, do katere je dostop po treh stopnicah, ograjene z okoli 0,8 m visokim zidom iz klesanega sivega kamna in pokritega z granitnimi ploščami. Desni del ploščadi predstavlja 35 nizkih kvadrastih stebričkov.

Lokacija spomenika je na jugovzhodnem delu nekdanjega pokopališča, sedaj park, v kotu med gasilnim domom PDG Šmarje - Sap na Partizanski 2 in Pokopališko cesto, med hišnima štev. 14 in 16.

Spomenik so odkrili 1958. leta.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 111.

[zvezda]

BORCI ZNANI IN NEZNANI,

NI PREKRILA VAS TEMA,

VAŠA SMRT,

VAŠ GROB OZARJA SLAVA,

KI NE BO ZAŠLA.