Grobovi umrlih slovenskih izgnancev, Nemčija

 pokopališče Siessen

Geslo: izgnanci123

äbissche.de je FERN DER HEIMAT

STARBEN IM LAGER SIESSEN

ZWISCHEN 1940 UND 1945

169 FLÜCHTLINGE,

FRANZOSE, RUMÄNEN,

RUSSEN UND SLOWENEN

Daleč od domovine

je umrlo v taborišču Siessen

med 1940 in 1945

169 beguncev

Francozov, Romunov,

Rusov in Slovencev

KORDEŽ FRANC *8.7.1912   PADEL 26.3.1945

   OČE LUZNAR JANEZ-ŽANE *21.6.1894   +1.IX.1941
      SIN ŠTEFAN *6.XII. 1919   +  1.IX.1941
      SIN RAFAEL *24.IX.1925   +18.IV.1944
              PADLI ZA SVOBODO
.

BOGATAJ FRANC *1925   padel v NOB 17.2.1944

.

     GOLOB PETER *1878   + 1942 v Mauthausenu
                    ALOJZIJ *1903   padel 25.3.1942 v Crngrobu
                    JOŽEF   *1921   padel 18.9.1942 na Češnjici

.

PINTAR FRANC *1.3.1914   PADEL 24.3.1945

.

   ŠMID ALOJZIJ *21.V.1920   +31.XII.1943 KOT TALEC V MEDVODAH

.

POTOČNIK FRANCI *21.9.1918   PADEL 24.3.1945

.

     VRHUNEC FRANC *1892   +1945 PADEL KOT TALEC V NOB

.

HAFNARJEVI
SIN STANKO *1925   +1943

.

       PINTAR
       SIN ANTON *1917   PADEL NOV. 12.10.1944

.

ČENČIČ VILKA *1922   +1943   padla za svobodo

.

       ATA JOŽE KAVČIČ *22.4.1892   +5.2.1945. V DACHAV

Za spomenik je povedal domačin iz Prtovča, v literaturi ga ni. Medvešček ima partizanski nagrobnik v Bohinjski Bistrici.

MEDVEŠČEK SREČKO
roj. 11. 11. 1925
Padel 22. 11. 1943 na Pečani
Prekopan na 
pokopališče v Boh. Bistrico
LD Železniki 2005

Tu se je rodil junak Posočja SILVESTER GIANFRATE SREČKO 1922 - 2014 tovariški priljubljeni poveljnik Briškega Beneškega in Rezjanskega bataljona.

Krajani                              Borci 

Čezsoče              Briško Beneškega odreda

               September 2007       

• Anton Viler. Sistory.
  datum rojstva: 14. 8. 1909, kraj rojstva: Koštabona, vojni status: Aktivist OF, datum smrti: 14. 3. 1944, kraj smrti: pri Šmarjah, kraj pokopa: Koštabona, vzrok smrti: Ustreljen, povzročitelj smrti: 
  Italijanske kolaborantske enote
•  Valerij Viler. Sistory.
  datum rojstva: 21. 12. 1906, kraj rojstva: Koštabona, vojni status: Aktivist OF, datum smrti: 14. 3. 1944, kraj smrti: Šmarje, kraj pokopa: Koštabona, vzrok smrti: Ustreljen, povzročitelj smrti: Italijanske kolaborantske enote 
•  Marijan/Mario Viler. Sistory.
  datum rojstva: 24. 10. 1925, kraj rojstva: Koštabona, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: IV. SNOUB Matije Gubca, datum smrti: 19. 3. 1945, kraj smrti: Žužemberk, kraj pokopa: Koštabona, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: Domobranci

• Fotografija: VILER ANTON, VALERIJ, MARIJAN Pokopališče Koštabona, Geneanet, str. 5. 

 »V nedeljo 12. marca 1944 so nemške vojaške oblasti nalepile na vidna mesta plakate, na katerih je bilo rečeno, naj se javijo za vojaško službo ali za delo fantje, rojeni 1923-24-25. Domači terenci so jih seveda posvarili, naj tega ne store. V torek 14. marca je pridrvel v Koštabono kamion z Nemci in fašisti, da bi odpeljal take fante. Odpeljana sta bila – ne brez izdajstva – dva terenca  iz Koštabone: Viler Anton in Viler Valerij. Na cesti, med Koštabono in Pomjanom, na kraju Poljane, so oba terenca vrgli s kamiona in ju ustrelili. Ker nista takoj umrla in sta se še nekaj časa mučila v smrtnih krčih, se je fašist morilec krohotal in vpil: 'Glejte, kako banditi plešejo svoj smrtni ples!« Istega dne smo jih prenesli v Koštabono v cerkev na pokopališču. Za častno stražo sta bila dva oborožena partizana. Pogreb je bil veličasten in marsikateri fant je takrat sklenil: Grem v partizane! Eden od teh dveh terencev je bil cerkveni pevec. Spominjam se, kako je pod Italijo dajal pevcem poguma: Vztrajajmo, še bomo slovensko peli! Ni tega učakal, a na grobu so mu partizani peli slovensko žalostinko. Njegov brat Viler Marjan je z bratovega pogreba šel naravnost v partizane. Kmalu je padel in ni mi znano, kje je pokopan. Na koštabonskem pokopališču pa je kamen z napisom za vse tri:
'Vi narod ste in jezik naš ljubili,
slovensko zemljo ste s krvjo pojili,
ste dali nam vsem zgled bleščeč,
ne zabimo vas nikdar več!'«

• Alojz Kocjančič, Ljudi opeval sem vodé in skale, Pripovedi o ljudeh Slovenske Istre in Malega Krasa, Koper: Založba Lipa, 1992, str. 165 in 166.
  
  
  

»VILER ANTON (Anton), Koštabona
rojen 14. 8. 1909, aktivist,
ustreljen 14. 3. 1944 pri Šmarjah

VILER MARIO (Anton), Koštabona
rojen 1925, delavec,
pripadal 4. SNOUB »Matije Gubca«,
padel 19. 3. 1945 v Beli krajini

VILER VALERIJ (Andrej) Koštabona
rojen 21. 12.1906, aktivist,
ustreljen 14. 3 1944 pri Šmarjah«

• Vid Vremec [ur.], Slovenska Istra v boju za svobodo, druga, dopolnjena izdaja, Koper: Lipa, 1998, str.764.

[fotografija v medaljonu]         [križ]         [fotografija v medaljonu]

VILER ANTON                                    VILER VALERIJ                     
R. 14. 8. 1909.  +. 14. 3. 1944               R. 21. 12. 1906.   +. 14. 3. 1944

 
[fotografija v medaljonu]
VILER MARIJAN
R. 24. 10. 1925.  + [nedokončano]

VI NAROD STE IN JEZIK NAŠ LJUBILI,
SLOVENSKO ZEMLJO STE S KRVJO POJILI,
STE DALI NAM VSEM ZGLED BLEŠČEČ,
NE ZABIMO VAS NIKDAR VEČ!
                  P. V. M.

Grobnica locirana na vaškem pokopališču ob pokopališkem zidu in je sestavljena iz 26 grobov označenih z nagrobnimi kamni. Grobovi so locirani v dveh vrstah. V njih je pokopanih 23 znanih in 6 neznanih žrtev. Skupni spomenik je kamniti obelisk z vklesanim posvetilom.

Datum odkritja:  14.10.1961

     besedilo na obelisku:

POSTOJ IN PRIKLONI SE
VRSTAM GROBOV.
TU SPE NAŠI BORCI
KI Z ZARJO V OČEH
SO UMRLI ZA SVOBODO
NAŠIH DOMOV.
ZA SREČNO PRIHODNOST
BODOČIH RODOV,
DA PO NAŠIH ZELENIH
DOLINAH IN BREGOVIH
SE ŽIVO RAZLEGATA
RADOST IN SMEH.
VSE DOKLER BO SONCE
SIJALO Z VIŠIN,
NA ŽRTVE NE UGASNE
NAM V SRCIH SPOMIN.

    na nagrobnih kamnih so napisani:

VONČINA PETER            1911 - 1943
KOGEJ IGNAC                 1887 - 1944
KOGEJ JELINKA              1916 - 1943
GRUDEN MARIJA            1885 - 1943
GRUDEN IGNAC              1908 - 1945
VONČINA LUKA               1892 - 1945
SKOK IGNAC                   1926 - 1943
TRIJE NEPOZNANI
KOLENC JOŽEFA            1887 - 1945
POLJANEC MARIJA         1925 - 1945
ERJAVEC FERDINAND   1906 - 1945
LAPAJNE JOŽE                1919 - 1943
VONČINA ANDREJ          1909 - 1943
GROŠELJ CIRIL               1912 - 1943
SKOK JULIJANA               1898 - 1945
GRUDEN ANDREJ           1911 - 1945
MEDVED MAKS                1924 - 1945
BAJT JOŽE                       1915 - 1945
KOBAL TOMAŽ                 1896 - 1945
PODOBNIK PEPČE          1903 - 1943
ŠPACAPAN LUDVIK         1924 - 1943
ČRNILOGAR ALBIN          1928 - 1945
TRIJE NEPOZNANI
VINKLER JOŽE                 1924 - 1945
TRIJE NEPOZNANI
MAINARDI ANTONIO                 - 1945
ZIDANŠEK ŠTEFAN - ZLATKO
GOJENEC PARTIJSKE ŠOLE
FERJANČIČ STANKO
GOJENEC PARTIJSKE ŠOLE
KOBAL LJUDMILA            1924 - 1945
OGRIČ JANKO                  1923 - 1943
GROSELJ JERNEJ           1905 - 1944
KOLENC VALENTIN         1901 - 1943
KOLENC PETER              1927

EŠD: ni

Novi lastnik je ob prenovi hiše spominsko ploščo s posvetilom Francu Riharju - Radovanu, odkrito leta 1949, odstranil in jo še ni vrnil na prvotno mesto. Nameščena je bila levo od vhodnih vrat. Obljubil je, da jo bo v najkrajšem možnem času vrnil na prvotno mesto.

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 69.

Spominska plošča s seznamom 34 padlih železničarskih delavcev je bila vzidana v avli upravne zgradbe TOZD za vleko vlakov v Ljubljani. 

V brošuri iz leta 1957 je ohranjena fotografija starejše različice plošče, na kateri seznam padlih še ni bil urejen po abecednem redu. Kot lokacija plošče je tu navedena kurilnica glavnega kolodvora, medtem ko Vodnik po partizanskih poteh kot lokacijo navaja poslopje uprave kurilnice na Trgu Osvobodilne fronte 6.

Danes ne upravne stavbe za vleko vlakov ne kurilnice ni več, usoda plošče pa je neznana. 

• Uprli smo se: kronika revolucionarnih let 1941-1945 na terenu Dušana Turka-Duleta v Ljubljani, Ljubljana: Terenski odbor terena ZB Dušan Turk, 1957, str. 47 (vir slike 2).
• Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 22.
• Anka Vidovič Miklavčič, Slovenski železničarji pod italijansko okupacijo v Ljubljanski pokrajini, Ljubljana: Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, Železniško gospodarstvo, 1980, str. 442 (vir slike 1) (povezava).

(peterokraka zvezda)

ZA SVOBODO PADLI

1941 - 1945

BATIČ ANTON

BAVCON KAREL

BENEDIČIČ MATEVŽ

CERGOL JOŽE

GRAD JOŽE

GRMOVŠEK ANTON

JAKOPIČ ANDREJ

JENKO FRANC

JERAS VINKO

JUSTIN IVAN

KNAVS IVAN

KOLAR FRANC

KOLNIK RUDOLF

KOMAC MILOŠ

KOMAN FELIKS

KOROŠEC ANTON

KRAJNIK CIRIL

LEMUT STANISLAV

LENARČIČ JOŽE

MAKŠE LEOPOLD

MEDIČ NIKOLA

MESEC MARTIN

OBLAK MIRKO

PERC ANDREJ

PERC MARIJA

PERDAN MARIJA

RAVNIKAR FERDO

SOTLAR IVAN

ŠIRCELJ FRANC

ŠKRJANC EDVARD

TROHA STANKO

VIDMAR JAKA

ZAJC FRANC

ZORMAN FRANC

Ivanka Nedoh. Sistory.
datum rojstva: ??. ??. 1923, kraj rojstva: Povžane, vojni status: Aktivist OF, datum smrti: 27. 10. 1945, kraj smrti: Povžane, vzrok smrti: Posledice mučenja, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

doma takoj po vojni za posledicami življenja v taborišču.

 
Fotografija: Ivanka Nedoh Geneanet, Pokopališče Brezovica pri Kozini, str. 11.

»UMRLI ZA POSLEDICAMI VOJNE (do konca leta 1946)
 […]
NEDOH IVANKA (Ivan) - Pajsarjeva, Povžane, r. 1923, okrožna mladinska aktivistka, aretirana 4. 9. 1944 v Tribanu v slovenski Istri, odpeljana v nemško taborišče, umrla doma takoj po vojni za posledicami življenja v taborišču;«

• Vlasta Beltram, Svet med Snežnikom in Slavnikom med drugo svetovno vojno, Knjiga 1, Koper: Pokrajinski arhiv, 2022, str. 292.

[križ, oljčna vejica] 

NEDOH

[fotografija v medaljonu] 

IVANKA        * 1923     + 1945

KOT MUČENICA JE DAROVALA
SVOJE MLADO ŽIVLJENJE
ZA DOM IN NAROD SVOJ

Spomeniki ... Žalec, 103.  Po osamosvojitvi so kipe bratov odstranili, solo pa preimenovali v : Osnovna šola Šempeter. Bratje Juhart, rodoljubi iz Šempetra, vsi trije pravniki in sodniki so naši vzorniki: -ker so iz bajtarske revščine izšli skozi celotni študij kot odličnjaki, kljub težkim razmeram so dosegli akademsko izobrazbo, odlikovale so jih moralne vrline. S. Gradišnik, 8. 9. 2020 

Spomenik štirim talcem, ustreljenim na tem mestu, je bil odkrit leta 1952 na pobudo Krajevne organizacije ZB NOV Begunje na Gorenjskem. Izdelal ga je kamnosek Alojz Vurnik.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 246.

Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 209.

Za svobodo slovenskega
naroda so 21.1.1945.
na tem mestu žrtvovali
svoja mlada življenja.

PEVC ANTON
iz Škofje Loke star 30 let.
VESTER VINKO
iz Otoka star 25 let.
RAMOVŠ MARIJAN
iz Kranja star 23 let.
RAVNIKAR JOŽE
iz Križne gore star 21 let.
ČAST IN SLAVA JIM!

Organizator upora v Prekmurju Štefan Koval se je že julija 1941 preko Miška Kranjca povezal s Hančevo in Vukovo družino iz Trnja in se potem, ko se je v začetku julija 1941 umaknil v ilegalo, največ zadrževal pri Hančevih. Tam so ga obiskovali vodilni aktivisti OF iz Prekmurja. Sem je Štefan Kovač iz Nedelice prinesel tudi šapirograf, ki je bil nekoč last Kluba prekmurskih akademikov. Šapirograf so po okupaciji Prekmurja že junija 1941 pričeli uporabljati pri Flisarjevih v Rankovcih , z njim je delal Koloman Cigüt, nato je bil nekaj časa zakopan pri nekem jesenu na Pušči, od tam pa ga je Štefan Kovač spravil preko Nedelice v Trnje k Hančevim. Tu so nadaljevali z razmnoževanjem letakov za Prekmurje in Medjimurje. Tehnika je delovala vse do smrti Štefana Kovača-Glavačevega Štefa. Raztrošeni letako so cel avgust in september 1941 po Prekmurju in Medjimurju močno vznemirjali okupatorja. Ohranjena sta dva letaka naslovljena na prekmurske Slovence-delavce, kmete in inteligenci. V njih pozivata rojake, naj ne izpolnjujejo ukazov madžarskih oblasti in naj se strnejo v enotno fronto svetega osvobodilnega boja za svobodo in zedinjenje slovenskega naroda pod vodstvom komunistične stranke Slovenije.

V hiši Martina Hanca je poleti 1941 delovala partizanska ciklostilna tehnika, edina manjša tiskarna v Prekmurju. Na hiši je spominska plošča, posvečena prekmurskim aktivistom OF, odkrita 1977.
EŠD 1176

V TEJ HIŠI SO SE V LETU 1941 ZBIRALI PRVI PREKMURSKI

AKTIVISTI OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA 

NARODA. TU SO POD VODSTVOM ŠTFANA KOVAČA

SNOVALI NAČRTE ZA AKCIJE PROTI OKUPATORJU

IN V EDINI PREKMURSKI THNIKI RAZMNOŽEVALI

                                       LETAKE.

V LETU 1944 IN 1945 JE TA HIŠA SPET POSTALA ZATOČIŠČE

                                   PARTIZANOV.

    ZB IN KRAJEVNA KONFERENCA SZDL ČRENŠOVCI

                            27. SEPTEMBER 1977