Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
7109
Vrhovnikovi
  • Karel Vrhovnik. (Verhovnik). Sistory.
    datum rojstva: 11. 10. 1889, kraj rojstva: Šoštanj, vojni status: Civilist, datum smrti: 17. 7. 1943, kraj smrti: Auschwitz, država smrti: Poljska, kraj pokopa: Auschwitz, država pokopa: Poljska, vzrok smrti: Umrl v taborišču / internaciji, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote
  • Artur Verhovnik. Sistory.
    datum rojstva: 27. 10. 1923, kraj rojstva: Šoštanj, vojni status: ?, datum smrti: 15. 8. 1942, kraj smrti: Celje, kraj pokopa: Gradec, država pokopa: Avstrija, vzrok smrti: Talec - ustreljen, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote
  • Alojzij Verhovnik. Sistory.
    datum rojstva: 23. 6. 1922, kraj rojstva: Šoštanj, vojni status: ?, datum smrti: 15. 8. 1942, kraj smrti: Celje, kraj pokopa: Gradec, država pokopa: Avstrija, vzrok smrti: Talec - ustreljen, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote
Pokopališče Podkraj, Velenje


      VRHOVNIKOVI
KARL         1889 – 1942
ARTUR      1923 – 1942
LOJZE        1922 – 1942
 ŽRTVE OKUPATORJA

Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik
1.1.2022. 00:00
23.7.2025. 07:12
M. Kermavnar, 22.7.2025, dopolnil besedilo na nagrobniku in Opis
Nagrobnik
Velenje, Partizanski spomeniki št.53
0964 VELENJE, 2985/4
1184
Škofljica - Šmarska cesta - spomenik padlim v NOB

EŠD: 26301

Iz kamnitih kvadrov sestavljen obelisk, visok  okoli 5 m, stoji na urejeni ploščadi, do katere je urejena popločena pot z nekaj stopnicami, vse skupaj v parku med Dolenjsko cesto in Šmarsko cesto ter občinsko stavbo.

Prednji del, čelni del, sestavljenega obeliska predstavljajo z mrežami zakritimi reliefne figure, na stranskih ploskvah pa so vklesana imena padlih prebivalcev Škofljice in sporočilno besedilo.

Avtor spomenika je arhitekt Letonja, postavili pa so ga 1958. leta.

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 74.

V centru Škofljice, v spominskem parku, ob občinski stavbi. Kočevska cesta 1

Jugovzhodna stran - od zgoraj navzdol:

LOKHAR Ivan, TONI Uršula;

       1942

BARAGA Andrej, BOH Jernej, DROBNIČ Franc, KRŽAN Valentin, LAUTIŽAR Anton, NOVAK Franc, PEČNIK Jože, RUPNIK Franc, SKUBIC Franc, ŽUMBERGAR Anton, KRAČMAN Franc, OKORN Jože;

NOV SVET S KRVJO PREŽET SE JE RODIL IZ VAŠIH ŽRTEV. JE V SVOBODO VSKLIL. STE V REVOLUCIJO NAM POT IZBRALI, KAR STE PRIČELI, BOMO MI KONČALI.

============================

Severo vzhodna stran - od zgoraj navzdol:

    1941  -  1945

LOHKAR Ivan, MAJCEN Franc, MOŽINA Jože

         1944

BEDENČIČ Ana, BUČAR Jožefa, BUČAR Slavka, KRANJC Janez, PETRIČ Jernej, PODRŽAJ Anton, URŠIČ Vinko, STRAH Anka;

         1943

BOH Janez, ČEPON Ivan, KOLOVIČ Alojz, PETRIČ Mihael, TEKAVC Franc, ŽUMBERGAR Franc;

        1944

OREL Janez

        1945

ANŽIČ Jože, KRAŠKOVIČ Vinko, LANI Alojz;

        1943

MOZETIČ Vekoslav, OGRINC Janez, OREL Stanislav, PLESNIČAR Leopold, POTOKAR Jože, PUCIHAR Viktor, SAMEC Franc, SAMEC Jože, STARIČ Stanko, ZAKRAJŠEK Ivan;

       1944

FINC Alojz, PRIMC Anton, PUCIHAR Jože,

       1942

AHLIN Franc, PETRIČ Srečko, SKUBIC Alojz, TONI Karel;

       1945

GERDEN Mirko, HRIBAR Anton, SLAPŠAK Jože;

        1944

KRANJC Ivan

        1945

KOŽUH Mirko

============================

Severo zahodna stran - od zgoraj navzdol:

        1942

GRČAR Anton, KASTELIC Franc, KRIVEC Jože, NUČIČ Anton, STRLE Ivan, TONI Jože, ZAKRAJŠEK Stane, ZORE Marija;

         1943

BUČAR Anton, GLAVIČ Frančiška;

         1943

AHLIN Janez, AJDIČ Franc, BEBER Franc, GANTAR Jože, GRAT Jože, HABIČ Janez, HABIČ Franc, JAMNIK Franc, JENKOLE Janez, JERAS Franc, KASTELIC Alojz, KASTELIC Anton, KRIVEC Jernej, LEŠNJAK Franc, BEDENČIČ Ivan;

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik, 12. 3. 2017, T. Bizjak, 3.4.2018.
M. Kermavnar, 4.2.2023, dodal fotografije 3/2, 3/3 3/4
kamniti sestavljeni steber, memorialna dediščina
Škofljica
k.o.1697 - Lanišče, parc. št. 449/15
9748
Spomenik padlima prvoborcema Ferdu Korenu in Viktorju Arzenšku

Bronasta plošča, delo livarne Železarne Jesenice, je leta 1949 odkril Mestni odbor ZZB NOV Jesenice.
Viri:

  • Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 215-216.
  • Jani Luštrek: Podroben opis poti s koordinatami in fotografije.
Plošča leži ob markirani planinski poti iz vasi Kočna na planino Obranca na Mežakli. Začnemo nekaj deset metrov pred krajevno tablo na severni strani vasi. Vzpenjamo se po strmi poti, ki teče ves čas po gozdu. Po kakšni uri zmerne hoje stopimo na krajši travnat odsek, kjer je vzletišče za jadralne padalce. Še 15 minut više je razcep, kjer izberemo desni krak (kažipot na 1052 m). Po njem v nekaj minutah dosežemo kolovoz in zavijemo levo nanj. Samo minutko dalje je na levi strani kolovoza skalna gomila in na njej spominska plošča. Koordinate: S 46,41505°, 14.06914°. Mežakla, približno 1200 m zračne linije severno od spomenika na Planini Obranca, na lokaciji z imenom Gonzov rovt.

 

  TU JE CANKARJEVA ČETA 1. 8. 1941
         PRVIČ STOPILA V BORBO Z
NEMŠKIMI FAŠISTI. KOT PRVE ŽRTVE
           STA PADLA PRVOBORCA
[zvezda]
                    KOREN FERDO
                ARZENŠEK VIKTOR

Obstoječi spomeniki
Marko Gričar
9.6.2025. 11:30
M.Kermavnar, 8. 7. 2025, po posredovanju Janija Luštreka je popisovalec Marko Goričar postavil zvezdico na pravo lokacijo na zemljevidu.
Spominska plošča
Gorje
2185 SPODNJE GORJE, 967/2
7804
Pongrac Ivan
Pokopališče Barbara

PONGRAC IVAN5.3.1914 - 27.3.1981

Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik
14.10.2022. 01:00
Nagrobnik
Prevalje
9969
Gornji Grad, Stare Franc
  • Jožef Stare. Sistory. 
    datum rojstva: 9. 3. 1925, kraj rojstva: Gornji Grad, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: XI. SNOUB Miloša Zidanška, 3. bataljon, datum smrti: 6. 12. 1944, kraj smrti: Dolenjska, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: ? 

 

»ŽRTVE DRUGE SVETOVNE VOJNE IZ GORNJEGA GRADA
[…]
I. Padli partizani
[…]
- Stare Jože, oče Franc, roj. 9. 3. 1925 v G. Gradu, mobiliziran v nemško vojsko, 13. 3. 1944 odšel v partizane, padel nekje na Dolenjskem, ključavničarski pomočnik, samski«

  • Zoran Tratnik, Gornji Grad med 2. svetovno vojno, Zbornik, Celje: Muzej novejše zgodovine,  2000 str. 173.

 

  • Fotografija: Stare Jože Geneanet, Pokopališče Gornji Grad, str. 5. 

 

Pokopališče Gornji Grad. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Tlaka 22, Gornji Grad.

 

[v kamen vrisana podoba Jezusa Kristusa in podpis Jaz sem življenje in vstajenje]

STARE FRANC
JOŽE  * 1925 PADEL 1944

Neobiskani spomeniki
M.Kermavnar, 18.9.2025, po predlogi Zdenke Primožič.
18.9.2025. 08:28
18.9.2025. 08:28
Nagrobnik
Gornji Grad
K. o. 0942 GORNJI GRAD, parc. št. 10
9239
Nikola Barjakovič

Nikola Barjakovič, r. v Žuničih 26. 5. 1905, vdovec, umrl  1. 5. 1945 v Velikih Laščah.

Pokopališče Paunoviči

BARJAKOVIČEVI
[križ]
TATA NIKOLA 26. 5. 1905 -- 15. 1. 1945

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
3.8.2024. 00:00
družinski nagrobnik
Črnomelj
312
Cankarjev bataljon, Mali rovt

Prvotni spomenik je bil v obliki znamenja, ki ga je izdelal kolar Ivan Čemažar, poslikal pa ga je učitelj Ivan Prestor. To znamenje je postavil krajevni odbor ZB NOV Žabnica in ga je odkril 1. maja 1947. Pozneje ga je v last prevzel Gorenjski muzej v Kranju. Znamenje je danes na ogled na stalni razstavi Prelepa Gorenjska na podstrehi gradu Khislstein.

Sledila je postavitev naravne skale z vklesanim napisom. Ta spomenik so dali postaviti delavci obrata Tekstilindus v Kranju, odkrit je bil 1. maja 1961. Načrte zanj je zrisal arhitekt Nande Jocif.

Leta 1982 je sledila še ena preureditev oz. dopolnitev spomenika. Sedanji, preurejen spomenik je iz betona in predstavlja kenotaf borcev Selške čete Cankarjevega bataljona, na kraju bitke z Nemci 27. marca 1942, ko je od dvaintridesetih obkoljenih borcev padlo petnajst borcev (med njimi Stane Žagar). Imena padlih so napisana s kovinskimi črkami.

Od spomenika, ki stoji na ploščadi, tlakovani z granitnimi kockami, vodijo široke stopnice navzdol na teraso z dvema uokvirjenima grobiščema, med sabo oddaljenima 20 m.

OPIS DOGODKOV: Spominsko obeležje je posvečeno hudi borbi, ki jo je dne 27. marca  leta 1942 na tem mestu bila Selška četa Cankarjevega bataljona.  Zaradi sovražnikove premoči in stalnih hajk je četa zapustila svoj teren v Selški dolini in se umaknila na pobočje Malega Rovta pod Planico. Tu je bilo kopno in četica, ki je štela 32 partizanov, si je uredila zasilno taborišče. Domačin iz Crngroba pa je Nemcem izdal, kje se zadržujejo partizani. Zato so že navsezgodaj 27. marca obkolile taborišče premočne nemške sile (policija in gestapo).

Seznam padlih:

Žagar Stanko, Dobrava

Basaj Francka, Selca

Golob Alojzij, Praprotno

Jeruc Jože, Žabnica

Kovačič Stanko, Primskovo

Podlesnik Niko, Šmarjetna gora

Rotar Bogomil, Kranj

Ravnikar Jože, Križna gora

Štular Mirko, Ljubno

Tomažin Janez, Bukovščica

Udvanc Matija, Ježica

Vidic Tone, Dobrava

Vadnov Mirko, Primskovo

Zorman Rudolf, Šenčur

Pavšič Franc, Železniki

  • Pomniki NOB v občini Kranj, str. 199-201.
  • Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 224-225.
  • Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 133.
  • EŠD 21273

Geslo: herojsmrt123

Spomenik in kenotaf sta vzhodno od Planice, južno na pobočju Malega Rovta, nad potjo, ki vodi iz Crngroba na Planico in Lavtarski Vrh. Od osrednjega spomenika v Planici se peljemo po gozdni cesti proti vzhodu. Na njenem koncu je obračališče, od tam je še 70 m po kolovozu do spomenika. Tam kolovoz preide v pešpot, ki se začne strmeje spuščati.

Na skali nad spomenikom:

NA TEM MESTU JE 27. III. 1942

PADEL V JUNAŠKI BORBI

NARODNI HEROJ

STANE ŽAGAR S 15 TOVARIŠI

Na betonskem spomeniku:

V JUNAŠKEM BOJU Z NEMCI SO NA TEM MESTU 27. MARCA 1942 PADLI IN BILI POKOPANI 

STANE ŽAGAR

1896 DOBRAVA PRI KROPI

NARODNI HEROJ

MATIJA UDVANC VAJS

1912 JEŽICA PRI LJUBLJANI

JOŽE RAVNIHAR

1919 KRIŽNA GORA

FRANCKA BASAJ

1921 SELCA

BOGOMIL ROTAR

1921 KRANJ

ALOJZ GOLOB

1905 PRAPROTNO

MIRKO ŠTULAR

1917 LJUBNO

JOŽE JERUC

1917 ŽABNICA

IVAN TOMAZIN

1917 LJUBLJANA

STANE KOVAČIČ

1910 PRIMSKOVO

MIRKO VADNOV

1921 PRIMSKOVO

ANTON VIDIC

1919 SREDNJA DOBRAVA

NIKO PODLESN IK

1913 PREDOSLJE

FRANC PAVŠIČ

1922 ŽELEZNIKI

RUDOLF ZORMAN

1916 ŠENČUR

Lesena tabla:

[zvezda] TABORIŠČE SELŠKE 

ČETE 26.--27. III. 1942

PRED NAPADOM

Nande Jocif
1947
Obstoječi spomeniki
Lado Nikšič in Ivan Mihovec za ZBNOB KO Žabnica, avgust 2014
20.8.2014. 00:00
18.9.2025. 08:56
Dodal slike in spremenil lokacijo na zemljevidu in parcelno številko glede na pozicijo v RKD in po opozorilih M. Kermavnarja. M. Hladnik 25. 3. 2023 Spomenik je nujno sanirati, MO Kranj in ZVKDS OE Kranj obveščena - dec. 2023, L.Nikšič nov. 2024 (zadnja slika) - še nič sanirano, spomenik zelo zanemarjen, L. Nikšič
Spomenik
Kranj
2695 PLANICA, 2488/2, 2487/2 in 2489/2
775
Spomenik Živi zid

Spominsko znamenje Živi zid je leta 1983 zraven spomenika Iliji Badovincu postavil ljubiteljski kipar Rudi Stopar v spomin šolskim otrokom, katere so Nemci pri boju s 14. divizijo uporabili kot živi ščit. Spomenik v obliki telohovih cvetov simbolizira pričetek pomladi. Eden izmed teh cvetov leži na tleh kot znamenje, da je en šolar umrl, dva zlomljena cvetova pa simbolizirata štiri ranjene. Izdelan je iz oplemenitenega jekla in kamna, zaokroža ga pladenj za sveče v obliki zvezde in verz Karla Destovnika – Kajuha iz njegove pesmi 14. diviziji: Plovi pesem borb in zmage preko gmajn, gora. Na nasprotni strani ceste so zgrajena še tri stopnišča z imeni treh brigad divizije: Tomšičeve, Bračičeve in Šercerjeve.

Zgodovinsko ozadje

Izmed mnogih srečanj 14. divizije s sovražnikom na njenem pohodu skozi Hrvaško in bojem na Štajerskem med tritedensko nemško ofenzivo izstopa dogodek iz dne 12. februarja, ko je divizija (natančneje Šercerjeva brigada) pri prečkanju reke Gračnice naletela na nemško predhodnico, ki je štela okoli 40-50 mož, pred njimi pa je po ukazu Franza Steindla, vodje Štajerske domovinske zveze, korakalo okoli 20-25 šolskih otrok. Poveljnik brigade Ilija Badovinac je vseeno ukazal napad in velel otrokom, naj zbežijo v kritje. Predhodnico so borci uspeli premagati, a pri tem je bilo pet šolarjev ranjenih, eden od njih, Ivan Lapornik, tudi smrtno. Steindl in njegovi podrejeni v svojih poročilih niso omenjali, da so za živi zid uporabili šolarje, kar nakazuje, da na svoje dejanje najverjetneje niso bili ponosni. Glavnina Steindlove skupine je nato zavzela višje položaje ob cesti, kar je Šercerjevo brigado prisililo v umik, med katerim sta padla poveljnik Badovinac in politični komisar 1. bataljona brigade Mihael Srpčič - Martin. Prehod Gračnice je bil izveden še pred nenačrtovanim umikom, zato jedro divizije ni bilo ogroženo

Viri: 

  • Marjan Žnidarič, Na krilih junaštva in tovarištva, Ljubljana 2009, str. 115.

Viri slik:

Spomenik se nahaja ob cesti Gračnica - Vodiško.

Plovi pesem borb in zmage preko gmajn, gora

Obstoječi spomeniki
Stanko Podržaj, 16. 12. 2016
10.6.2024. 00:00
M.Kermavnar, 10. 6. 2024, zamenjal fotografije z internetne strani spomeniki.blogspot.si s fotografijami Mojce Luštrek
Laško
1041 LOKAVEC, 775
2549
Dom Marije Hreščak, Nova Sušica
Spominska plošča je postavljena na hiši na naslovu Nova Sušica 23.

LJUBEZEN SI SEJALA NAM V SRCA MLADA

IN UČILA NAS LJUBITI DOMOVINO

                                     GRUDEN

V TEJ HIŠI JE BILA DOMA

MARIJA HREŠČAK

MATI JUNAKINJA

V SPOMIN IN ZAHVALO ZA JUNAŠKO

DRŽO V ČASU NOB

N. SUŠICA 2010       KO NOB ZB KOŠANA

Potepan S., 15. 11. 2017
Spominska plošča
Pivka
2564
Spominska plošča padlim gasilcem Gornjega Grada v NOB

Plošča je bila odkrita leta 1960.

Plošča je pritrjena na pročelje gasilskega doma v Gornjem Gradu, Attemsov trg 16.

V ČAST USTANOVITELJEM IN V SPOMIN VSEM V VOJNI PADLIM ČLANOM PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA GORNJI GRAD. SLAVA JIM!

Sandi Grudnik, 21.11.2017
Marmorna plošča pritrjena na zid
Gornji Grad
k.o.942 Gornji Grad, parc.št.171/15, lastnik: Gasilsko društvo Gornji Grad
4006
Grob padlemu borcu Merviču in tovarišem

datum rojstva: 3. 3. 1920, kraj rojstva: Ribnica, vojni status: I. SNOUB Toneta Tomšiča, 3. bat., datum smrti: 18. 2. 1944, kraj smrti: pri Gorjah, pri postaji Paška vas, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

Pokopališče Gorenje.

   MERVIČ MITJA 
[križ]
  IN TOVARIŠI 
  PADLI 18. 11. 1944 

POČIVAJTE V MIRU !

Obstoječi spomeniki
Ana Kočar, 08.04.2019 Stane Gradišnik, 15. 08. 2020
Slika 5. Obnova spomenika, 16.9.2021. S. Gradišnik, 16.9.2021.
Nagrobnik na pokopališču Gorenje.
Šmartno ob Paki
K. o. 0962 GORENJE, parc. št. 614/2
9768
Ivan Kovač, pokopališče Trava
Obstoječi spomeniki
D. Divjak, 18.6.2025
18.6.2025. 00:00
Grob(išče)
2626
Padlim borcem Gradnikove brigade, Krnska Škrbina

Plošča je bila že več krat tarča vandalov. V napoto jim je rdeča zvezda. Do sedaj sem jo že dva krat obnovil (Vojko Hobič)

18. 7. 1943 je prišlo do hudih bojev med italijanskimi enotami in 2. bataljonom Gradnikove brigade vzhodno od vrha Krna na Batognicah in Peskih. Italijani so imeli precejšnje izgube, partizani pa 3 mrtve in 8 ranjenih. Z nočjo so se partizani umaknili proti planini Leskovca, tam izročili ranjence, nato pa pri Kamnem prešli Sočo in se povzpeli na pobočje Kolovrata. Spominska plošča je posvečena padlim borcem Gradnikove brigade julija 1943 in Gregorčičeve brigade avgusta 1944 ter drugim v tem gorovju padlim borcem, odkrita je bila 19. 8. 1956.

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 255-256.

Krnska Škrbina je na markirani poti na Krn, na višini 2058 m, na sedlu med Krnom In Batognico.

[planika                                                                zvezda].
"VAŠE TRPLJENJE NI BILO SKRITO SVETU
IN PADLI STE JUNAKI V TEH PLANINAH;
HRABROST IN ŽRTVE VAS NAJ NAM
BO VZOR IN ZGLED BODOČIM RODOVOM."
.
          V SPOMIN PADLIM BORCEM GRADNIKOVE BRIGADE
          V JULIJU 1943 IN GREGORČIČEVE BRIGADE
          V AVGUSTU 1944 TER OSTLIM
          PADLIM BORCEM NOV V TEM GOROVJU.
Krn, 19. VII. 1956                                                 ZB Kobarid

Obstoječi spomeniki
Miran Hladnik, Vojko Hobič 9.1.2019
26.8.2023. 00:00
M. Hladnik 30. 4. 2021 M.Kermavnar, 26. 8. 2023, fotografija lokacije 3/1 Mojce Luštrek
Kamnita plošča
Kobarid
2226 VRSNO, 461
8707
Petretičevi

 Ni v Sistory?

Pokopališče Podkraj

PETRETIČEVI
JOVO * 27. 7. 1924       PADEL 28. 12. 1941
KAR STE VI SMO BILI MI –
KAR SMO MI TO BOSTE VI

Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik
19.11.2023. 00:00
23.7.2025. 07:29
M. Kermavnar, 22.7.2025, uredil besedilo na nagrobniku dodal katastrske podatke
Nagrobnik
Velenje
0964 VELENJE, 2985/4
9970
Gornji Grad, Šebenik-Mahtig Frančiška
  • Frančiška Šebenik. Sistory.
    datum rojstva: 28. 12. 1883, kraj rojstva: Bočna, vojni status: Civilist, datum smrti: 2. 10. 1942, kraj smrti: Maribor, kraj pokopa: Gradec, država pokopa: Avstrija, vzrok smrti: Talec - ustreljen, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote  
     

»ŽRTVE DRUGE SVETOVNE VOJNE IZ GORNJEGA GRADA
[…]
II. Žrtve okupatorja
[…]
- Šebenik Frančiška, oče Matija, rojena Purnat 28. 12. 1883 v Bočni, poročena v G. Gradu, 11. 9. 42 aretirana, ustreljena kot talka (v Mariboru) 2. 10. 1942, kmetica in gostilničarka, poročena, mati treh odraslih otrok«

  • Zoran Tratnik, Gornji Grad med 2. svetovno vojno, Zbornik, Celje: Muzej novejše zgodovine,  2000 str. 177.

ŠEBENIK Frančiška – Prodnikova
Hči Matije Purnata se je rodila 28. decembra 1883 v Bočni. Pri možu Francu Mehtigu, s katerim sta imela pet otrok, se je v Gornjem Gradu naučila pekovske obrti, ki jo je opravljala tudi po moževi smrti. V drugem zakonu s sedlarjem Alojzom Šebenikom se je v Dolu Na Produ rodilo tudi pet otrok.
Po okupaciji je junaško pomagal odporniškemu gibanju in v košu nosila partizanom hrano in drugo pomoč. Tudi njo so izdali in Nemci so jo 13. septembra 1942 aretirali. Pri zaslišanjih v celjskem Starem piskru je hrabro priznala, da je dajala partizanom hrano in obleke, a v svoje delo ni vpletla nikogar. Iz Celja so jo prepeljali v Maribor, kjer so jo 2. oktobra 1942 ustrelili kot talko.

  • Elektronski vir: https://zb-nob-zgornja-savinjska.si/predstavitev-zrtev-nacisticnega-nasilja-in-padlih-borcev-nob/zrtve-s-podrocja-gornjega-gradu/ Dostop: 18. 9. 2025. 
Pokopališče Gornji Grad. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Tlaka 22, Gornji Grad.

 

MACHTIG MATEVŽ

MAMA FRANČIŠČA
1883     1942
USTRELJENA V MARIBORU

Neobiskani spomeniki
M.Kermavnar, 18.9.2025, po predlogi Zdenke Primožič.
18.9.2025. 10:42
18.9.2025. 10:49
Nagrobnik
Gornji Grad
K. o. 0942 GORNJI GRAD, parc. št. 10
9971
Gornji Grad, Zagradišnik Franc
  • France Zagradišnik. Sistory. 
    datum rojstva: 14. 8. 1907, kraj rojstva: Gornji Grad, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: VIII. SNOB Frana Levstika, sanit. vod, datum smrti: 9. 11. 1944, kraj smrti: SCVPB Ajdovec, kraj pokopa: SCVPB Ajdovec, vzrok smrti: Posledice boja, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote  


     ZAGRADIŠNIK Franc – Smoletov
Sin malega kmeta Antona je bil rojen 14. avgusta 1907 v Gornjem Gradu. Delal je na domači kmetiji in žagi. Bil je poročen in oče petih otrok.
Partizanom se je pridružil 28. avgusta 1944. Bil je bolničar v Levstikovi brigadi.
Ko se je po prenosu ranjencev v bolnišnico Na dvoru vračal v bolničarski vod, je bil ranjen. Za posledicami ran je 9. novembra 1944 umrl v partizanski bolnišnici Ajdovec na Kočevskem.

  • Elektronski vir: https://zb-nob-zgornja-savinjska.si/predstavitev-zrtev-nacisticnega-nasilja-in-padlih-borcev-nob/zrtve-s-podrocja-gornjega-gradu/ Dostop: 18. 9. 2025
Pokopališče Gornji Grad. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Tlaka 22, Gornji Grad.

[križ, ovit z vrtnicami]

 

FRANC     * 14. 8. 1907 PADEL 9. 11. 1944

SMOLETOVI

Neobiskani spomeniki
M.Kermavnar, 18.9.2025, po predlogi Zdenke Primožič.
18.9.2025. 11:16
18.9.2025. 11:17
Nagrobnik
Gornji Grad
K. o. 0942 GORNJI GRAD, parc. št. 10
4108
Židovskim sodržavljanom, Celovec

Spomenik, ki naj bi spominjal na uničenje celovške judovske skupnosti, stoji na mestu njihove nekdanje molilnice. Prebivalstvu je bolj malo poznan. Po eni strani stoji v Platzgasse, v slabo frekventirani ulici, po drugi strani je za ograjo in obdan z grmovjem slabo viden. Toda skupaj z judovskim pokopališčem v Šentrupertu je danes edini pomnik nekoč bivajoče judovske skupnosti v koroškem glavnem mestu in priča o njenem brutalnem uničenju.

V stavbi na ulici Platzgasse 3 je bila od l. 1903 do 1938 judovska molilnica. Nacionalsocialisti so jo porušili ob novemberskem pogromu l. 1938. Leta 1987 se je formirala skupina, ki je sklenila, na mestu nekdanje sinagoge postaviti spominski kamen. Dne 9. 11. 1988, torej za 50-letnico uničenja, so projekt končno uresničili. Toda iniciativna skupina se otvoritve ni udeležila, ker se ni sestrinjala z uradno spominsko proslavo. Na univerzi so priredili alternativno spominsko svečanost s tihim pohodom do spomenika.
Sporna točka med načrtovanjem je bilo tudi besedilo, ki naj bi ga vgravirali v kamen.

  • Biseri ...
  • Nadja Danglmaier, Helge Stromberger: Tat-Orte. Schau-Plätze. Erinnerungsarbeit an den Stätten nationalsozialistischer Gewalt in Klagenfurt. Klagenfurt/Celovec – Wien/Dunaj: Drava, 2009, str. 161f., 191.
Platzgasse 3, 9020 Klagenfurt/Celovec; lokacija na zemljevidu ni natančna

Herbrejski napis:
„V spomin svetu (V večen spomin)
Ta kraj, kjer stojiš, so sveta tla. 
V čast Bogu je tu stalo malo svetišče, sinagoga, ki je bila z hudobnim namenom od nacistov porušena v grozni Kristalni noči l. 1938. Spominjali se bomo tudi naših judovskih sodržavljanov našega mesta, ki so bili umorjeni v 2. svetovni vojni. Bog naj maščuje njihovo kri.“

Spodaj je nemški napis:
„V spomin na trnovo pot naših nekdanjih sodržavljanov. Tu je stala njihova molilnica. Nacionalsocialisti so jo porušili l. 1938.“

Neobiskani spomeniki
M. Hladnik 19. 5. 2019 neobiskano
Avstrija, Celovec
9972
Gornji Grad, Volovšek Ivan
  • Janez Volovšek. Sistory. 
    datum rojstva: 8. 5. 1924, kraj rojstva: Gornji Grad, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: VI. SNOUB Slavka Šlandra, 2. bat., datum smrti: 24. 1. 1944, kraj smrti: Črna, država pokopa: Slovenija, vzrok smrti: Umorjen, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote  


»ŽRTVE DRUGE SVETOVNE VOJNE IZ GORNJEGA GRADA
[…]
I. Padli partizani
[…]
- Volovšek Ivan, oče Ivan, roj. 8. 5. 1924 v G. Gradu 17, mobiliziran l. 1942 v nemško vojsko, zbolel, prišel na dopust domov in potem v partizane 30. 12. 1943, kot partizan ranjen, ujet in z drugimi partizani zgorel 24. 1. 1944 v neki hiši na Koroškem, kmečki sin, samski«

  • Zoran Tratnik, Gornji Grad med 2. svetovno vojno, Zbornik, Celje: Muzej novejše zgodovine,  2000 str. 174.

»VOLOVŠEK Ivan – Doberžev
Sin Ivana se je rodil 8. maja 1924 v Gornjem Gradu. Delal je na domačem posestvu in priložnostno pomagal tudi pri drugih kmetih.
Leta 1942 so ga mobilizirali v nemško vojsko. Iz Mittelwalda na Bavarskem so ga poslali na operacijo v Partenkirchen. Julija 1942 je bil doma. Ob povratku je v Šmartnem ob Paki skočil z vlaka, a zveze s partizani ni dobil.
Da bi zaščitil starše, se je spet javil Nemcem, prišel na vzhodno fronto, od koder je z lažnimi dokumenti prišel spet domov. Zdaj je dobil zvezo in prišel v Šlandrovo brigado. Med napadom na postojanko v Črni je bil ranjen. Z drugimi ranjenci se je zadrževal pri Podbrežniku, kjer so jih Nemci odkrili in žive 24. januarja 1944 sežgali.«

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 

 

Pokopališče Gornji Grad. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Tlaka 22, Gornji Grad.


[križ]

DOBRŽEVI

IVAN     * 1924     + 1944

Neobiskani spomeniki
M.Kermavnar, 18.9.2025, po predlogi Zdenke Primožič.
18.9.2025. 16:11
27.9.2025. 07:43
Nagrobnik
Gornji Grad
K. o. 0942 GORNJI GRAD, parc. št. 10
574
Spominska plošča padlima prvoborcema

Spominska plošča na Koščevi hiši, ki stoji v ozkem predelu med trgom in Plavžem v Železnikih, je bila posvečena padlima prvoborcema Francu in Valentinu Pavšiču.  Ploščo so odkrili 7. januarja 1984, po obnovi hiše je pogrešana.

Več...

Podatki o padlih prvoborcih:

Franc Pavšič, rojen 20. avgusta 1922 v Železnikih, usnjar, v Selško četo je vstopil 23. februarja 1942, padel je na Rovtu nad Crngrobom 27. marca 1942 kot borec Selške čete.

Valentin Pavšič, rojen 5. marca 1915 v Železnikih, usnjar, 23. decembra 1941 je vstopil v Cankarjev bataljon, padel je 8. avgusta 1942 kot borec Selške čete na Jelovici.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 397-398.

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/381elezniki.html

EŠD 21066

Hiša je oddaljena 1 km od avtobusnega postajališča na glavnem trgu.

V TEJ HIŠI

STA BILA ROJENA

PRVOBORCA NOV BRATA

VALENTIN IN FRANC PAVŠIČ,

KI STA PADLA V LETU 1942.

                                        ZB ŽELEZNIKI

Uničeni spomeniki
Franc Podnar
Spominska plošča
Železniki
3292
Spomenik na Vahti
Spomenik na Vahti leži sredi gozda ob markirani poti s Tračke domačije proti Komnu ali Travniku. V bližini je cesta z Ljubnega in mimo Rastk na Hlipovec. N: 46 24 083, E: 14 50 101, 1057 m

NA STRAŽI MED GORAMI TU LEŽIMO, NAD SVOBODO VAŠO BEDIMO. V SPOMIN 3 PADLIM BORCEM IZ PARTIZANSKE BOLNICE IN ANG. PILOTU NOV. 1945

Sandi Grudnik, 15.7.2018
Lesena skulptura
Ljubno
K.o.:Ter, parc.št.: 102, lastnik:nadškofija Ljubljana
3511
Spomin partizanki Minki Šubic
Drevored proti Kosezam

Minka Šubic partizanka

Dušan Škodič, 06.10.2018
Zasajeno drevo in spominsko znamenje
Ljubljana
Zgornja Šiška, 1163/5
9973
Gornji Grad, družina Prislan


»ŽRTVE DRUGE SVETOVNE VOJNE IZ GORNJEGA GRADA
[…]
I. Padli partizani
[…]
- Prislan Boris, oče Jože, roj. 7. 10. 1919 v G. Gradu, mobiliziran v nemško vojsko, spomladi 1943¸, v septembru 1943 šel v partizane, 14. 3. 1945 zajet nad Šokatom in ustreljen, trgovec, šofer, samski
[…]
II. Žrtve okupatorja
[…]
- Prislan Franc, oče Jože, roj. 12. 11. 1914 v G. Gradu, l. 1942 se je umaknil na Dunaj, tam je bil aretiran, ustreljen je kot talec 15. 8. 1942, trgovec, samski
- Prislan Iva, oče Jože, roj. 26. 3. 1909 v G. Gradu, aretirana julija 1942, odpeljana v Auschwitz, kjer je 21. 3. 1943 umrla, gostilničarka, samska
- Prislan Jože, oče Jože, roj. 14. 7. 1907 v G. Gradu, l. 1942 se je umaknil na Dunaj, tam so ga aretirali, 15. 8. 1942 je bil ustreljen kot talec, učitelj, samski«

  • Zoran Tratnik, Gornji Grad med 2. svetovno vojno, Zbornik, Celje: Muzej novejše zgodovine,  2000 str. 173, 176.

»PRISLAN Boris – Prislanov
Sin Jožefa se je rodil 7. oktobra 1919 v Gornjem Gradu. Izhajal je iz obrtniške družine. Šolal se je v Ljubljani in v Mariboru in se izučil za trgovca. A v tej stroki se ni zaposlil, pač pa je delal kot šofer v Zabukovici.
Nemški okupator mu ni bil všeč, a nič ni mogel, ko so ga spomladi 1943 prisilno mobilizirali v svojo vojsko, a še istega leta septembra je prišel k partizanom in postal telefonist v Prešernovi brigadi.
Marca 1945 se je s skupino mudil v Gornjem Gradu in Nemci so jih v gozdu nad Šokatom zajeli ter kmalu zatem kot talce ustrelili.

PRISLAN Franc – Prislanov
Sin Jožefa se je rodil 12. novembra 1914 v Gornjem Gradu. Po gornjegrajski osnovni šoli je šel v šoštanjsko meščansko, nato pa se je izučil za trgovca in delal v domači trgovini.
Boju proti okupatorju se je pridružil kot aktivist in propagandist v okviru ene izmed gornjegrajskih trojk. Kmalu je zaslutil, da ga Nemci opazujejo, zato se je umaknil na Dunaj, kjer so ga julija 1942 aretirali in pripeljali v Celje.
Četudi so ga mučili, niso iz njega izsilili nobenega priznanja. Kot talca so ga ustrelili 15. avgusta 1942 v Celju.

PRISLAN Iva – Prislanova
Hči Jožefa se je rodila 26. marca 1909 v Gornjem Gradu. Po osnovni šoli je v Ljubljani dokončala gospodinjsko šolo in se zaposlila v domači trgovini in gostilni.
Svoj položaj je med vojno izkoristila, da je zbirala pomoč za partizane in jih obveščala o tem, kar je slišala v gostilni. Zaradi izdaje je bila tudi Iva med tistimi, ki jih je gestapo 6. julija 1942 aretiral.
Prišla je v celjske zapore, od tod na Borl pri Ptuju in nazadnje v taborišče Auschwitz, kjer je 21. marca 1943 umrla.

PRISLAN Jože – Prislanov
Sin Jožefa se je rodil 14. julija 1907 v Gornjem Gradu. Šolal se je na gimnaziji v Celju in na učiteljišču v Mariboru. Vojna ga je ujela kot učitelja v Črni pri Prevaljah.
Nemci so ga odpustili in vrnil se je v Gornji Grad, kjer se je pridružil upornikom v eni izmed gornjegrajskih trojk kot aktivist in propagandist OF. Zaradi suma, da je njegovo delovanje izdano, je z bratom Francem odšel na Dunaj. Tu so ju Nemci izsledili, aretirali in julija 1942 privedli v celjske zapore.
V Starem piskru so ga mučili in izsiljevali priznanje, a vse zaman. Ničesar ni izdal in 15. avgusta 1942 so ga kot talca ustrelili.«

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 

Pokopališče Gornji Grad. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Tlaka 22, Gornji Grad.

 

LETONJA

JOŽE       *1908   +1942
FRANC    *1914   +1942
IVA           *1909   +1943
BORIS     *1919   +1944

Neobiskani spomeniki
M.Kermavnar, 19.9.2025, po predlogi Zdenke Primožič.
19.9.2025. 04:54
27.9.2025. 07:44
Nagrobnik
Gornji Grad
K. o. 0942 GORNJI GRAD, parc. št. 10
5978
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.47
Ob PSR Z od šole Nove Jarše, Clevelandska 11, Ljubljana

1942--1945
POSTAVIL DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA JAVNA SKLADIŠČA

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
20.7.2020. 00:00
Betonski steber
Ljubljana
2621
Milan Kalan Klek

Arhiv ZB Jesenice.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 200.

Blejska Dobrava 65, na obcestni fasadi hiše.

V počastitev spomina

Kalan Milana Klek

sek. OK SKOJ za Gorje -- Bled

ki je žrtvoval svoje mlado življenje

aprila 1945. l.

Odkrito za obletnico SKOJ 1952. l.

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 12. 12. 2017
bronasta plošča
Jesenice
2176 BLEJSKA DOBRAVA, 1849/1
9974
Gederovci, Polak Jožef
  • Jožef Polak.Sistory. 
    datum rojstva: 28. 10. 1920, kraj rojstva: Gederovci, vojni status: Aktivist OF, datum smrti: ??. 3. 1943, kraj smrti: Hrenovoje, država smrti: Rusija, država pokopa: Rusija, vzrok smrti: Umrl v vojnem ujetništvu, povzročitelj smrti: Rdeča armada. 
    Inštitut za novejšo zgodovino: ARS, AS 1827:Rojen 20.10.1920.Kot političen kaznjenec je bil iz zapora v Vacu,odpeljan na rusko boljišče; januarja 1943 je padel v rusko ujetništvo ob Donu-od tedaj pogrešan.Lit: aktivist OF. RMK v MS ga ne navajajo. (opomba; kot druge, ki so umrli v Hrenovojah, so ga verjetno mobilizirali v madžarsko vojsko, a je bil na V- frotni zajet). Popis: kraj smrti Madžarska.
  • Fotografija: Jožef Polak Geneanet, pokopališče Gederovci, str. 2.

 

Pokopališče Gederovci. Lokacija zvezdice je približna. Pokopališče leži sredi polj vzhodno od Gederovcev in Sodišincev.

 

[vrba žalujka]


POLAK ALOJZ
SIN JOŽEF     * 1920    + 1943
PADEL V RUSIJI  -  HRENOVOJE OSTROGOVSK

Neobiskani spomeniki
M.Kermavnar, 19.9.2025, po predlogi Zdenke Primožič.
19.9.2025. 08:10
19.9.2025. 08:10
Nagrobnik
Tišina
K. o. 0118 GEDEROVCI, parc. št. 730