| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Velike Lašče - grob padlih partizanov |
Grob padlih partizanov, ki so padli v bitki z belogardisti septembra 1943. na Turjaku, je na krajevnem pokopališču na Velikih Laščah. Je prvi grob v tretji vrsti, na levi strani, ko pridemo skozi vhod na pokopališče iz smeri mrliške vežice. Predstavlja ga neokvirjen prostor v izmeri okoli 1,20 x 2,00 m, kjer je na sredini kamnita plošča za sveče in cvetje. Nagrobnik predstavlja betonski podstavek in na njem dva betonska stebra, velikosti 0,20 x 0,20 m, visoka 0,80 m, med katera je vpeta kamnita plošča, sive barve, z vklesanim napisom, velikosti 0,80 x 1,00 m. Levo in desno od nagrobnika je zasejeno lepotno grmovje. Grob so leta 2005 uredili člani društva Zarja spominov iz Velikih Lašč. |
Krajevno pokopališče na Velikih Laščah. |
ZA BOLJŠO BODOČNOST DOMOVINE SO NA TURJAKU ŽRTVOVALI SVOJE ŽIVLJENJE IN BILI TUKAJ POKOPANI 15.9.1943. PARTIZANI - BORCI: BERČIČ RUDOLF *4.4.1925. V STARI LOKI GRILC MARIJAN-IGOR *31.3.1917. NA STUDENCU PRI KRKI KORDIŠ ANTON *10.9.1903. V LOŠKEM POTOKU KOVAČIČ JANEZ-BOLTE *15.6.1925. V STARI BARBARI-ŠKOFJA LOKA PERKO FRANC *1.1.1915. V LAZAH PRI KRKI POČIVAJTE MIRNO V SVOBODNI ZEMLJI! DRUŠTVO ZARJA SPOMINOV - VEL. LAŠČE 2005 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 19.2.2018.
D.Divjak 1.7.2022 |
1.7.2022. 00:00 |
— |
Dodal posnetke 2,3,in 4 ter dopolnil opis D.Divjak, 1.7.2022 |
grob, memorialna dediščina |
Velike Lašče |
K.o.1717 - VELIKE LAŠČE, parc.št.:241/1 |
|
Umek Ivan |
Padel je v partizanih, ker ga ni na spomeniku nemških mobilizirancev. |
Staro pokopališče Muta. |
UMEK IVAN*13.8.1911 padel 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
18.8.2022. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Muta |
K. o.gornja Muta, parc. št. 133 |
|
Žrtve fašističnega nasilja |
Znamenje v obliki betonskega stebra s pravokotno kamnito ploščo je posvečeno očetu in sinu Kefrovima, ki sta bila na tem kraju ustreljena septembra 1942. Ploščo je postavila Terenska organizacija ZB NOV Hrušica. Izdelalo jo je podjetje Marmor, Ljubljana. Odkrita je bila 2. septembra 1947. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 39. EŠD 22767 |
Spomenik je bil postavljen v sadovnjaku pod gozdom pri hiši Zg. Hrušica 22, danes Hruševska cesta 52 |
ŽRTVE FAŠISTIČNEGA NASILJA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Peter Sinčič, 19. 2. 2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča na betonskem stebru |
Ljubljana |
— |
|
Grobovi slovenskih izseljencev, pokopališče Ravensburg |
Geslo izgnanci123
|
— |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D.Divjak 9.11.2023 |
9.11.2023. 00:00 |
— |
— |
Grobovi |
Nemčija, Ravensburg |
— |
|
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.5 |
— |
Z od hiše Puhtejeva ulica 22. |
1942-1945 POSTAVIL DELOVNI KOLEKTIV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M . Hladnik po posnetku in poziciji Mojce Župančič |
29.8.2020. 00:00 |
— |
— |
Betonski steber |
Ljubljana |
Vič, 1310/2 |
|
Rob, Jančar Alojz |
|
Pokopališče Rob. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Rob 23. |
[križ, ovit z vrtnicami]
|
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 19.9.2025, po predlogi Zdenke Primožič. |
19.9.2025. 08:30 |
28.9.2025. 18:39 |
— |
Nagrobnik |
Velike Lašče |
K. o. 1714 SELO PRI ROBU, št. parc. *88 |
|
Lavtarski vrh |
OPIS SPOMENIKA: Bronasta plošča ( 80 cm x 50 cm) je bila pritrjena na kamnitem podstavku. OPIS DOGODKOV: Konec leta 1943 je Lavtarski Vrh postal najbolj izpostavljeno oporišče za obrambo osvobojenega ozemlja na Gorenjskem in izhodišče za enote 9. korpusa pri rušenju železniške proge med Medvodami in Kranjem, pri prehajanju Save, v zvezi z mobilizacijo ter oskrbovanjem s hrano na Sorškem polju. Prvi bataljon Prešernove brigade je ob podpori minercev in inženircev 16. 5. 1944 odbil napad nemških in domobranskih enot in jim prizadel znatne izgube, sam pa imel 12 mrtvih in 9 pogrešanih. Da bi preprečil nastanitev sovražnikove posadke, je minerski vod 15. 3. 1945 na Lavtarskem Vrhu porušil cerkev in župnišče. |
Spomenik je bil ob cesti na začetku vasi Lavtarski vrh, zdaj je zaradi širitve ovinka ceste prestavljen čez cesto na vogal gospodarskega objekta Lavtarski Vrh 1. -- M. Hladnik 25. 3. 2023 |
NA POLOŽAJIH LAVTARSKI VRH – PLANICA JE I. BATALJON 7. SNOUB FRANCETA PREŠERNA 16. MAJA 1944 PO HUDEM CELODNEVNEM BOJU NEMCE POGNAL V BEG. SOVRAŽNIK JE IMEL VELIKE IZGUBE, PADLO PA JE TUDI 12 BORCEV PREŠERNOVE BRIGADE. 12. JULIJ 1986 KO ZB NOV JOŠT |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Mihovec ZBNOB KO Žabnica, Lado Nikšič, avgust 2014 |
25.3.2023. 00:00 |
— |
Popravil spremenjeno lokacijo plošče na zemljevidu in drugo parcelno številko ter dodal sveži sliki. -- M. Hladnik 25. 3. 2023 |
bronasta plošča |
Kranj |
2695 PLANICA, 582/2 |
|
Bolnica Daleč Hrib, Kočevski Rog |
SPOMENIK LOKALNEGA POMENA Začetek organizirane zdravstvene oskrbe ranjencev in bolnikov v Kočevskem rogu sega v julij 1942. Takrat je dr. Pavel Lunaček – Igor v Auerspergovi lovski koči na Daleč hribu uredil prvo partizansko bolnico, oziroma sanitetno postajo št. 1. Opremil jo je z železnimi posteljami, žimnicami in posteljnino iz Topliškega kopališkega doma in sanitetnim materialom, ki ga je dobil iz Ljubljane. Prve ranjence je sprejela v drugi polovici junija 1942. Bolnica je bila določena za hujše ranjence. Sčasoma so jo začeli poimenovati Centralna. Upravitelj je bil dr. Pavel Lunaček - Igor, asistentka pa dr. Božena Ravnikar – Nataša. V bolnici sta bili še dve bolničarki in tri ženske v kuhinji. Za gospodarske zadeve je skrbel Jože Ivančič, politkomisar pa je bil dr. Andrej Župančič – Mike. Med Roško ofenzivo je italijanska vojska bolnico Daleč hrib 16. avgusta 1942 odkrila in požgala. Naslednji dan so odkrili in požgali tudi skrito barako. Še prej so na Podstenicah požgali Auerspergovo vilo, kjer je delovala partizanska ambulanta. Vsi ranjenci in osebje so se pred tem umaknili v skrito vrtačo in brez žrtev preživeli ofenzivo, čeprav so italijanski vojaki skrbno preiskali okolico gozdarske koče. Kakih 600 m stran od bolnišnice v Auerspergovi lovski koči na Daleč hribu so v Zeleni gorici zgradili še skrito barako (KOORDINATE N45°42'38,08" N, 15°02'7,87" E), ki je imela skupna ležišča za kakih 32 ljudi. Danes so še vidni sledovi vkopa in koščki stekla in železa, Barako so zgradili v neposredni bližini studenca, ki nikoli ne presahne. Tako so bili ranjenci in osebje preskrbljeni s kvalitetno pitno vodo. Po vojni je Gozdno gospodarstvo Novo mesto na pogorišču zgradilo gozdarsko kočo. O Roški ofenzivi in požigu bolnice na Daleč hribu piše tudi takratni partizan - književnik Edvard Kocbek, čigar žena je bila med bolniki na Daleč hribu, v svojem delu TOVARIŠIJA. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 169. EŠD 9397 Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 |
DOSTOP: Po cesti Podturn – Kočevje. Pri odcepu za Pogorelec zavijemo levo 400 m proti Podstenicam in nato zopet levo po slabi in strmi gozdni poti še 1500 m. |
Ni obvestilne table. Objekte so najeli člani rimokatoliške cerkve. |
— |
— |
— |
— |
Franc Kulovec 3.9.2019 |
— |
— |
— |
SPOMINSKA LOKACIJA |
Dolenjske Toplice |
K.O. : Podstenice, pc. št. : 1529, 1586-del, 1609-del, 1479/1-del |
|
Grobovi slovenskih izgnancev, pokopališče Kassel, Nemčija |
Geslo: izgnanci123 |
— |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D.Divjak 9.11.2023 |
9.11.2023. 00:00 |
— |
— |
— |
Nemčija, Kassel |
— |
|
Miha Arih, Mihov dom |
Ni v RKD. Gl. tudi spominsko ploščo na Arihovi rojstni hiši v Podkorenu. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 206. |
Ob vhodu v planinsko kočo Mihov dom ( 83), desno ob cesti na Vršič. |
Bronasta plošča: ARIH MIHA
[Triglav z zvezdo] IME DOMA JE POSVEČENO DRAGEMU TOVARIŠU V SPOMIN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
8.3.2023. 00:00 |
— |
Obisk 6. 3. 2023 M. Hladnik
M.Kermavnar, 10. 7. 2025, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na ploščah. |
Spominska plošča |
Kranjska Gora |
2169 KRANJSKA GORA, 828/40 |
|
Spominska plošča na stavbi Okrajnega sodišča Sevnica |
Jeseni 1941 je glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet poslalo v Posavje španska borca Dušana Kvedra in Rudija Janhubo prevzeti vodstvo oboroženega upora.Dne 28. oktobra 1941 sta ustanovila Brežiško četo. Kveder je postal komandir , Janhuba pa politični komisar. Brežiška četa je napravila nekaj uspešnih akcij. Uničevala je premoženje, ki ga je nemški okupator zaplenil Slovencem, justificirala je narodne izdajalce in razstreljevala železnoško progo ter podobno. Sredi novembra 1941 so se četi pridružili borci iz Brestanice in Senovega. V noči s 4. na 5. november so v Brestanici in na Senovem razstrosila letake ter razstrelila železniško progo med Brestanico in Blanco, zaradi česar je orožništvo v sodelovanju z gestapom iz Sevnice začelo 7. in 8. novembra široko zasledovanje. Orožniki so aretirali brata Jožeta in Draga Hlebca, Mirka Ženerja ter Ivana Vezovška ter jih 8. novembra v sodnijske zapore v Sevnici. Zvečer 12. novembra 1941 so komandir Brežiđle čete Dušan Kveder-Tomaž in bborca Ivan Milavc in Franci Sinkovič drzno in zvijačno rešili iz zapora oba Hlebca, Ženerja, Hermana Kolmana in Jožeta Urbančiča. Razen Kolmana so se rešenci priključil borcem Brežiške čete. Marmorno ploščo, pritrjeno ob vhodu v stavbo, je 26. aprila 1953 odkrila ZZB NOV Sevnica. V spomin na opisani dogodek je občina Sevnica praznovala 12. novembra kot svoj praznik. Vir: Pomniki na območju občine Sevnica - 1989, str. 86. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 173. |
Plošča je pritrjena desno od vhoda na pročelje Okrajnega sodišča Sevnica. |
DNE 12. NOV. 1941 SO BILI IZ ZAPOROV TEGA POSLOPJA REŠENI POLITIČNI JETNIKI, KI JIH JE REŠIL DUŠAN KVEDER KOMANDIR BREŽIŠKE ČETE ZZB SEVNICA, 26. 4. 1953 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ljubo Motore, 24. 2. 2018
24.2.2022 D.Divjak |
24.2.2022. 00:00 |
— |
24.2.2022 dopolnil opis in podatke D.Divjak |
Spominska plošča |
Sevnica |
K.o.: 1379 - SEVNICA, št.parc.: 112/4 |
|
Rob, Tomažin Janez |
|
Pokopališče Rob. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Rob 23 |
[križ] TOMAŽINOVI |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 19.9.2025, po predlogi Zdenke Primožič. |
19.9.2025. 09:45 |
28.9.2025. 18:40 |
— |
Nagrobnik |
Velike Lašče |
K. o. 1714 SELO PRI ROBU, št. parc. *88 |
|
GORNJI IG - grobišče padlih borcev XIV. in XVIII. divizije |
EŠD: 5723 Skozi portal porušene stavbe vstopimo v ograjen prostor, ki je zasajen z okrasnim zelenjem. V sredini stojita dva kamnita stebra, sestavljena iz manjših obdelanih kamnitih kvadrov, prvi - nižji je velikosti 280 x 30 x 30 cm, drugi - višji z vklesanim posvetilom, je velikosti 500 x 60 x 60 cm, med njima pa je kamnit nagrobnik v obliki ležečega kvadra, velikosti 50 x 130 x 120 cm. Avtorica spomenika je arhitektka Janja Lap, postavili in odkrili so ga 3. oktobra 1958. leta, po tem, ko so v letih 1956 in 1957 tja pokopali posmrtne ostanke okoli 130 borcev. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 105. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 69 in 75. |
Grobišče leži tik pred vasjo, na desni strani ceste, ki pelje iz Iške vasi na Rakitno. |
VAM PLAMENI TA OGENJ BO OSTAL NAŠ KAŽIPOT IN BO SIJAL ZA VSAK BODOČI ROD VSE KAR PO NAŠI ZEMLJI ZDAJ VESELO ZA SREČO IN PROSTOST LJUDI GORI, SE JE OB OGNJU VAŠIH SRC RAZVNELO, KI ŠE IZ GROBA DNA TU JE POKOPANIH 130 NEZNANIH BORCEV XIV. IN XVIII. UDARNE DIVIZIJE NOV SLOVENIJE. PADLI SO V LETIH 1943 DO 1945 SLAVA JUNAKOM, KI SO DALI ŽIVLJENJE ZA NAŠO SVOBODO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 9.5.2018. |
30.7.2022. 00:00 |
— |
Obisk M. Luštrek julija 2022. |
spominski objekti in kraji, memorialna dediščina |
Ig |
k.o.1707 - Iška vas, parc. št.994/3 |
|
Padlim borcem-talcem, Rovte |
Na vogalu gasilskega doma sta pokončni pravokotni plošči iz svetlega naravnega kamna z vklesanim napisom (odkriti 1962, obnovljeni 1976). Posvečeni sta v NOB padlim borcem, talcem in žrtvam nasilja iz Rovt in okolice.
Molk Jakob: SIstory navaja Ime in priimek: Jakob Molk, Oče: Anton, Mati: Ivana, Datum rojstva: 20. 07. 1914, Kraj rojstva: Petkovec, Kraj bivanja: Petkovec, Stara občina: Rovte, Nova občina: Logatec, Datum smrti/izginotja: 07. 03. 1945, Kraj smrti/izginotja: pri Srednji Bistrici, Kraj pokopa: Gorenja Bistrica. ______________________ Krča Franc: SIstory navaja Ime in priimek: Franc Krča, Oče: Ivan, Mati: Marija, Datum rojstva: 18. 08. 1915, Kraj rojstva: Retje pri Trbovljah, Kraj bivanja: Rovte, Stara občina: Rovte, Nova občina: Logatec, Datum smrti/izginotja: 27. 02. 1943, Kraj smrti/izginotja: Gabrje pri Vipavi, Kraj pokopa: NULL. […]7. Krča Franc – Čuč, poveljnik 2. bataljona. Doma iz Rovt. Padel je 20. marca1943 v Belški grapi. (Vir: ARS II, fasc. 120/III, ital. fond)« (Silvo Grgič, Partizani Dolomitskih odredov, ki so padli v boju s pripadniki MVAC in domobranci (I), in v bojih, v katerih so pripadniki MVAC in domobranci sodelovali z Italijani oziroma Nemci (II), Zločini okupatorjevih sodelavcev, 3. knjiga – prvi del, V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani, Ljubljana: Društvo piscev NOB Slovenije, 2002, str. 502) ______________________ Modrijan Rozalija: SIstory navaja Ime in priimek: Rozalija Modrijan, Oče: Franc, Mati: Marijeta, Datum rojstva: 03. 09. 1924, Kraj rojstva: Hleviše, Kraj bivanja: Sadinja vas pri Dvoru, Stara občina: Dvor, Nova občina: Žužemberk, Datum smrti: 18. 12. 1942, Kraj smrti/izginotja: Ključ nad Dobrovo, Kraj pokopa: Hruševo. »Modrijan Rozalija – Zalka. roj. 3. septembra 1924 v Sadinji vasi pri Novem mestu, hčerka malega kmeta, kmečka delavka; 18. avgusta 1942 iz Hleviš pri Logatcu v Dolomitski odred, 1. četa, II. bataljon, četna bolničarka, padla 18. decembra 1942 na položaju v bližini Ključa kot pomočnica mitraljezca.« (Stana Gerk, Ivka Križnar, Štefanija Ravnikar Podbevšek (ur.), Slovenke v narodnoosvobodilnem boju, I, Zbornik dokumentov, člankov in spominov, Ljubljana: Zavod Borec, 1970, str. 690) ______________________ »PODPESEK Konec julija 1942 so Italijani poleg požigov hiš v Podpesku, Podlipi in Praprotnem Brdu aretirali deset simpatizerjev OF. Z Italijani so pri racijah sodelovali pripadniki MVAC, oblečeni v italijanske uniforme. Takrat so bili ustreljeni iz Podpeska: Franc in Jože Nagode, po domače Dolenji Plečnik ter Matija Kogovšek; iz Sovre: Martin in Franc Corn, Jereb, po domače Kuhinjčan, Matevž Trpin in Bernard Križaj; s Praprotnega Brda pa: Franc Malovrh in Matija Kogovšek. (Vir: Tone Kebe, O nastanku bele garde na Šentjoštu in Rovtarskem, Borec št. 9, leto 1989, str. 971)« (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, Ljubljana: Društvo piscev NOB Slovenije, 1997, str. 441) ______________________ Žerjal Alojzija: SIstory navaja Ime in priimek: Alojzija Žerjav, Oče: Peter, Mati: Marija, Datum rojstva: 13. 06. 1908, Kraj rojstva: Rovte, Kraj bivanja: Rovte, Stara občina: Rovte, Nova občina: Logatec, Datum smrti/izginotja: 24. 08. 1942, Kraj smrti/izginotja: Rovte, Kraj pokopa: Rovte. »Šentjoški belogardisti so kmalu pokazali, kako si zamišljajo boj proti partizanom. Pravzaprav so to pokazali že pred svojim javnim nastopom. Dne 2. julija … Tu so Italijani po nalogu šentjoških belogardistov aretirali učiteljico Betko Nagode z Mirk, šolskega upravitelja Jožeta Mivška iz Borovnice, gostilničarja Tomaža Vrhovca in Leopolda Lebna … Druga žrtev je bila Alojzija Žerjal, rojena Kavčič. Gnusen zločin, ki so ga napravili nad to kmečko žensko, je razburil vso okolico, celo ljudje iz belogardističnih družin so se zgražali nad tem. Dne 24. avgusta so požgali Žerjalovo domačijo na Podpesku. Čez nekaj dni so zverinsko pobili gospodinjo Alojzijo. Po umoru so njeno truplo razsekali in kose stlačili v cementno kad, ki je Žerjalovim služila za pranje repe, pese in korenja. Truplo so pokrili s slamo in dračjem in to zažgali. Ožgane ostanke je našla njena sestra.« (Karel Grabeljšek, Vrhnika in okolica v boju za svobodo, Nova Gorica, 1968, str. 73) »8. ŽERJAL Alojzija, doma iz Podpeska, aktivistka OF od 1941. 24. avgusta 1942 so pripadniki MVAC iz Šentjošta zažgali Žerjalovo domačijo na Podpesku. Nekaj dni kasneje so na strahoten način ubili gospodinjo Alojzijo. Njeno truplo so razrezali na kose, jih natlačili v cementno kad, pokrili s slamo in zažgali. Ožgane ostanke je kasneje našla sestra. (Vir: Karel Grabeljšek, Vrhnika in okolica v NOB, str. 73) (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, Ljubljana: Društvo piscev NOB Slovenije, 1997, str. 392) ______________________ Nagode Betka: SIstory navaja Ime in priimek: Elizabeta Nagode, Oče: Jožef, Mati: Neža, Datum rojstva: 29. 10. 1910, Kraj rojstva: Mirke pir Vrhniki, Kraj bivanja: Butajnova, Stara občina: Šentjošt nad Horjulom, Nova občina: Dobrova - Horjul - Polhov Gradec, Poklic (soc. status): učitelj, Datum smrti/izginotja: 02. 07. 1942, Kraj smrti/izginotja: Rovte, Kraj pokopa: Rovte. »2. NAGODE Betka, rojena 29. septembra 1910, učiteljica v Šentjoštu. Po naročilu pripadnikov MVAC iz Šentjošta nad Horjulom so jo 2. julija 1942 skupaj s še nekaterimi žrtvami aretirali Italijani. Pripadnik MVAC je z Italijani vodil ujetnike v Rovte, kjer so jih brez zaslišanja ustrelili. (Vir: Franček Saje, Belogardizem, str. 493; Pismo občinskega odbora ZZB Vrhnika, št. 3/92 z dne 30. januarja 1992 RO ZZB Slovenije, kopija pri avtorju) (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, Ljubljana: Društvo piscev NOB Slovenije, 1997, str. 441) Mivšek Jože: SIstory navaja Ime in priimek: Jožef Mivšek, Oče: Janez, Mati: Ivana, Datum rojstva: 10. 07. 1908, Kraj rojstva: Borovnica, Kraj bivanja: Butajnova, Stara občina: Šentjošt nad Horjulom, Nova občina: Dobrova - Horjul - Polhov Gradec, Poklic (soc. status): učitelj, Datum smrti/izginotja: 02. 07. 1942, Kraj smrti/izginotja: Rovte, Kraj pokopa: Šentjošt. »13. MIVŠEK Jože, rojen 10. junija 1904 v Borovnici, šolski upravitelj v Šentjoštu nad Horjulom, aktivist OF. 2. julija 1942 so v italijanske uniforme preoblečeni pripadniki MVAC pripeljali Italijane v Šentjošt. Na njihov predlog so Italijani aretirali tri aktiviste, med njimi tudi njega. Vse so v Rovtah brez zaslišanja ustrelili. (Vir: Karel Grabeljšek, Vrhnika in okolica v borbi za svobodo, str. 73; Pismo občinskega odbora ZZB Vrhnika, št. 3/92 z dne 30. januarja 1992 RO ZZB Slovenije - kopija pri avtorju; Franček Saje, Belogardizem, str. 493) (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, Ljubljana: Društvo piscev NOB Slovenije, 1997, str. 228) Leopold Leben: SIstory navaja Ime in priimek: Leopold Leben, Oče: Jožef, Mati: Ana, Datum rojstva: 11. 11. 1892, Kraj rojstva: Šentjošt nad Horjulom, Kraj bivanja: Polhov Gradec, Poklic (soc. status): mesar, Datum smrti/izginotja: 02. 07. 1942, Kraj smrti/izginotja: Rovte, Kraj pokopa: Rovte. »3. LEBAN Leopold, iz Šentjošta nad Horjulom, Ljubljana Vič – Rudnik, aktivist OF. Po naročilu MVAC Šentjošta so ga 2. julija 1942 aretirali Italijani in ga naslednji dan v Rovtah ustrelili. Več o tem pri Betki Nagode. (Vir: Franček Saje, Belogardizem, str. 493; Gradivo za NOB občine Ljubljana Vič – Rudnik, str. 23) (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, Ljubljana: Društvo piscev NOB Slovenije, 1997, str. 202) Tomaž Vrhovec: SIstory navaja Ime in priimek: Tomaž Vrhovec, Oče: Janez, Mati: NULL, Datum rojstva: 12. 09. 1879, Kraj rojstva: Horjul, Kraj bivanja: Butajnova, Stara občina: Šentjošt nad Horjulom, Nova občina: Dobrova - Horjul - Polhov Gradec, Poklic (soc. status): gostilničar, Datum smrti/izginotja: 02. 07. 1942, Kraj smrti/izginotja: Rovte, Kraj pokopa: Rovte. »8. VRHOVEC Tomaž, gostilničar iz Šentjošt nad Horjulom, aktivist OF. 2. julija 1942 so po nalogu šentjoštovskih pripadnikov MVAC Italijani aretirali njega in še tri vaščane. Vse so v Rovtah naslednji dan ustrelili. (Vir: Franček Saje, Belogardizem, str. 493) (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, Ljubljana: Društvo piscev NOB Slovenije, 1997, str. 372) »Šentjoški belogardisti so kmalu pokazali, kako si zamišljajo boj proti partizanom. Pravzaprav so to pokazali že pred svojim javnim nastopom. Dne 2. julija sta dva izmed šentjoških belogardistov, Stanko Skvarča in Franc Grdadolnik, preoblečena v italijanska vojaka, pripeljala skupino italijanskih vojakov v Šentjošt. Tu so Italijani po nalogu šentjoških belogardistov aretirali učiteljico Betko Nagode z Mirk, šolskega upravitelja Jožeta Mivška iz Borovnice, gostilničarja Tomaža Vrhovca in Leopolda Lebna. Zaprli so jih v šentjoško cerkev, drugi dan pa jih odvedli v Rovte, kjer so jih postrelili, ne da bi jih prej zaslišali. To so bile prve žrtve šentjoških belogardistov. […] Verd: […] Nagode Betka, ustreljena v Rovtah 1942 […] Borovnica […] Mivšek Jože, ustreljen v Rovtah 1942 […]« (Karel Grabeljšek, Vrhnika in okolica v boju za svobodo, Nova Gorica, 1968, str. 73, 170, 171) »V Arhivu Slovenije hranijo tudi personalne mape predvojnih in medvojnih učiteljev. V mapi učiteljice Elizabete Nagode beremo, da je bila rojena 20. septembra 1910 na Mirkah pri Vrhniki. Po končanem 8. razredu osnovne šole na Vrhniki je odšla v Maribor in pri Šolskih sestrah naredila štiri razrede meščanske šole. Na Zasebni ženski učiteljski šoli Šolskih sester v Mariboru je dokončala štiri letnike učiteljišča in opravila diplomski izpit. V začetku leta 1937 je kot učiteljica pripravnica nastopila službo v Veliki Polani pri Lendavi, rojstnem kraju pisatelja Miška Kranjca. Na lastno prošnjo je bila februarja 1941 razrešena te službe in premeščena v Šentjošt – Ljubljana okolica, kjer je ostala Tem suhoparnim podatkom takratnega prosvetnega ministrstva dodajmo še sledeče: Njen oče je bil Jožef, mati pa Neža. Med devetimi otroki v družini je bila Elizabeta ali Betka, kot so jo klicali doma, predzadnja. Njena sestra Marija se je leta 1928 poročila s Francem Furlanom, ki smo ga v sestavku že nekajkrat omenili. Nagodetova, po domače Meletova, kmetija je bila v Verdu največja. Ko Betka po koncu šolanja ni dobila zaposlitve, je hodila v Bistro pri Borovnici poučevat invalidno hčerko grajskega oskrbnika Koeniga. Med šolanjem v Mariboru in kasneje v službi je ob počitnicah rada prišla domov na Mirke in tako vsaj površno sledila dogodkom v domačem kraju. […] Na zadnji dan pouka je učiteljica Betka razdelila spričevala, se poslovila od učencev in kolegov ter odšla domov na Mirke. Njeni sorodniki se spominjajo, da je prišla domov v soboto. Lahko sklepamo, da si je želela domov. Kdo bi si mislil, da se bo kljub počitnicam tako kmalu spet vrnila v kraj svojega službovanja. V noči na 29. junij je okoli 500 mož II. grupe odredov, ki so prišli z Dolenjskega, prešlo železniško progo blizu postaje Verd in se mimo Stare Vrhnike usmerilo proti Žažarju in Koreni. Del teh enot je tedaj med Verdom in Borovnico napadel tovorni vlak, s katerim so Italijani peljali v Italijo veliko skupino internirancev. Že 30. junija so bile zato vse italijanske enote tega področja alarmirane in dobile so še okrepitve. Italijani so zaprosili tudi Nemce, naj zastražijo okupacijsko mejo. Do prve praske med Italijani in partizani je prišlo 1. julija pri Ljubgojni blizu Horjula. Italijani so zato požgali Ljubgojno. V Šentjošt je 1. julija prišla močna skupina Italijanov iz Rovt. Glavnina II. grupe odredov je bila ta dan zbrana pri Butajnovi in se je pripravljala za prehod meje. Ko so v noči na 3. julij na štirih krajih poizkusili priti na Gorenjsko, so jih Nemci na dveh krajih odbili, zato so Italijani tudi naslednje dni obdržali svoje enote na tem območju. Še 8. in 9. julija je prišlo do spopada pri Ligojni pri Vrhniki in uničena je bila cela vas. Po partizanskem napadu na Polhov Gradec v noči na 10. julij so Italijani požgali vas Belico. (R. Hribernik, Dolomiti v NOB; Ivo Ferlec, II. grupa odredov). Pri Nagodetovih na Mirkah gotovo niso vedeli za vse te razmere, ko se je Betka 2. julija popoldne odločila, da gre v Šentjošt, pa so jo vendar skušali pregovoriti, naj ostane doma. Vztrajala je, da ne more odlašati, saj mora urediti še nekatere papirje v šoli, obenem bo pa vzela tudi živilske nakaznice za julij. Skrbelo jo je, da bi bil tudi Šentjošt požgan. Znanec, na katerega je slučajno naletela na Vrhniki, jo je opozoril na nevarnost, češ da je v Šentjoštu in okolici polno Italijanov, pa ga ni hotela poslušati. Odhitela je po cesti proti Podlipi. Že naslednji dan so jo Italijani ustrelili v Rovtah hkrati z učiteljem Jožetom Mivškom, njegovim svakom Tomažem Vrhovcem in Leopoldom Lebnom. Poglejmo sedaj nekaj razlag za ustrelitev učiteljice Nagodetove in njenih sotrpinov. F. Saje v knjigi Belogardizem trdi, da sta 2. julija 1942 Stanko Skvarča in Franc Grdadolnik, preoblečena v italijansko vojaško uniformo, pripeljala v Šentjošt večjo skupino Italijanov. »Po belogardističnem naročilu so aretirali učiteljico Betko Nagode, šolskega upravitelja Jožeta Mivška, gostilničarja Tomaža Vrhovca in Leopolda Lebna. Jetnike so čez noč zaprli v šentjoško cerkev, kamor so jih belogardisti hodili zasmehovat. Naslednji dan pa je belogardist Stanko Skvarča italijanske fašiste in četverico ujetnikov odvedel v Rovte. Tu so Italijani pri nekem kozolcu še isti dan brez zaslišanja postrelili vse štiri žrtve belogardističnega izdajstva v Št. Joštu«. (Str. 382) Tone Kebe v že omenjenem članku O nastanku bele garde za vodiča Italijanov iz Rovt namesto Franca Grdadolnika postavi Pavla Lukana. Ne verjame, da so zaprte jetnike 2. julija zasmehovali belogardisti, saj tedaj še ni bilo bele garde, dopušča pa možnost, da so jih zasmehovali ljudje, naklonjeni organizatorjem bele garde, ki takrat v javnosti še niso nosili uniform. Med viri svojega pisanja o dogodkih v Šentjoštu Kebe večkrat omeni zapiske Jakoba Žaklja, seveda samo tiste, ki se mu zdijo primerni za potrditev njegove verzije dogodkov. Niti z besedico pa ne pove, da je Žakelj v daljšem zapisu, ki ga je leta 1956 overil pri notarju v Clevelandu, po točkah ovrgel Sajetovo poročilo o Šentjoštu, tudi tisti del o ustrelitvi učiteljice Nagodetove in drugih. Trditev, da sta Stanko Skvarča in Franc Grdadolnik pripeljala Italijane iz Rovt, označi Žakelj za popolno izmišljotino, saj so bili Italijani dovolj dolgo nastanjeni tik gostilne Vrhovec in so lahko sami opazovali ljudi, ki so tja zahajali. Kljub temu pa so vse pustili popolnoma v miru in bi tudi omenjeni dan verjetno nikogar ne aretirali, če ne bi na svojem pohodu v bližini Šentjošta slučajno ustavili Nagodetovo in v njeni torbi našli propagandni material in menda celo nekaj korespondence. V naslednji točki svoje izjave Žakelj zavrne Sajetovo trditev, da so Šentjoščani zahtevali ustrelitev Andreja Tominca, saj so bili Tominčevi na dobrem glasu, čeprav so simpatizirali z OF. Usodno za mladega fanta je bilo, da je ob prihodu Italijanov obračal seno blizu kraja, kjer je bila cesta prekopana in zasekana. Ko je zagledal vojake, je hotel zbežati, oni pa so takoj začeli streljati. (Matija Škerbec, Krivda rdeče fronte, II. del, str. 23). Naj k temu dodamo dejstvo, da so partizani v noči na 10. julij napadli italijansko posadko v Polhovem Gradcu. Italijani, katerim je padel v roke Andrej Tominec, so šli na pomoč oblegani posadki. Bili so torej na bojnem pohodu in vsako srečanje z njimi je bilo lahko usodno.« (Janko Maček, Zgodba o učiteljici Elizabeti, V labirintu vojne in revolucije – Učiteljica Betka Nagode. NSZ 1. dec. 2000, dostop 18. 9. 2023. |
Iz Logatca sem peljemo po regionalni cesti proti Rovtam. V naselju na desni strani centra opazimo gasilski dom na katerem pročelju sta na vogalu dve plošči v spomin padlim borcem in talcem na svetli marmornati podlagi |
PADLI BORCI 1941 – 1945 MOLK JAKOB NARODNI HEROJ BONČA FRANC BONČA IVAN ISTENIČ IVAN ISTENIČ FRANC JUSTIN PAVLE MALOVRH MATIJA MIVŠEK RUDI MIVŠEK ALOJZ MODRIJAN JAKOB MODRIJAN ROZALIJA NAGODE AVGUST NAGODE FRANC OTRIN MATEVŽ ŠEMROV FRANC TRČEK JANEZ MIVŠEK STANKO KRČA FRANC UČITELJ VIČIČ NIKOLAJ TALCI CORN MATEVŽ CORN FRANC JEREB MATEVŽ KRIŽAJ BERNARD KOGOVŠEK MATIJA MALOVRH FRANC LUKANČIČ MATIJA NAGODE FRANC NAGODE JOŽE NAGODE CIRIL NAGODE STANISLAVA TRPIN MATEVŽ MERLAK FRANC ŽERJAL ALOJZIJA KLEMENČIČ FRANC KRŽIČ CIRIL RAZLOŽNIK MARTIN ŽAKELJ NIKOLAJ ŽRTVE NASILJA PODOBNIK JAKOB PODOBNIK JAKOB HLADNIK FRANC CIGALE JANEZ NAGODE BETKA UČITELJICA MIVŠEK JOŽE UČITELJ LEBEN LEOPOLD MESAR VRHOVEC TOMAŽ GOSTILNIČAR
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Pergovnik, april 2017 |
18.9.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 17.9.2023, dopolnil Besedilo na spomeniku po predlogi Zdenke Primožič
M.Kermavnar, 18.9.2023, s podatki iz Sistory in literature dopolnil rubriko Opis po predlogi Zdenke Primožič |
— |
Logatec |
K. o. 2008 Rovte, parc. št. 573/19 |
|
Razvanje |
Herman Lubanjšek je bil pred vojno več let starosta Sokola v Razvanju. Kot strojni ključavničar je delal v delavnicah Državnih železnic v Mariboru. Tam se je pridružil osvobodilnemu gibanju, uporniške misli pa je prenašal tudi zanesljivim somišljenikom v Razvanju. Nacisti so uporniško skupino v železniških delavnicah izsledili in med drugimi zaprli tudi Lubanjška. Iz podatkov v Zaporni knjigi izvemo, da so ga v mariborskih sodnih zaporih zasliševali in mučili od 3. septembra 1941 do 20. januarja 1942. Nato so ga poslali v koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer je preminil 28. marca 1942. V letu 1942 in v prvi polovici leta 1943 je bila zanesljiva partizanska postojanka pri mizarskem mojstru Jožetu Štantetu, ki je bil rojen l. 1908 v Teharjah pri Celju, živel pa v Razvanju. Štantetovi so živeli zunaj mesta, zato so se tu ustavljali kurirji, ki so hodili v Maribor, pa tudi aktivisti. Pri Štantetovih se je zadrževala aktivistka narodnoosvobodilnega gibanja Vera Šlander. Konec leta 1941 jo je poslal v Maribor pokrajinski komite KPS za severno Slovenijo. Najprej je bila na Studencih pri Tereziji Zalaznik in njeni sosedi. Ker pa v mestu ni mogla ostati, jo je Zalaznikova peljala k Štantetovim. Po aretaciji Zalaznikove konec februarja 1942 Šlandrova v Mariboru ni več mogla delovati, zato je odšla v Razvanje k revirskim partizanom. Leta 1942 je bila pri Štantetovih javka borca Pohorskega bataljona Janka Pihlerja - Dona, ki je hodil s Pohorja v Maribor. Brez dvoma je Štantetova družina sodelovala z partizani tudi v letu 1943. Nacisti so Jožeta Štanteta 15. julija 1943 zaprli v Mariborske sodne zapore. Decembra 1943 so ga iz mariborskih zaporov poslali v taborišče Flossenburg, preminil pa je julija 1944 v koncentracijskem taborišču Auschwitz.
|
Razvanjska cesta 26. Športna dvorana Razvanje (nekoč TVD Partizan) je ob desni strani glavne ceste skozi vas Razvanje v smeri Maribor-Hoče. |
ŽRTVOVALA ŽIVLJENJE ZA SVOBODO HERMAN LUBANJŠEK 1904-1942 JOŽE ŠTANTE 1908-1944 DTV PARTIZAN 1975 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Stopinšek Gorazd |
18.12.2022. 16:00 |
— |
Po Sistory Herman LUBANJŠEK roj. 13.02.1904 v Razvanju, umrl pa 28.03.1943, Jože ŠTANTE roj. 24.02.1908 v Prožinski vasi, umrl pa 06.06.1944. -- Bor1974-23.XII.2022 |
plošča in skulptura |
Maribor |
— |
|
Grobovi slovenskih izgnancev, pokopališče Cornberg, Nemčija |
Geslo: izgnanci123 |
— |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D.Divjak 9.11.2023 |
9.11.2023. 00:00 |
— |
— |
Grob |
Nemčija, Cornberg |
— |
|
Spominska plošča pri cerkvi |
Spominska plošča na travniku pri cerkvi na Sv. Tomažu je bila posvečena padlemu borcu Prešernove brigade Janezu Konjarju, dostop do cerkve je s Praprotna. Postavili so jo njegovi svojci. Prešernova brigada je v jeseni 1944 v sestavu 31. divizije čistila območje Polhograjskih Dolomitov, Poljanske doline ter zaledja Škofje Loke, da bi s svojo aktivnostjo dokazala moč in uničila domobranske postojanke na tem območju. Oktobra 1944 je 2. bataljon Prešernove brigade prevzel položaje nad Sv. Tomažem in tako ogrožal dostop nemškim enotam v Selško dolino. 30. oktobra so te položaje prepustili Vojkovi brigadi. Pri prehodu 2. bataljona proti Stirpniku jih je napadla nemška pobočnica, pri tem so padli trije prešernovci, med njimi Janez Konjar. Več... Podatki o padlem: Janez Konjar, rojen leta 1923 v Kovorju pri Tržiču, borec Prešernove brigade, padel je 30. oktobra 1944 pri Sv. Tomažu. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 349-350. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/sv-toma382.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 269. Opomba 1: Grob Konjar Janeza je bil prekopan. Njegovi posmrtni ostanki so pokopani v grobnici na škofjeloškem pokopališču Lipica. Kje se plošča nahaja sedaj, nisem raziskoval. Pri Sv. Tomažu v okolici cerkve sedaj ni videti, da bi kdaj tam bilo pokopališče, niti česa, kar bi spominjalo na obeležje. |
Spominska plošča na travniku pri cerkvi na Sv. Tomažu pri Škofji Loki.
Hiša v bližini: Sv. Tomaž 12
Dostop do cerkve je s Praprotna. |
KONJAR JANEZ ROJ. 1923. L. KOVOR PRI TRŽIČU PADEL V OKTOBRU 1944 [zvezda] |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Franc Podnar |
8.5.2023. 00:00 |
19.9.2025. 17:15 |
M. Kermavnar, 8.5.2023, dodal Opombo 1, drobne popravke v Opisu in fotografiji 3/1 in 3/2 |
— |
Škofja Loka |
— |
|
Spomenik dr. Ivanu Korošcu |
Betonski blok z vgraviranim napisom. Nad napisom je vgrajena bela marmorna plošča s posvetilom. Na tem mestu je v noči 17./18. maja 1942 padel pesnik in prvoborec dr. Ivan Korošec. Umrl je dobrih 500 m od svoje domače hiše na Lazah pri Borovnici. Domnevno so ga zadeli italijanski stražarji, ki so iz bunkerja ob železniški progi Borovnica – Verd obstreljevali bežečo skupino partizanov. Najprej so ga pokopali na domačem vrtu, kasneje pa na borovniškem pokopališču. Napisal naj bi okrog 50 pesmi, vendar sta se ohranili le dve. Po dr. Ivanu Korošcu se imenuje osnovna šola v Borovnici, kjer je postavljen tudi njegov doprsni kip odkrit leta 2010. Viri: Arhiv ZB Borovnica Spletna stran borovnica.si pod »predstavitev / znani Borovničani« Miroslav Ravbar, Borovniška COŠ dobila ime po dr. Ivanu Korošcu, Naš časopis Vrhnika december 1985
|
Laze pri Borovnici
Približno 500 m od zadnje hiše v vasi, na levi strani gozdne ceste za Pokojišče. |
Posvetilo: COR CORDIUM ! SRCE VSEH SRC Napis: BORCU NOB 1941 – 1945 TOVARIŠU KOROŠEC DR. IVANU ROJ. 23.I. 1913 PADEL 17. V. 1942 SLAVA NJEGOVEMU SPOMINU |
— |
— |
— |
— |
Peter Palčič marec 2017 |
— |
19.9.2025. 17:33 |
— |
— |
Borovnica |
2004, 3650/1, cesta |
|
KREMENJEK - spomenik ustanovitvi I. slovenske part.brigade - kasneje II. grupe odredov |
EŠD: 25419 Kamniti kvadri, razpršeni po gozdu, nekateri opremljeni z napisnimi ploščami, označujejo tabor I. slovenske partizanske brigade, ki je bila ustanovljena, dne 2.4.1942. Komandant je bil Janko Sekirnik - Simon, nh. Kasneje so I. slov. part. brigado preimenovali v II. grupo odredov. Prostor s kamnitimi kvadri in okolica je urejen v spominski park in obsega del gozdnatega območja jugozahodno od naselja Sela pri Šumberku. |
AC Grosuplje - Novo Mesto, odcep Bič - Zagorica - Velike Dole - Sela pri Šumberku - smer proti zahodu, kjer po 350 m zavijemo levo proti Srebotnici. Po 100 m gremo na gozdno pot in po njej proti jugu, v smeri proti Velikemu hribu in sicer v dolžini okoli 600 m in nato še nekaj deset metrov na levo proti manjšemu jezercu (luža). |
NA KREMENJEKU JE BILA DNE 2. APRILA 1942 USTANOVLJENA I. SLOVENSKA PARTIZANSKA BRIGADA - II. GRUPA ODREDOV POS. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 19.8.2017, 26.2.2025, B.Jerčič |
19.8.2017. 00:00 |
— |
19.5.2024 so bile iz kamnitih stebrov odtujene napisne plošče org. enot prve slovenske brigade,(slika 2). O odtujitvi so bili obveščeni organi pregona, ZVKD Novo Mesto in občina Trebnje, katera naj bi manjkajoče napisne table nadomestila. |
kamniti kvadri z napisnimi ploščami, kraj zgodovinskega dogodka |
Trebnje |
k.o.1433, parc. št. 428/4 |
|
Železno pri Dobrniču - spomenik ubitim aktivistom OF |
EŠD: 19653 Na plošči iz svetlega kamna, velikosti 40 x 80 x 15 cm, ki je pritrjena na betonski podstavek, velikosti 50 x 50 x 15 cm, so imena štirih aktivistov OF, ki so bili ubiti aprila 1944 v bližnjem gozdu. Spomenik stoji tik ob cesti Dobrnič - Železno, na betonskem podstavku 15 x 150 x 30 cm, na levi strani cestišča in okoli 60 m pred hišo s številko Železno 3. Spomenik so postavili 1970. leta. |
Trebnje - Pluska - Občine - Knežja vas - Železno |
V SPOMIN AKTIVISTOM OF GLAVAN JOŽETU IZ ŽELEZNEGA, ŠUŠTER ALBINU - " - KUŽNIK ALOJZU IZ PODLISCA, JANEŽ JANEZU IZ PRESKE, KI SO 29. APRILA 1944 V LIŠKEM GOZDU OMAHNILI V SMRT IN DAROVALI SVOJO KRI ZA NAŠE NOVO ŽIVLJENJE ZB NOV DOBRNIČ |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 26.9.2017, 19.5.2018, |
— |
— |
— |
spominska plošča, memorialna dediščina |
Trebnje |
k.o.1430 - Knežja vas, parc. št.1119/5 |
|
Rodbina Vrečer. |
— |
Pokopališče Vojnik. |
[križ] RODBINA VREČER ANDREJ *1908 + 1945 V TABORIŠČU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
12.3.2022. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik. |
Vojnik |
— |
|
Dobje pri Planini, pokopališče, Zapušek Franc |
Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 |
Pokopališče Dobje pri Planini, 9. vrsta., šteto od zgornjega dela pokopališča k spodnjemu delu, 2. grob z leve strani vrste. |
FRANC |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 11.7.2025, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
11.7.2025. 15:08 |
27.9.2025. 07:46 |
— |
Nagrobnik |
Dobje pri Planini |
1152 SUHO, 760/1 |
|
Železniki, Spominska plošča na pokopališču |
Spominska plošča na pokopališču na Trnju v Železnikih je posvečena padlim borcem v Železnikih in bližnji okolici. Ploščo so odkrili leta 1982. Na plošči so verzi pisatelja Franceta Bevka. Spomenik je oblikoval arhitekt Vlasto Kopač. V grobišču je pokopanih 21 borcev Prešernove brigade, ki so padli ob napadu na Železnike 23. januarja 1944. Imena trinajstih borcev so znana, osem borcev pa je nepoznanih. Več: Podatki o padlih borcih: Franc Mohorič, rojen 30. septembra 1919 v Podlonku, železničar, v partizane je vstopil 5. maja 1943, padel je kot borec Prešernove brigade ob napadu na Železnike 23. januarja 1944. Za druge padle borce ni podatkov. Vir: Pomniki NOB na Škofjeloškem Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/381elezniki.html Slika 3/1 predstavlja prvotni spomenik. Vir: arhiv Zdovc Marka Napis na starem spomeniku je bil: [zvezda] TUKAJ POČIVAJO PADLI BORCI NOV CENGELE JOSIP Kamna gorica padel 23. 1.1944. KUMAROV ANTON Adlešiči " 23. 1.1944. MOHORIČ FRANC Podlonk " 23. 1.1944. OBLAK DANIEL Mirna " 23. 1.1944. UDIR SLAVKO Kranj " 23. 1.1944. MESESNEL FRANC Goše " 18. 3.1944. MOHORIČ JOŽE Goše " 18. 3.1944. POLIČ JOŽE Goše " 18. 3.1944. KODELJA IVAN Budanje " 19.11.1944. TRPIN SLAVKO Vipava " 19.11.1944. KALUŽA Zalog " 19.11.1944. STENKO FRANC Jesenice " 10. 3.1945. in še 9 neznanih junakov KAKOR V PLENICE POVITI V MRTVAŠKI PRT SO SMRTJO PREMAGALI SMRT V primerjavi s sedanjim je opazna je razlika v imenih in posvetilu. Sliki 3/2in 3/3: vir Stane Krapež [ur.], Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 395-396. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 269. EŠD 6011 |
Na pokopališču v Železnikih. |
[zvezda] SLAVA BORCEM KI SO PALI V BOJIH SREDI TEH BREGOV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
15.12.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 11.11.2023, dopolnil opis, dodal arhivsko fotografijo prvotnega spomenika (foto 3/1) ter sliko 3/2 Katje Mohorič Bonča iz Muzeja Železniki. Vse po predlogu Zdenke Primožič.
M. Kermavnar, 15.12.2023, dodal fotografijo 3/3 Zdenke Primožič. |
Spominska plošča |
Železniki |
K. o. 2071 Železniki, parc. št. 593/5 |
|
TREBNJE, Gorenji Podšumberk - spomenik Kavčiču, Jevtiču in Šaranoviču, trem padlim partizanskim poveljnikom |
Spomenik je okoli 50 m stran od hiše št. 6, pod cesto, na livadi oz. v opuščenem sadovnjaku. Predstavlja ga prisekan stožec, premera 2,5 m, sestavljen iz lomljenih granitnih kosov - kock, na južni strani visok 80 cm, na severni okoli 30 cm. Na strani, ki gleda proti hiši štev. 6, oz. proti zaselku, je v ta stožec vgrajena granitna izbočena plošča, velikosti 40 x 100 cm z vklesanim besedilom. Na zgornji ploskvi stožca tega spomenika so postavljene tri skale nepravilnih oblik, visoke okoli 1 metra, ki naj bi ponazarjale padle. Avtor spomenika je arhitekt Boris Kobe, odkrili pa so ga 1979. leta. Dne 30.7.1943. sta dva od več artiljerijskih projektilov iz cerkvenega zvonika cerkve v Sela Šumbreku (tam je bila italijansko-belogardistična postojanka) zadela hišo Gorenji Podšumberk 6, kjer je bil nameščen štab XV. divizije, kot skupino partizanskih poveljnikov, ki so v sadovnjaku,nedaleč od hiše, sestankovali. Ivan KAV(u)ČIČ - Nande, nam.polit.kom. GŠ NOV in POS, Predrag JEVTIĆ - Dragan, komandant XV.divizije, Milovan ŠARANOVIĆ, nač. GŠ NOV in POS so bili takoj mrtvi, ostali pa so bili lažje ali težje ranjeni. Vsi padli partizanski poveljniki so bili oktobra 1943 razglašeni za narodne heroje, po vojni pa so jih prekopali v Grobnico narodnih herojev v Ljubljani. . Geslo: herojsmrt123 |
Na Dolenjski avtocesti izvozimo na Biču in se peljemo v smeri Žužemberka. Peljemo se skozi Zagorico in nato skozi Velike Dole, vse do vasi Sela Šumberk, kjer je odcep za Gorenji in Dolenji Podšumberk oz. Log pri Žužemberku. V Gorenjem Podšumberku sta tako hiša s spominsko ploščo kot spomenik padlim poveljnikom na desni strani cestišča. |
NA TEM MESTU SO 30.7.1943. PADLI NARODNI HEROJI NOVJ MILOVAN ŠARANOVIĆ - ČRNOGOREC PREDRAG JEVTIĆ - DRAGAN - SRB IVAN KAUČIČ - NANDE - SLOVENEC |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 29.7.2017, B.Jerčič, 12.4.2023. |
— |
— |
junij 2022, spomenik obnovljen, ( obnovljen napis na spomeniku, čiščenje kamna spomenika, nasutje s okrasnimi kamenčki). |
spomenik, kraj zgodovinskega dogodka |
Trebnje |
k.o. 1433, par. št. 720/3 |
|
Sostro, spominska plošča |
Prenesena na zid pokopališča 2019 (glej Sostro, spominska plošča na pokopališču Sostro). M |
Sostrska cesta 25, Sostro.
ALI JE OBELEŽJE PRESTAVLJENO NA POKOPALIŠČE SOSTRO? M. Kermavnar, 5.5.2020 -- DA |
ZA SVOBODO ŽRTVOVALI ŽIVLJENJE PADLI BORCI V NOV: ALIČ FRANC 1920 - 1942 V SPOMIN POSTAVILI PREBIVALCI |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik 3. 6. 2013, 16. 4. 201729.1.2022
4.2.2022 D.Divjak |
5.4.2024. 00:00 |
19.9.2025. 17:50 |
Prenesena na zid pokopališča 2019 (glej https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:5527_ x1625374.7794967904_y5785938.033959222_s16_b2852). M. Hladnik 29. 1. 2022.
4.2.2022 dopolnil podatke D.Divjak
M. Kermavnar, 5.4.2024, prenesel imena na plošči |
— |
Ljubljana |
K.p.: 1775 - SOSTRO, št.parc.: 394/11 |