| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve ali odkritja | Status | Opombe | Ime vnašalca | Datum prvega vnosa | Zadnja sprememba | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Kamnik - Padli delavci Smodnišnice |
Prva verzija spomenika, posvečenega padlim delavcem Smodnišnice v Kamniku, je bila svečano odkrita kmalu po koncu vojne, 28. oktobra 1945. Spomenik so zgradili delavci Smodnišnice v prostem času in je bil, po opisu sodeč, kompleksen preplet kiparskih del. Osrednji kip je prikazoval k stebru privezana delavca in delavko, betonski relief na zadnji strani pa je prikazoval mater z otrokom, ki beži iz goreče vasi. Ker je bil leta 1958 odkrit nov, bistveno skromnejši spomenik padlim delavcem Smodnišnice, je bil starejši spomenik do takrat verjetno odstranjen. Vira: "Spomenik pred Smodnišnico v Kamniku", Slovenski poročevalec, 1. 11. 1945, str. 8 (vir slike 1 in 2) (povezava). Mejač, "Iz kamniške smodnišnice", Ljudska pravica, 6. 11. 1945, str. 9 (povezava). |
Spomenik je stal v Smodnišnici v Kamniku. Označena lokacija je približna. |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
10.5.2025. 00:00 |
— |
— |
Kiparski spomenik |
Kamnik |
— |
|
Dob, pokopališče, Janko Cerar |
»Medtem je prišlo do novih izdaj. 4. decembra 1944 so zaprli Pavlo
Cerar-Bunčkovo iz Rače, Martina Cerarja-Šuštarja z Brezovice, Janeza
Kosa-Najpavra z Brezja ter očeta in sina Janka in Stanka Cerarja Logajeva iz
Doba. Janez Kos se spominja, da sta Logaj in Šuštar, takoj ko so ju pripeljali v
Begunje, dejala Kudru: »Zakaj si naju izdal?« ter skočila vanj, da bi ga
pretepla. Drugi so ju mirili.
»3. marec 1945 – iz Begunj
Opomba |
Pokopališče Dob, Domžale, Iskalnik grobov Domžale, Dob, P: S, V: 4, S: 7 2 (Iskalnik grobov Domžale, Dob Dostop: 10. 5. 2024). |
[podoba Kristusa na križu] LOGAJEVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 11.5.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
11.5.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Domžale |
K. o. 1943 Dob, parc. št. 1/2 |
|
Postojna, spomenik zaščitnim enotam NOV na Primorskem |
Pred nekdanjo PU Postojna, Gregorčičev drevored 3. V stavbi je občinska uprava. |
SVOJ NAROD SO BRANILI… V NARODNOOSVOBODILNEM BOJU JE ZA SVOBODO IN |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Kermavnar 9. 1. 2022 |
26.1.2022. 00:00 |
— |
Spomenik je bil ob prenovi stavbe odstranjen, pripravlja se poziv za njegovo vrnitev. -- Po sporočilu Brune Olenik in Miloša Šonca M. Hladnik 26. 1. 2022 |
— |
Postojna |
K. o. 2490 Postojna, parc. št. 3001 |
||
Stranice, pokopališče |
Grobišče 23 padlih borcev NOV. |
Stranice, na krajevnem pokopališču. Deveta vrsta levo, prvi grob.
46°21 ́45.5 ̋15°21 ́52.56 ̋ |
Da narod svoj |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, 31.7.2020
7.marec 2021 dopolnil D.Divjak |
16.3.2025. 00:00 |
— |
7.3.2021 dopolnil podatke D.Divjak
M. Kermavnar, 25.4.2024, dopisal imena na spomeniku |
— |
Zreče |
K.o.: 1103-STRANICE, št.parc.: 23 |
|
Ustanovni sestanek OF, Gornja Radgona |
Tu je bil 14. 8. 1941 ustanovni sestanek OF za radgonsko področje. Plošči
odkriti 14. avgusta 1954: eno ustanovitvi OF, ki jih je vodil Kuhar
Štefan-Bojan, sekretar KP in drugo rečnemu nadzorniku Otonu Jemcu, ki je bil
ustreljen kot talec 6. 3. 1942 v Mariboru. Obe plošči so odkrili 14. avgusta 1954 na poslopju tedanje Murske regulacije. Vir: Vodnik 483 Vir fotografija 1: http://www.gornjaradgona.zvvs.si/novica/pred-dnevom-spomina-na-mrtve-v-gornji-radgoni-2020 |
Na zahodni steni stavbe vodnogospodarskega podjetja, Trate 17, Gornja Radgona, na desnem bregu reke Mure. Marmorni plošči, obdani z opečnimi ploščicami. |
V TEJ ZGRADBI JE BIL 14. 8. 1941 USTANOVNI SESTANEK OF BORBENIH RADGONČANOV, KATEREGA JE VODIL KUHAR ŠTEFAN - BOJAN PRVI SEKRETAR KP LJUTOMERSKO-RADGONSKEGA OKROŽJA. . TU JE PLODONOSNO DELOVAL ZA PRAVICE DELOVNIH LJUDI PRVOBOREC TOV. OTO JEMC REČNI NADZORNIK. USTRELJEN KOT TALEC 6. 3. 1942. V VEČEN SPOMIN SLOVO BORCU ZA NOVO SVOBODNO JUGOSLAVIJO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 11. 1. 2020 neobiskano nedokončano
Dopolnil D.Divjak, 18. maj 2020
Dopolnil D.Divjak, 15. november 2020
R. Zupanec, 23. 9. 2023 |
15.10.2023. 00:00 |
— |
15.11.2020-dopolnil podatke, odkritje plošč, D.Divjak
Dopolnil ime in lokacijo, označil kot obstoječe, dodal dve lastni fotografiji, popravil mikrolokacijo.
R. Zupanec, 23. 9. 2023
Po opozorilu Romana Zupanca pobrisal podvojena vpisa S. Gradišnika 4. 4. 2022 po Vodniku po partizanskih poteh, ki je plošči pomotoma umestil na poslopje bivše Murske regulacije, Trate 4, Zgornja Velka. M. Hladnik 15. 10. 2023 |
dve plošči |
GORNJA RADGONA |
K.o.: 162-GORNJA RADGONA, št.parc.: 162/4. |
|
Velike Poljane, Spominska plošča na stavbi nekdanje OŠ Velike Poljane, Ortnek |
Na stavbi nekdanje osnovne šole je bila vgrajena spominska plošča z imeni 13 padlih borcev, talcev in žrtav fašističnega nasilja na tem področju v letih 1941 - 1945. Dimenzija plošče iz temnega marmorja je 60 x 90 cm, z dvema dodatkoma na levi in desni strani širine 12 in višine 60 cm, zgoraj in spodaj pa 40 x 12 cm, spodaj je nastavek za venec. Spominska plošča je bila odkrita 25. maja 1957 in je bila pred leti obnovljena.
EŠD: 22463 |
Po prihodu v naselje Velike Poljane iz smeri ceste Velike Lašče - Ribnica je četrta stavba na levi strani nekdanja osnovna šola,hišna številka Velike Poljane 45, danes je v njej sedež krajevne skupnosti, Turističnega društva Grmada, Športnega društva Velike Poljane ter Društva upokojencev. Na levi strani poslopja, ki je tik ob krajevni cesti, je vzidana spominska plošča. |
ZVEZDA V SPOMIN ŽRTVAM FAŠIZMA 1941 - 1945 VELIKE POLJANE: REGORIČ FRANC 1925 - 1945 KAPLAN FRANC 1924 - 1945 LEVSTEK FRANC 1924 - 1942 PIRNAT CIRIL 1928 - 1944 PIRNAT MATIJA 1913 - 1942 PIRNAT ŠTEFA 1911 - 1942 PRIJATELJ MILKA 1918 - 1945 PRIJATELJ JOŽE 1924 - 1942 VIRANT ALOJZ 1911 - 1942 ORTNEK: KASTELIC FRANC 1926 - 1943 OSTANEK ANTON 1925 - 1943 SKOPEC ALOJZ 1914 - 1942 ŽUKOVO: LEVSTIK HERMAN 1925 - 1942 VEČNA VAM HVALA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 5. oktober 2017 |
5.10.2017. 00:00 |
14.12.2025. 21:32 |
— |
Spominska plošča |
Ribnica |
K.o. 1616 VELIKE POLJANE, parc.št. 162 |
|
Hinko Smrekar |
Ilustrator in karikaturist Hinko Smrekar, ustreljen 1. oktobra 1942 v Gramozni jami, je stanoval na Alešovčevi ulici v Šiški, v tako imenovani Vili Kurnik. Na pobudo organizacije ZB NOV Milan Majcen je bila 27. novembra 1952 ali 1962 (navedbe se razlikujejo) vzidana spominska plošča. Danes plošče ni več na tem naslovu, po eni od navedb je izgubljena. Vila Kurnik je bila nadomeščena s sodobnejšo stavbo. Viri:
|
Plošča je bila vzidana na naslovu Alešovčeva ulica 38 v ljubljanski Šiški. |
V TEJ HIŠI JE ŽIVEL IN DELAL |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
21.4.2025. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Ljubljana |
K. o. 1740 SPODNJA ŠIŠKA, parc. št. 340 |
|
Begunje, grob Ivan in Anton Mrak |
SIstory navaja: Ime in priimek: Ivan Mrak, Oče: Štefan, Mati: Uršula, Priimek matere: Drašler, Po domače: Mrakov, Datum rojstva: 20.06.1923, Kraj rojstva: Begunje pri Cerknici, Kraj bivanja: Begunje pri Cerknici, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): obrtnik, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 13.03.1945, Kraj smrti / izginotja: pri Babnem polju, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija SIstory navaja: Ime in priimek: Anton Mrak, Oče: Štefan, Mati: Uršula, Priimek matere: Drašler, Po domače: Mrakov, Datum rojstva: 11.01.1926, Kraj rojstva: Begunje pri Cerknici, Kraj bivanja: Begunje pri Cerknici 38, Zakonski stan: mladoleten, Poklic (soc. status): obrtnik, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 00.00.0000, Kraj smrti / izginotja: NULL, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Nemčija Foto: M. Toni Geslo: nedokončano123 |
— |
M R A K O V I IVAN 1923 – 1945 ANTON 1926 – 1945 |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D. Divjak 29.5.2024 |
29.5.2024. 00:00 |
— |
— |
Grob(išče) |
Cerknica |
K.o.:1661 - BEGUNJE PRI CERKNICI, št.parc.: 1530/2 |
|
Ricmanje - Log - Domijo v Italiji Spomenik |
Zamisel za postavitev spomenika z grobnico padlim krajanom je vzklila že v prvih mesecih po končani vojni. Podprle so jo vse vaške organizacije in pa vsa vaška skupnost. Vodilno vlogo je prevzel Krajevni narodnoosvobodilni odbor (KNOO), ki mu je predsedoval Anton Petaros (Toni Lucić) in pa krajevna sekcija Zveze primorskih partizanov (ZPP) na čelu katerega je bil Anton Hrvatič (Nini Juretouv) iz Ricmanj št.82. Sestanki in posvetovanja so se odvijali v glavnem na sedežu KNOO, ki je bil v Babni hiši. Za izpeljavo tega načrta je bilo sklenjeno, da se ustanovi denarni sklad, v katerega se bodo stekali vsi zbrani prispevki namenjeni kritju stroškov. Osnovvno zamisel končnega izgleda spomenika je prispeval zidar Mirko Hrvatič (Kobalov), ki je nato skupno z zidarjem Josipom Kuretom (Glavačćcem) iz Loga vodil in opravil vsa potrebna zidarska dela, pri katerih so "udarniško" sodelovali številni vaščani. Za lokacijo spomenika so določili središče pokopališča in prestavili tam stoječi steber z vklesano letnico 1856 (letnica razširitve pokopališča). Nad grobnico je bil postavljen spomenik ljudsko umetniškega tipa, izdelan iz kraškega kamna. Kamnoseška sela se je prevzel in brezplačno opravil mojster kamnosek Franc Križmančič iz Bazovice, ki je v naslednjih letih izdeloval spomenike tudi po drugih vaseh. Stekla je tudi nabiralna akcija zbiranja finančnih sredstev. Prostovoljnim prispevkom posameznikov so se pridružila sredstva iz dobička kulturnega društva Slavec dobljena na kulturni prireditvi za otroke, koncertov pevskega zbora Slavec in vaške godbe na pihala ter veseloigre v izvedbi pionirk in pionirjev. Nabiralne akcije so potekale vse do 10. novembra 1945, ko je bil odkrit spomenik. Na plošči je bilo ob odkritju vklesanih 12 imen, kasneje so tem dodali še dvanajst, skupno 24 imen. Po dosedanjih ugotovitvah pa naj bi bilo potrebno dodati še 17 imen. V začetku leta 1986 so na pobudo SKD Slavec stekla obnovitvena dela, predaja obnovljenega obeležja je bila 27. aprila istega leta. Vir: Spomenik NOB v Ricmanjih, izdala in založila VZPI-ANPI sekcija Ricmanje, 2016 Spomenik in grobnica stoji na pokopališču v naselju RICMANJE v Italiji. Po Italijansko San Giuseppe della Chiusa. Za obeležje lepo skrbi slovenska skupnost VZPI ANPI - SKD SLAVEC iz Ricmanj - Log. |
Iz SLOVENIJE - Škofij po cesti v ITALIJO do Doline - Dorlingo della Valle nato v Boljunc - Bangoli della Rosandra nato v Boršt - San Antonio in Bošco in v Ricmanje - San Giuseppe dellaChiusa. Pokopališče je na severnem robu vasi. |
RICMANJE - LOG - DOMIJO V SPOMIN DOMAČIM PADLIM ZA SVOBODO BORCI ŠVARA IVAN ROJEN 28. 04. 1904 UMRL 30. 10. 1944 MISLIČE - BRKINI KRALJ IVAN ROJEN 21. 11. 1906 UMRL 17. 08. 1944 KOZINA - BRKINI PREGARC DANILO ROJEN 19. 01. 1909 UMRL 19. 03. 1945 PLAVJE - ISTRA KURET ALBERT ROJEN 15. 08. 1911 UMRL 16. 04. 1944 SV. GREGORIJ DOLENJSKO ŠVARA MARIJ ROJEN 27. 04. 1912 UMRL 17. 08. 1944 MOKERC - KRANJSKO ŽAFRAN AUGUŠTIN ROJEN 03. 05. 1914 UMRL 12. 03. 1945 HINJE- SUHA KRAJINA KURET STOJAN ROJEN 18. 05. 1924 UMRL 25. 03. 1945 VOJNA VAS - BELA KRAJNA PREGARC LIVIJ ROJEN 22. 04. 1927 UMRL 28. 05. 1944 JURNA VAS - NOVO MESTO HRVATIČ DANILO ROJEN 17. 05. 1925 UMRL 01. 08. 1944 V BOSNI KURET GASPER ROJEN 06. 01. 1912 UMRL 20. 03. 1945 VIŠNJA GORA - DOLENJSKO KURET KOMAR LUDVIK ROJEN 16. 12. 1908 UMRL M.MAPC. 1945 V AUSCHWITZ ŽULJAN MILAN ROJEN 23. 04. 1921 UMRL 01. 1945 V MAUTHAUSEN ČOK GVIDO ROJEN 20. 12. 1925 PADEL 06. 1945 V BOSNI SENICA LUCJAN ROJEN 21. 09. 1928 PADEL 27. 05. 1944 V ČRNA VAS FELICJAN JOSIP ROJEN 10. 11. 1891 UMRL 17. 01. 1945 V BUCHENWALD ŽULJAN JOSIP ROJEN 18. 08. 1887 UMRL 04. 1945 V DACHAU KOLARIČ MILAN ROJEN 16. 05. 1926 UMRL 01. 04. 1945 V MELK INTERNIRANCI ZULJAN MARIJA ROJENA 11. 03. 1887 UMRLA 28. 04. 1945 RAVENSBRUK - NEMČIJA VIDRIČ PIERINA ROJENA 22. 05. 1921 UMRLA 03. 07. 1945 NEW BRANDENBURG - NEMČIJA PREGARC MILKA ROJENA 01. 04. 1930 UMRLA 13. 03. 1946 PRAGA GRDELIČ JOSIP ROJEN 15. 03. 1906 UMRL 21. 02. 1945 V SPEACHEUGEN TUTTLINGEN KURET MIROSLAV ROJEN 18. 11. 1900 UMRL 04. 1945 V DACHAU ŽULJAN ANA ROJENA 22. 08. 1904 POGR OD 20. 12. 1944 RIŽARNA TRST KURET JOSIP ROJEN 22. 08. 1903 UMRL 1945 V DACHAU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Zorč 12. 04. 2018
D.Divjak 22.9.2022, 13.4.2023 |
13.4.2023. 00:00 |
— |
Spomenik je bil odkrit 1946. Posvečen 24 Ricmanjcem in Ložancem.
LSI 1: 285
D.Divjak popravil tekst s spomenika 22.9.2022, dopolnil opis 13.4.2023 |
Spomenik in grobnica |
Italija, Dolina |
— |
|
Dobrova pri Ljubljani, pokopališče |
Spomeniki pomembnim osebnostim in dogodkom iz NOB. EŠD 17242 . Geslo: herojgrob1234 |
Južni del pokopališča v Dobrovi. |
KOT TALCI SO DALI OČE FRANC ZADNIKAR |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Haldnik. Dopolnil: M. Kermavnar 14.5.2020 |
14.5.2020. 00:00 |
— |
— |
nagrobniki |
Dobrova-Polhov gradec |
1994 DOBROVA, 1141/4 |
|
Milka, Tončka in Mica Šobar, Rožni Dol |
Številna Šobarjeva družina z Gornjih Laz se je jeseni 1941 vsa vključila v NOB. Milka, narodna herojinja, je padla pri Gabrovki nad Litijo, Mica je padla na Grmeču v Bosni, Tončka pa na Javorovici. V družinskem grobu na pokopališču v Rožnem dolu počivata sestri Milka in Tončka, na nagrobniku pa je izpisano tudi ime sestre Mice. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978,
str. 95. »Rožni dol: Partizansko grobišče na pokopališču. Napis: 'Tu sta pokopani sestri Šobar Milka-Nataša, narodni heroj, borka Cankarjeve brigade, padla 17. 8. 1943, v Sv. Križu pri Litiji, in Šobar Tončka, borka Cankarjeve brigade, padla 17. 4. 1944 na Javorici.' Tretja sestra, Mica, poročena Majer, je padla kot borka leta 1942 na Grmeč Planini v Bosni.«
»Komandant čete je materi, ki je v boju izgubila tri hčerke (poleg Milke sta padli še Mica in Tončka) v pismu zapisal tudi: 'Mama nikar ne žaluj! Zaman iščem danes med brigadirji takšnih borcev, kot so bile Tvoje hčerke – ne najdem jih več.'« |
Pokopališče Rožni dol, na severni strani cerkve. |
[križ] KOŠIR |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
23.12.2024. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič 9. 9. 2024 v Opis dodala podatek s spletne strani, 10. 9. 2024 dopolnila Opis s podatki iz knjige Bela krajina skozi viharje k svobodi.
Dodal posnetek nagrobnika in označil kot obstoječe. Nagrobnik je pokazal potomec Dušan Šmajdek. M. Hladnik 23. 12. 2024. |
Nagrobnik |
Semič |
K. o. 1522 Pribišje, parc. št. *56 |
|
Lehen na Pohorju |
"4. julija 1975 smo praznovali državni praznik, dan borca. Takrat smo na Podružnični šoli v Lehnu na Pohorju odkrili ploščo v spomin med narodnoosvobodilnim bojem padlim partizanom Lehna. Obenem smo odkrili skulpturo matere s padlim partizanom, ki jo je v lesu izdelal umetnik in likovni pedagog Štefan Kresnik. Partizanski miting v Lehnu je bil v čast tridesete obletnice zmage nad nacifašizmom. -- Borut Milena Končnik. Svobodna beseda avg. 2020. 10 |
Na stari OŠ Lehen na Pohorju 49. |
ZA SVOBODO DOMOVINE IN LEPŠO ČUČEJ JOŽE ODBOR ZVEZE BORCEV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 28. 9. 2020 |
30.12.2022. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal fotografije, 30.7.2022
Obisk in dve sliki M. Hladnik 30. 12. 2022 |
plošča in kip |
Podvelka |
— |
|
Dr. Zdenko Budič |
14. julija 1942 so tri čete Kranjčevega bataljona 2. grupe odredov in Poljanska četa napadale nemško obmejno postojanko Lučine, a so postojanki prišle na pomoč okrepitve in odbile partizanski napad. 1. četa Kranjčevega bataljona je bila 16. julija obkoljena v Čenšiškem grabnu na zahodni strani Bukovega Vrha. V preboju je padel zdravnik dr. Zdenko Budič, njegovega spremljevalca, bolničarja, pa so Nemci ujeli. Več... Zdenko Budič - Janez, zdravnik, rojen je bil 27. julija 1915 v Ljubljani, oktobra 1941 je postal vojaški poverjenik v kvartnem odboru OF Stari Vodmat, maja 1942 vstopil v 1. bataljon Savinjskega odreda in z 2. grupo odredov, ki je bila na pohodu prek Gorenjske na Štajersko, prišel v Poljansko dolino. Spomenik je bil odkrit 6. avgusta 1978. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 55-56. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/bukov-vrh.html |
Dostop iz Poljan po Hotoveljski grapi do Drnovškovega mlina, kjer se pot odcepi h Kisovcu (5 km). |
[zvezda] DR. BUDIČ ZDENKO 1915 – 1942 L. D. POLJANE, 4. 7. 1978 [zvezda] Dr. ZDENKO BUDIČ * 1915--+1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
29.12.2022. 00:00 |
— |
Dodal štiri fotografije Tomaža Wrabra, nečaka padlega ("Letos 16. julija [2022] (torej točno na 80. obletnico njegove smrti) smo ta grob spet obiskali in nastalo je nekaj fotografij, ki so v priponki. Tista s svečko je seveda zaradi obletnice."). -- M. Hladnik 29. 12. 2022 |
dve plošči na grobu |
Gorenja vas |
2046 KOVSKI VRH,146/1 |
|
Pavel Lunaček |
V stavbi ginekološke klinike UKC Ljubljana je vzidana spominska plošča organizatorju partizanskega sistema konspirativnih bolnišnic dr. Pavlu Lunačku - Igorju. Marmornata plošča je vdelana v svetel kamnit okvir, vrh katerega sta vklesani lovorovi vejici. Na nasprotni steni je vzidana enaka spominska plošča, posvečena 16 predstavnikom ljubljanske porodniške šole med letoma 1753 in 1944. |
Spominska plošča je vzidana v prostorih ginekološke klinike UKC Ljubljana na Šlajmerjevi ulici 3, v nekdanji vhodni avli, kjer se zdaj pričenja pasaža, ki kliniko povezuje s sosednjo stavbo porodnišnice.
|
AKADEMIK IN PROFESOR DR. PAVEL LUNAČEK - IGOR BOREC NOV SOUSTANOVITELJ POPOLNE MEDICINSKE FAKULTETE PRVI PREDSTOJNIK KLINIKE ZA GINEKOLOGIJO IN PORODNIŠTVO 1945-1955 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
10.5.2025. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Ljubljana |
— |
|
Ljubljana, Žale, Stane Kavčič |
Kavčič je že pred vojno deloval v sindikatih, član KPS pa je postal julija 1941. Med NOB je bil od 1942 sekretar okrožnega komiteja komunistične partije Vrhnika, januarja 1943 je postal sekretar pokrajinskega komiteja Skoja za Slovenijo in sekretar Glavnega iniciativnega odbora Zveze slovenske mladine. Na Kočevskem zboru je bil izvoljen v SNOO in AVNOJ, konec 1943 pa postal član CK SKOJ in predsednik pokrajinskega odbora USAOJ (Zveze socialistične mladine Jugoslavije) za Slovenijo. Krajši čas se je šolal v Sovjetski zvezi. Bil je nosilec partizanske spomenice 1941. Po koncu vojne je bil na vodilnih političnih položajih. Kot zagovornik liberalne gospodarske usmeritve in slovenskih interesov v Jugoslaviji je bil jeseni 1972 prisiljen odstopiti s funkcije predsednika Izvršnega sveta Slovenije (vlade) in člana predsedstva ZKJ in se upokojiti.
Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Stane_Kav%25C4%258Di%25C4%258D |
Ljubljana, pokopališče Žale, grob: oddelek [19B], vrsta [11], grob [12] |
STANE KAVČIČ1919 –1987 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 7.12. 2022, po slikah in besedilu M. Luštrek |
7.12.2022. 00:00 |
— |
— |
Grob(išče) |
Ljubljana |
K. o. 1736 Brinje I, parc. št. 682/11 |
|
Žrtvam v Lazeh, Stari trg |
Oktobra leta 1943 se je v Poljanski dolini ob Kolpi odvijala Nemška ofenziva.
Na tem področju se je odvijala Nemška ofenziva pod imenom Četrta faza in to po
izrecni zahtevi Hitlerja. V okviru te Četrte faze so deli nemškega 14. SS
policijskega polka začeli prestopati reko Kolpo pri Blaževcih in Štefancih s
Hrvaške v popoldanskih urah 23. oktobra 1943. V vasi Dol so se zbrali Nemci
in Belogardisti, ki so se priključili nemškim enotam.
"V petih grobovih z nagrobniki so pokopani znani in neznani padli partizani, ki so izgubili življenja med drugo svetovno vojno v okolici Starega trga. Urejeni so bili po letu 1945." Datum odkritja: 1. november 1951. Grob so uredili svojci. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 103. |
Na vzhodnem delu pokopališča v Starem trgu, ob cerkvi na južni strani vasi Stari trg. |
KOT ŽRTVE FAŠISTIČNEGA TERORJA IN DOMAČIH IZDAJALCEV SO PADLI ZA SVOBODO SVOJEGA NARODA DNE 24.10.1943 V LAZEH KAPŠ PETER KOBE JOŽE RAUH JOŽE KOBE VILIJEM GORJUP MIRKO KOBE EMIL SLAVA JIM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vasja Marinč, 9. 3. 2017, dop. M. Hladnik |
29.4.2024. 00:00 |
— |
Dodal troje svežih fotografij. M. Hladnik 29. 4. 2024 |
Nagrobnik |
Črnomelj |
K. o.: 1557 - STARI TRG OB KOLPI, parcela: *1/0 |
|
Bazoviškim zapornikom, Koper |
Na današnjem Muzejskem trgu je od leta 1822 stala kaznilnica, ki je lahko sprejela do tisoč kaznjencev; bila je med največjimi v nekdanji Avstriji. V letih fašistične okupacije je bilapremajhna. Zato so tudi nekdanjo stavbo ob sedanjem skladišču tobaka, zahodno od mehaničnih delavnic Slavnika v Semedeli, uporabljali za zapore in mučilnice. Leta 1930 sov njej mučili bazoviške žrtve Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča. Na osnovni šoli Janka Premrla-Vojka ob Ulici Patricia Lumumbe je vzidana spominska plošča s posvetilom vsem, ki so trpeli v zaporih; odkrita je bila ob 40-letnici KPJ, decembra 1959. Spominsko znamenje s posvetilom je tudi na ostankih fašistične mučilnice v Semedeli, 100 m od križišča cest Ljubljana—Piran in Koper—Semedela; odkrito julija 1970.
|
Spomenik je v Semedeli, Istrska cesta 61, levo ob avtocesti pred predorom. Dostop iz Semedele do viadukta. Pod mostom je spomenik. |
NA TEM MESTU JE NEKDAJ STALA FAŠISTIČNA MUČILNICA BORCEV ZA
SVOBODO. V NJEJ SO LETA 1930 MUČILI TUDI BAZOVIŠKE JUNAKE. POSTAVLJENO V SPOMIN
MUČENIKOM IZ BAZOVICE IN DRUGIM PROTIFAŠISTIČNIM BORCEM, ŽRTVAM
FAŠIZMA.JULIJA 1970. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik
S. Gradišnik, 19.07.2021 |
30.4.2021. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Koper |
k.o.2606 - Semedela, parc. št.:365/5 |
|
Tribuče, Spominska plošča padlim in ustanovitvi |
Datum odkritja: 27. 4. 1952 Tekst prepisan iz fotografij, zato je pomanjkljiv. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 98. |
Nekdanja osnovna šola, Tribuče 58 |
[zvezda] SPOMINI IZ NOB PADLI V BORBI ŽRTVE FAŠIST. TERORJA KRALJ JANEZ KRALJ MIHA SLAVA PADLIM JUNAKOM! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano
Dušan Škodič, 5.8.2021 |
6.2.2022. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 6.2.2022, originalni zapis na tej lokaciji razdelil na dva in zapisal tekst na plošči |
Spominska plošča |
Črnomelj |
K. o.: 1546 - TRIBUČE Parcela: *90 |
|
OŠ Tribuče, ustanovitev 1. avstrijskega batalijona |
Ustanovitvi Avstrijskega partizanskega bataljona, v katerem se je poveljevalo v nemščini.
Datum odkritja prvotne plošče: 28. 11. 1964 Datum odkritja nove plošče: 25. aprila 2015 Avtor: kamnoseštvo Dim iz Gradca Postavitelj: Zveza borcev Slovenije in KPA (Komunistična partija Avstrije) V Tribučah je bila z ukazom glavnega štaba narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije 24. 11. 1944 ustanovljen 1. avstrijski bataljon v katerem je sodelovalo približno 150 borcev z območja današnje Avstrije. Spominska plošča ima po novem zapis v dveh jezikih, prejšnja spominska plošča pa je hranjena v avstrijskih arhivih. |
Na poslopju nekdanje OŠ v Tribučah 58, hiša je že 30 let zasebna last. Plošče obiskujejo, po podatkih lastnika občasno pride tudi avtobus iz Avstrije.
Lokacija popravljena |
V TEM KRAJU JE BIL Z UKAZOM GLAVNEGA ŠTABA AN DIESER STELLE WURDE ENTSPRECHEND |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano
Dušan Škodič, 5.8.2021 |
8.8.2021. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 6.2.2022, originalni zapis na tej lokaciji razdelil na dva in zapisal tekst na plošči, dopolnil opis. |
Spominska plošča |
Črnomelj |
k.o. 1546 - TRIBUČE, Parcela: *90 |
|
Ljubljana, spomenik talcem |
Po odloku o streljanju talcev z dne 24. aprila leta 1942, ki sta ga podpisala poveljnik XI. armadnega zbora general Mario Robotti in visoki komisar Emilio Grazioli, so v Ljubljani 1. maja leta 1942 ustrelili na vojaškem strelišču ob Dolenjski cesti prva talca – Ernesta Eypperja in Mirka Gašperina. V Gramozni jami pa so prve talce ustrelili 13. maja 1942, kot prvega mladinca Milana Šušteršiča. Padlo je več 124 žrtev, med njimi organizacijski sekretar CK KPS Tone Tomšič, slikar Hinko Smrekar in vrsta drugih aktivistov OF. Na kraju, kjer so talce in obsojence streljali, stoji kip umirajočega talca, delo kiparja Borisa Kalina. Obelisk pred vstopom je delo Vinka Glanza, 1957. Viri:
Foto: Domen Kaučič |
Vzporedno s Tomačevsko cesto, na zahodnem robu Novih Žal, na koncu 150 metrske peščene poti. |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Domen Kaučič, 20.12.2016 |
19.9.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 19.9.2023, dodal fotografiji 3/2 in 3/3 |
Kip ustreljenega na kamniti plošči |
Ljubljana |
K. o. 1736 Brinje I, parc. št. 565/2 |
|
Elizabeta, Helena, Julij, Ladislav Schönauer, Šalovci |
|
Šalovci 161 |
[nedokončano] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
17.5.2024. 00:00 |
— |
— |
spotikavci |
Šalovci |
— |
|
Bazovica |
Bazovica v boju. V Bazovici: Odbor za postavitev spomenika padlim v N.O.B., 1973 |
Ob cerkvi (zahodno) sredi Bazovice. Italija |
[zvezda] PADEL KOT TALEC PADLI V KONCENTRACIJSKEM TABORIŠČU: POGREŠANI: |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 1. 11. 2018 |
25.5.2023. 00:00 |
— |
Popravki in dopolnitve besedila M. Luštrek 17. 9. 2022.
M.Kermavnar, dodal fotografiji 3/2 in 3/3 Mojce Luštrek |
pet stebrov s preklado, pokončni kamniti blok in bronasta skulptura v obliki rože/sklede |
Italija |
— |
|
Ljubljana-Judovski spotikavci: Ladislav in Regina Zajc |
Postavljeno 6. 8. 2018.
|
Va pločniku pred vhodov v hišo Resljeva 8, Ljubljana |
TUKAJ JE PREBIVAL LADISLAV ZAJC ROJ. 1901 ARETIRAN 12. IX. 1944 DEPORTIRAN V DACHAU TROSTBERG PREŽIVEL . TUKAJ JE PREBIVALA REGINA ZAJC ROJ. STEINBERG, 1910 ARETIRANA 12. IX.1944 ODPELJANA V BEGUNJE DEPORTIRANA V RAVENSBRÜCK PREŽIVELA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 5. 4. 2019 po podatkih Vuka Čosića
10. februar 2021- dopolnil D.Divjak |
11.4.2025. 00:00 |
— |
10.2.2021 - uskladil zapis spotikavcev, D.Divjak
M.Kermavnar, 11.4.2025, dodal fotografijo 3/1 Zdenke Primožič. |
Spotikavec |
Ljubljana |
TABOR, 3768 |
|
Grobišče na Kalobju |
— |
Na pokopališču Kalobje |
[zvezda] S PODROČJA KALOBJA SO V LETIH 1941 - 1945 DAROVALI SVOJA ŽIVLJENJA ZA SVOBODO DOMOVINE NASLEDNJI BORCI NOV: OCVIRK IVAN VOGA TOMAŽ BREČKO FRANC OCVIRK LEOPOLD POLUTNIK FRANC OCVIRK FRANC SENICA FRANC PRIVŠEK STANISLAV VODOPIVEC FRANC ZUPANC ŠTEFAN SAJOVIC FRANC ŽVEGLER KAREL MURN ANTON ROMIH JOŽE ZIMŠEK PETER SLAPŠAK LEOPOLD NJEŽIČ SLAVKO IZ BOSNE PUSAR JANEZ V TEM GROBIŠČU SO POKOPANI ŠTIRJE NEZNANI BORCI 14. DIVIZIJE NOV ZA VASJO LEŽIJO FANTJE, FANTJE, KI HOTELI SO ŽIVETI, PA SO MORALI UMRETI. KAJUH |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Dvoršek, 4.3.2018 |
3.10.2023. 00:00 |
— |
Prepis s plošče Bor1974, 23.VIII.2021
M.Kermavnar, dodal ime avtorja verzov na plošči, vir verzov in fotografije 3/1 do 3/3 |
Spomenik in grobovi borcev NOV |
Šentjur |
— |
|
Padli zdravniki in medicinci |
Plošča je posvečena 45 zdravnikom in 50 medicincem, umrlim v narodnoosvobodilni borbi 1941-1945. Plošča ranjencem, zdravljenim 1941-42. Postavljena 1947, relief 1971 (ali 1970). Avtor reliefa je Marjan Keršič Belač. EŠD 5663 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 21. Špelca Čopič, Damjan Prelovšek in Sonja Žitko, Ljubljansko kiparstvo na prostem, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991, str. 86. |
Komenskega 4, Ljubljana, ob vhodu nad stopnicami na zahodni strani stavbe; nasproti City Hotela, spominska plošča je vzidana ob severozahodnem vogalu stavbe. |
NAŠI STANOVSKI TOVARIŠI PADLI IN MUČENI DO SMRTI LEO ADAMIČ FRANC JANEŽIČ RADO
PRIMIC |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 12. 5. 2017 |
23.2.2025. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 6.3.2024, dodal besedilo na spomeniku.
M.Kermavnar, 23 .2. 2025, dodal fotografijo 3/2 Janija Luštreka ter drobne popravke teksta. |
plošča z reliefom |
Ljubljana |
TABOR, 2484 |