| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Medvode, pokopališče Preska, Hafner Andrej |
Sistory navaja Datum rojstva: 18. 11. 1922, Datum smrti/izginotja: 29. 12. 1944, Kraj smrti/izginotja: Žlebe pri Medvodah, Kraj pokopa: Preska. »Hafner Andrej – Iztok, rojen 15. novembra 1922 v Vašah, aktivist in predsednik okrajnega odbora OF ter sekretar okrajnega komiteja KPS Medvode. 31. decembra 1944 so domobranci iz postojank Goričane, Vodice in Voklo na Malenškovi žagi v Žlebeh pri Medvodah obkolili aktiviste OF, ki so bili v bunkerju. Njega so od blizu ustrelili v glavo. (Vir: Pismo občinskega odbora ZZB Ljubljana Moste, št. 04-86/9 z dne 18. februarja 1993 RO ZZB Slovenije; Spomin je moč, Ljubljana Šiška, str. 95)« (Silvo Grgić, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga: Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi sodelavci), Ljubljana: Društvo piscev NOB Slovenije, 1997, str. 106) Opomba Podatek o datumu rojstva in podatek o datumu smrti sta v vsakem od treh virov (nagrobna plošča, Sistory, knjiga Zločini okupatorjevih sodelavcev) drugačna.
|
Pokopališče Preska, Medvode, levi del pokopališča, 36. (šteto iz smeri glavnega vhoda) grob ob zidu, vzporednem z glavno cesto. |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 3.4.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
3.4.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Medvode |
1976 PRESKA, 81/1 |
|
Dom OF Mladje |
NA FASADI LOVSKEGA DOMA V MLADJU, Gradnje 9. |
DOM OF MLADJE NA TEM MESTU JE BIL SEDEŽ RAJONSKEGA ODBORA OF SV. KRIŽ OD NOVEMBRA 1942 DO JANUARJA 1943 |
— |
— |
— |
— |
Anton Petrovič, 6. 8. 2017, nedokončano |
— |
— |
— |
spominski plošči na lovskem domu na Mladjem |
Krško |
1334 ČRNEČA VAS, 578/2 |
||
LENART V SLOV. GORICAH-Spomenik revoluciji |
Boju prebivalcev Lenarta in okolice je posvečen spomenik, ki simbolično prikazuje narodnoosvobodilno borvo, revolucijo, svobodo in samoupravljanje. Partizan s puško simbolizira začetek upora, kmet z brento predstavlja kmete, ki so se prav tako vključili v revolucijo, delavec s kamnom na plečih pa simbolizira poleg delavske moči tudi izgradnjo teh krajev, mlado drevo ob njem simbolizira mladi rod, ki naj bi nadaljeval začeto delo, knjiga pa je simbol kulture in prosvete. Žrtvam fašističnega nasilja. Avtorica spomenika je Vlasta Zorko, odkrit leta 1976. EŠD 7127 Vir: Pomniki NOB v Slovenskih goricah in Prekmurju, Drago Novak, Ivo Orešnik, Herman Šticl, Prekmurska založba, Murska Sobota, 1985 |
Na Trgu osvoboditve sredi Lenarta, ob križišču, SZ od cerkve. |
NOB - REVOLUCIJA - SVOBODA - SAMOUPRAVLJANJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 17. 6. 2018; slika 4 Bor1974-11.X.2020
Dopolnil D.Divjak, 14. november 2020 |
14.11.2020. 00:00 |
— |
14.11.2020-dopolnil tekst, podatke D.Divjak |
Spomenik |
LENART V SLOVENSKIH GORICAH |
K.o.: 532-LENART V SLOV. GOR., št.parc.: 528/4 |
|
Spomenik NOB Gročana |
Spomenik so postavili 9. novembra 1975 osmim žrtvam iz Peska in Gročane. LSI 1: 270 Na bližnjem pokopališču pred vasjo ni partizanskih spomenikov. https://www.spomeniki.org/monuments/spomenik-padlim-domacinom-v-grocani/ https://www.facebook.com/photo/?fbid=466858868809902&set=pb.100064573788772.-2207520000. |
Začetek vasi Grozzana / Gročana, dostop je mogoč po cesti do vasi. |
NAŠIM PADLIM V NOB VAŠČANI [zvezda] FONDA VINCENC GRAHONJA MIRKO GROPAJC JOSIP RACMAN ANGEL RACMAN FRANC RACMAN PETER RAŽEM ANTON RAŽEM MARJO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Danijel Zlatič, dop. M. Hladnik 20. 12. 2020
D.Divjak 3.10.2024 |
3.10.2024. 00:00 |
— |
Dodal slike in pordečil zvezdico. M. Hladnik 28. 5. 2022, D. Divjak dodal povezavo in podatke 10.3.2024, dodal povezavo FB, 3.10.2024 |
Spomenik NOB |
Italija, Dolina |
ANPI - VZPI in vaščani Gročana |
|
Partizanska bolnišnica Pod bukvijo |
Bolnišnica s prostorom za 20--25 ranjencev, kuhinjo in skladiščem v treh skrivnih bunkerjih, delujoča od aprila do oktobra 1944. Zgrajena je bila na pobudo doktorja Tineta Zajca iz Mengša. Po vojni je bila obnovljena, ponovno obnovljena 1975. Spominska obeležja NOB občine Kamnik, Kamnik: Kulturna skupnost, Zveza združenj borcev NOB, 1975, spomenik št. 1. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 212-213. Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 38. EŠD 21093 Slika 3/2: mesto, kjer je treba kreniti s ceste v hrib (pri zelenem pokrovu talnega vodnega zbiralnika tik pod cesto kakih 400 m od Osredkarja). Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 |
Bolnišnica stoji v gozdu 50 m nad cesto pod hribom Vrsnovec, ki povezuje Osredkarjevo domačij z Belo Pečjo. 400 m nad kmetijo cesta v ostrem levem ovinku prečka grapo. Bolnica se nahaja 50 m nad grapo. Do nje pridemo tudi, če s ceste skrenemo 100 m naprej po kolovozu desno v hrib in po 30 m vzpona po horizontalnem kolovozu desno. Brez pomoči Osredkarjevega Nejca bi jo težko našla.
Dostop s ceste po predlogu Janija Luštreka: S ceste v hrib je treba skreniti pri zelenem pokrovu talnega vodnega zbiralnika tik pod cesto kakih 400 m od Osredkarja.
Koordinate: S 46.24729, V 14.72346. |
TU JE BILA PARTIZANSKA BOLNICA "POD BUKVIJO." ZGRAJENA JE BILA POSTAVILA MLADINA 1975 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 30. 8. 2018 |
6.2.2025. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 6.2.2025, po predlogi Mojce Luštrek status postavil na obstoječ, dodal fotografiji 3/2 in 3/3 ter dopolnil dostop in lokacijo. |
bolnišnica |
Kamnik |
1914 ZNOJILE, 946/1 |
|
Judovsko pokopališče Dolga vas |
Judovski spomeniki v Dolgi vasi. Arzenal. |
Ob Glavni ulici, med št. 168 in 170 vzhodno od ceste, Dolga vas, Lendava. |
IN MEMORIAM ŽRTVAM FAŠIZMA 1941--1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 4. 4. 2019
3. 7. 2020 |
16.11.2022. 00:00 |
— |
Dodal štiri fotografije Matije Matvoza (https://www.hikuk.com/si/slovenija/pomurska/obcina-lendava/dolga-vas/lokacije/spomenik-zrtvam-fasizma-60A9918A-2F96-F41B-5B3A-5B2C7EAFBD1B/) 16. 11. 2022. -- M. Hladnik |
Spomenik |
Lendava |
K.o.: 157-DOLGA VAS PRI LENDAVI, št. parc.: 1777 |
|
Nova Gora - Javorski Pil, grobnica padlih borcev NOV |
EŠD: 26794 Grobnico, v kateri je pokopanih 54 padlih partizanov, predstavlja urejena tlakovana površina. Na sredini sta dva betonska podstavka, višine 0,50 in 0,40 m, ki ju pokrivata plošči iz sivega granita, velikosti 0,80 x 1,10 m in v katerih so vklesani verzi Ceneta Vipotnika. Tako grobnica kot spomenik padlim borcem, ki je v bližini, sta bila odkriti v letu 1959. Avtor obeh je arhitekt Drago Derkovič. Na osnovi razpoložljivih podatkov je eden izmed padlih tudi Leopold ZAFRAN, doma iz Velikega Mlačeva, rojen v Ljubljani 11.11.1924, padel 28.9.1944. Pokopan naj bi bil v Javorskem Pilu. Iskanje ostalih se nadaljuje. |
V križišču cest na prelazu Javorski Pil, kjer stoji spomenik padlim borcem Cankarjeve brigade, gremo okoli 100 m v smeri SZ po urejeni peščeni poti navzdol vse do gozdne jase. Zagledamo mogočno drevo podobno cipresi in pod njo urejena tlakovana površina velikosti okoli 3,00 x 5,00 m, do katere pridemo po nekaj stopnicah in tlakovani poti. |
višja plošča: |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 23.6.1919,T. Bizjak
D.Divjak 15.11.2022 |
15.11.2022. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil vpis za Leopolda Zafrana 15.11.2022 |
kamen, beton, memorialna dediščina |
Litija |
k.o. 1845 - Moravče, parc. št.: 2413 |
|
LJUBLJANA-Doprsni kip Mirana Jarca |
Slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, publicist in prevajalec Miran Jarc se je rodil 5. julija 1900 v Črnomlju. Osnovno šolo je obiskoval v Črnomlju, šolanje je nadaljeval na gimnaziji v Novem mestu, kamor se je preselila družina. Po maturi je odšel na študij v Zagreb, kjer je vpisal slavistiko, francoščino in filozofijo. Po ustanovitvi univerze v Ljubljani je študij nadaljeval v Ljubljani, a ga zaradi slabih gmotnih rzmer v družini zaradi smrti očeta ni zaključil. Leta 1923 je opravil trgovski tečaj in služboval kot bančni uradnik. Zaposlil se je v Ljubljanski kreditni banki.1934 se je poročil s sestrično Zinko in rodili sta se jima dve hčeri (Rezika in Marija).Ob tem je pisal in objavljal. 28. junija 1942 so ga zaprli Italjani in ga odpeljali v taborišče Gonars. Partizani so z napadom na vlakovno kompozicijo na Verdu osvobodili zapornike. Jarc se je pridružil partizanom in postal pripadnik delavskega bataljona. V Kočevskem Rogu je deloval pod psevdonimom Janez Suhi. Ukvarjal se je s pisanjem besedil in na splošno s kulturo. Postal je član IO OF, dva meseca pozneje je padel v Roški ofenzivi (28.8.1942) v bližini Starega Loga. Kot avtor, igralec, violinist in vodja je sodeloval v Slovenskem marionetnem gledališču M. Klemenčiča. Pisati je začel že v dijaških letih v Novem mestu, prvo pesem Večerni pogovor je objavil leta 1918 v Ljubljanskem zvonu, kasneje je izdal več pesniških zbirk. Velja za enega glavnih slovenskih ekspresionističnih pesnikov. Poleg tega je bil tudi uspešen književni kritik in prevajalec. Poleg te šole je po njem poimenovana tudi OŠ v Črnomlju, knjižnica v Novem mestu ter ulice. Doprsni kip je delo kiparja Staneta Kolenca, odkrili pa so ga leta 1960. Pavle Lešnjak in Djuro Šmicberger, Uporni Bežigrad: delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljana-Bežigrad: 3. zvezek, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Bežigrad, 1989, str. 144. |
Iz Topniške ulice na Celjsko ter nato na Ipavčevo. Kip se nahaja na levi strani dostopa do šole. |
MIRAN JARC |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
14.2.2022 D.Divjak |
14.2.2022. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 19.4.2022, fotografija 1 in 2 ter sprememba statusa. |
Doprsni kip |
Ljubljana |
K.o.: 2636 - BEŽIGRAD, št.parc.: 1015/3 |
|
Partizanskim letališčem, Črnomelj |
Na kamnitem stebru je pritrjena stilizirana ptica, znak letalcev in jugoslovanski grb. Spomenik je posvečen partizanskim letališčem, ki so delovala 1944 in 1945 v Beli krajini. Postavljen je bil 22. julija 1954 (po drugem viru 1955) na pobudo letalcev jugoslovanskega letalstva iz garnizije Ljubljana in Letalska zveza Slovenije. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 82. EŠD 19323 |
Na zelenici blizu železniške postaje, na križišču Semiške in Metliške ceste, Črnomelj. |
V OKOLICI ČRNOMLJA SO BILA LETA 1944 PRVA PARTIZANSKA LETALIŠČA KI SO ODIGRALA POMEMBNO VLOGO V OSKRBOVANJU IN PREVOZIH RANJENCEV V NOB LETALCI JRV GARNIZONA LJUBLJANA IN LETALSKA ZVEZA SLOVENIJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, neobiskano, nedokončano
Dušan Škodič, 1.8.2021 |
8.8.2021. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 20.2.2022, dodal napis na spomeniku |
Betonski steber z urejeno okolico |
Črnomelj |
K. o.: 1535 - ČRNOMELJ, parcela: 618 |
|
Ciklostilna tehnika Stari Vodmat |
— |
Korytkova 24, levo od vhoda v vrtec. |
NA TEM MESTU JE V LETIH |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po podatkih fotografijah enega od sodelavcev. |
13.12.2021. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Ljubljana |
ŠENTPETER, 118/19 |
|
Sanitetno skladišče Črnomelj |
Ploščo, delo arhitekta Franca Šublja, je 22. julija 1954 dalo odkriti farmacevtsko podjetje Lek. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 82. Vodnik, 39 |
Semška cesta 1, Črnomelj |
Od jeseni 1944 do osvoboditve je bil v tej hiši kemijsko farmacevtski laboratorij sanitetnega oddelka GŠ Slovenije - predhodnik farmacevtsko kemične tovarne Lek Tovarna Lek Ljubljana 21. 7. 1954 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano nedokončano
Dušan Škodič, 1.8.2021 |
8.8.2021. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Črnomelj |
K. o.: 1535 - ČRNOMELJ, parcela: 1194/17 |
|
Gabrovica - spomenik žrtvam |
Postavljen je 9 gabroviškim žrtvam, ki so zgorele ob nemškem okupatorjevem požigu v vasi Gabrovica dne, 28. 05. 1944. |
Na pokopališču Gabrovica cca 500 nad vasjo Gabrovica je lep spomenik žrtvam. |
GABROVIŠKIM ŽRTVAM, KI SO ZGORELE OB NEMŠKEM OKUPATORJEVEM POŽIGU VASI 28. 5. 1944. . ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV NOV KS ČRNI KAL. MAVER MARIJA * 1894 + 1944 KRIŽMANČIČ LAZAR *1887 + 1944 KRMEC NERINA * 1939 + 1944 IVANČIČ JOŽE * 1899 + 1944 MAVER ANA * 1864 + 1944 IVANČIČ MARIJA * 1877 + 1944 NOVAK JOŽE * 1883 + 1944 IVANČIČ IVAN * 1866 + 1944 PURGER IVAN * 1864 + 1944 |
— |
— |
— |
— |
Ivan Zorč 24. 03. 2017
D.Divjak 9.4.2022 |
9.4.2022. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil podatke 9.4.2022 |
Spomenik |
Koper |
K.o.: 2601 - GABROVICA, št.parc.: 1547 |
|
Veterinarska postaja Črnomelj |
Ploščo, opremljeno z reliefom kolone konj, je dalo 18. oktobra 1959 odkriti Društvo veterinarjev in veterinarskih tehnikov Slovenije. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 83. Vodnik, 39 |
Semiška cesta 5, Črnomelj |
V tej hiši je bila 1943 prva partizanska veterinarska ambulanta v Sloveniji |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano, nedokončano
Dušan Škodič, 1.8.2021 |
8.8.2021. 00:00 |
— |
— |
plošča z reliefom |
Črnomelj |
K. o.: 1535 - ČRNOMELJ, parcela: 1194/16 |
|
Bolnišnica Smuka |
. Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 |
Po asfaltni cesti Kočevje-Novo mesto za vasjo Stari log drugi odcep desno po lesenih oznakah v križiščih z napisom Rdeči kamen. Na manjši ravnici pred kovinskim obeležjem-križ, parkiramo avto in sledimo smernim oznakam in oznakam na drevesih po Roški pešpoti, ki pride iz Luže in sledi čez vas Rdeči kamen, po travniku do gozda z infotablo in vpogled v dolino, kjer se je nahajala prehodna Partizanska bolnica Smuka.
45°44'13.9"N 14°58'17.6"E
Smerna tabla ob cesti je kakih 350 m JZ od obeležja. |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Pavel Majerle Kukin, vnesel M. Hladnik |
21.1.2022. 00:00 |
— |
— |
Infotabla |
Kočevje |
K. o. 1571 Smuka, parc. št. 4684 |
|
Rifnik |
Pomniki
NOB vabijo v Šentjur |
Zupančičeva (Fendretova) hiša pod Rifnikom. V Novi vasi, pri avtobusni postaji zavijemo desno v hrib proti Rifniku. |
Iz te Fendretove domačije so bili leta 1942 odpeljani in dali svoja življenja za svobodo naše domovine; Amalija -mati, Marija - hči, sinovi: Jože, Ivan, Karel, Tinček, Tonček. Svobodni in srečni rodovi vas bodo ohranili v globokem spominu. Osnovna organizacija ZB NOV Šentjur |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
24.7.2020. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal fotografije 20.10.2022. |
Spominska plošča |
Šentjur |
— |
|
Bodovlje, Spominska plošča pod cerkvijo |
Spominska plošča pod cerkvijo v Bodovljah je posvečena padlemu borcu Antonu
Ruparju - Dečku, ki je padel 29. aprila 1944 pod Sv. Andrejem. |
Bodovlje, pod cerkvijo, hiša v bližini: Bodovlje 10 |
TU POČIVA PARTIZAN DEČKO PADEL ZA SVOBODO * 20. 1. 1926 + 29. 4. 1944 SLAVA MU! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
11.10.2021. 00:00 |
— |
— |
— |
Škofja loka |
K. o. 2042 Zminec, parc. št. 116 |
|
Pernice, Spomenik na grobu borcev Lackovega odreda |
Grobnico označuje monumentalen spomenik na granitnem podstavku, posvečen 12
borcem II. Lackovega odreda, ki so padli v času nemške ofenzive 23. 11. 1944 na
Kozjaku. Partizani so bili pokopani pri cerkvi sv. Jerneja, 1962 prekopani v
grobnico. http://www.kleindenkmaeler.at/detajl/denkmal_am_grab_der_kaempfer_vom_lacko-kommando |
Spomenik stoji v neposredni bližini bivše šole Branik nad Muto sedaj Glasbeni dom v Bistriškem jarku.
Pernice 10a |
prva plošča: TU JE POKOPANIH druga plošča: ZEMLJA VAM DALA JE MOČ, |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 24. 5. 2020 |
15.2.2022. 00:00 |
— |
Dodal fotografije Aljaža Verhovnika. M. Hladnik 15. 2. 2022 |
— |
Muta |
— |
|
Spominska plošča padlim borcem – gasilcem iz Mozirja in okolice |
Spominska plošča je bila odkrita 22. julija 1957. Podatki so iz knjige: Samo en cvet (Karel Destovnik - Kajuh) : Mozirje in Rečica ob Savinji v obdobju NOB zbornik Vir: posnetek 2 Google Maps |
Plošča je vzidana na stavbi Gasilskega doma Mozirje. |
V SPOMIN V NOV PADLIM ČLANOM GASILCEM 1941 – 1945 RAJŠTER ALOJZ roj. 21. 6. 1913 USAR ALOJZ roj. 25. 6. 1907 SKORNŠEK RAFAEL roj. 22. 10.1904 MIKLAVC ANTON st. roj. 1. 3. 1913 MIKLAVC ANTON ml. roj. 24. 11.1913 BREZOVNIK FRANC roj. 4. 10. 1898 NOVAK ALOJZ roj. 6. 5. 1910 VRHOVNIK VIKTOR roj. 4. 9. 1908 SLAVA JIM! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Marjan Borovšak, 13.10.2018
22.avgust 2021 dopolnil D.Divjak |
22.8.2021. 00:00 |
— |
22.8.2021 dodal posnetek 2 ter dopolnil podatke D.Divjak |
Marmorna plošča |
Mozirje |
K.o.: 920 - MOZIRJE 574/8, PGD Mozirje |
|
Ig, pokopališče, Mahne Jože |
Opomba: Letnica smrti v SIstory se ne ujema z letnico smrti na nagrobniku. »KRAJEVNA SKUPNOST IG Ig […] Mahne, Jože, roj. 1900, interniran na Rabu, kjer je umrl 26. 12. 1942.«
Opomba: Letnica smrti v SIstory in v knjigi Svet pod Krimom Ferda Gestrina se ne ujema z letnico smrti na nagrobniku, podatek o dnevu smrti je v SIstory (20.) drug kot na nagrobniku (26.) in v knjigi Svet pod Krimom (26.) Ferda Gestrina.
|
Pokopališče Ig, Ljubljana, od pokopališkega vhoda iz novega dela pokopališča v stari del pokopališča, desno, 3. vrsta (štete od zidu proti pokopališki kapeli), 5. grob z leve strani vrste. |
MAHNETOVI OČE JOŽE * 12. 9. 1900 + 26. 12. 1943 NA RABU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 27.3.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
27.3.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Ig |
K.o.1700 Ig, parc. št. 1816 |
|
OTOK PRI METLIKI-Letalo Douglas Dakota DC 3 |
Letalo DC-3, imenovano tudi "Dakota", je spomin na medvojno obdobje, ko so zavezniki s takimi letali prinašali pomoč in odvažali ranjene in invalide na varno. Postavljeno leta 1984, zraven spominska plošča. Viri: Primož Šmajdek: METLIKA - Letalo Douglas Dakota DC3. Simboli polpretekle zgodovine. EŠD 8118 Partizanski letališči pri Otoku in Krasincu Prvo partizansko letališče v Beli krajini na urejeni ravnici pri vasi Otok ob Kolpi, z letališko stezo , dolgo 700 do 800 metrov in široko okoli 200 metrov so pričeli pripravljati spomladi 1944. Uporabljali so ga po sovražnem napadu na letališču Nadlesk na Loškem polju 17. septembra 1944. Sprva, dokler ni bilo jeseni 1944 pripravljeno še letališče ob Kolpi med vasema Krasinec in Griblje z okoli 2000 m dolgo in 400 m široko pristajalno stezo, so na njem pristajala sovjetska letala in letala zahodnih zaveznikov. Dovažala so materialno pomoč slovenski partizanski vojski in odvažala njene ranjence na nadaljnje zdravljenje, kakor tudi rešene posadke iz sestreljenih zavezniških letal, konec marca 1945 pa je bila z letališča pri Krasincu izvršena množična evakuacija civilnega prebivalstva v Dalmacijo. Obe letališči sta delovali še v letu 1945, tisto pri Krasincu do konca vojne. Za njuno varnost so skrbele enote Vojska državne varnosti. Seveda njuna dejavnost ni ostala prikrita sovražniku, saj je bila preko Kolpe ustaška Nezavisna država Hrvatska. Zaradi tega in tudi zaradi izdaje so sovražna letala nekajkrat napadla obe letališči, vendar njune uporabe niso mogli preprečiti. Žrtev teh napadov je bila 30. januarja 1945 tudi vas Gradac, kjer je bila evakuacijska baza za partizanske ranjence. Originalno transportno letalo dakota (DC-3 civilna ali C-47vojaška verzija letala), kakršna so med vojno pristajala na slovenskih partizanskih letališčih, je komanda jugoslovanskega vojaškega letalstva in protizračne obrambe podarile Sloveniji oziroma Tehničnemu muzeju Slovenije. (Opomba: očitno je to rusko letalo Li-2 narejeno v Sovjetski zvezi po načrtih Douglasa in so bili tudi v letalstvu JLA-D.Divjak) Avgusta 1984 je bilo kot spomenik narodnoosvobodilnega boja postavljeno pred vasjo Otok. V njegovi notranjosti naj bi uredili dokumentarno razstavo o partizanskih letališčih in spuščališčih v Sloveniji. Vir: arhiv ZB NOB Metlika (65) Foto: M.Hladnik |
na levi ob cesti, ki vodi z glavne ceste Črnomelj-Metlika v vas Otok |
— |
— |
— |
— |
— |
Mira Hladnik 4. 5. 2017
17.2.2022 D.Divjak |
17.2.2022. 00:00 |
— |
17.2.2022 dopolnil opis in podatke D.Divjak |
eksponat - zavezniško letalo |
Metlika |
K.o.: 1516 - PRIMOSTEK, št.parc.: 858/2 |
|
Jožef Jarc, Doberdob |
— |
Ob Rimski ulici, v ograjnem zidu nasproti št. 16. |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
22.10.2022. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Italija, Doberdob |
— |
|
Spominsko obeležje Spodnja Sorica |
Spominsko obeležje sredi vasi Spodnja Sorica je bilo posvečeno žrtvam fašističnega nasilja iz širšega območja Sorice, odkrili so ga leta 1981. Okupator je ob prihodu v Sorico iz vrst domačinov ustanovil vaške straže, v župnišču se je utrdila številčno močna nemška enota, kasneje pa tudi v šoli. Nekateri domačini, ki so živeli in delali v drugih krajih, zlasti v Železnikih in na Jesenicah, so se vključili v partizansko vojsko in za svobodo tudi darovali svoja življenja. Njihova imena so vpisana na spomeniku na Zalem Logu. Podatki o padlih borcih in žrtvah nasilja iz Sorice in širše okolice: Janko Demšar, rojen 16. avgusta 1913 v Spodnji Sorici. Franc Frelih Mihael Frelih, rojen 12. septembra 1913 v Zgornji Sorici. Franc Gartner, rojen leta 1927. Vinko Gartnar Janez Gartner, rojen 27. decembra 1906 v Zgornjih Danjah, pogrešan od zadnjih bojev leta 1945 na Primorskem. Leopold Grohar, rojen 14. novembra 1915 v Zgornjih Gorjah, umrl je 1. aprila 1945 v Mauthausnu. Jože Jensterle Peter Kejžar, rojen 2. avgusta 1909 v Spodnji Sorici, padel je kot borec Cankarjev brigade 16. marca 1944 na Javorovici. Viktor Kejžar, rojen 28. oktobra 1910 v Spodnji Sorici, padel je 28. avgusta 1942 v Poljanski dolini. Alojz Markelj, rojen 20. junija 1909 v Zgornji Sorici, padel je 13. oktobra 1943 v Podborštu. Alojzij Šuštar, rojen 12. junija 1917 v Zgornji Sorici. Franc Šuštar, rojen 4. oktobra 1910 v Zgornji Sorici. Franc Šuštar, rojen 19. januarja 1914 v Zgornji Sorici. Franc Thaler, rojen 21. novembra 1914 v Spodnjih Danjah, padel je 1. maja 1945 S tega območja je še padli borec: Franc Hudolin, rojen v Zgornjih Danjah, pekovski pomočnik, padel je kot borec 19. marca 1943 na Notranjskem. Borci in žrtve nasilja iz Sorice so med okupacijo živeli v drugih krajih, zato so podatki o njih pomanjkljivi. Na pokopališču pri cerkvi pod vasjo je farna plošča "žrtvam komunizma" po vojni in med vojno, kot da bi drugo svetovno vojno zakuhali komunisti. Vir: Pomniki NOB na Škofjeloškem Dodatki in popravki Spomenik je izginil brez razlage, verjetno okrog 1990. Iz KS Sorica (predsednik Bernard Drol) na vprašanje o spomeniku ni bilo odgovora, neki domačin je pripomnil, da o tem ni dobro preveč poizvedovati. |
Spomenik je stal blizu Groharjeve hiše oz. pri gostilni Macesen. |
OMAHNILI SREDI ŽIVLJENJSKE STE MOČI SPOMIN NA VAS NAJ NIKOLI NE ZBLEDI! V SPOMIN ŽRTVAM NOB V KS SORICA |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Franc Podnar, dop. po podatkih D. Škodiča M. Hladnik 24. 8. 2020 |
13.4.2022. 00:00 |
— |
Dodal dve sliki. M. Hladnik 13. 4. 2022 |
Spomenik |
Železniki |
— |
|
Padlim Planincem, Ilirska Bistrica |
Odkrit 22. 7. 1949
|
Nekje v Ilirski Bistrici. |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik |
11.12.2020. 00:00 |
— |
— |
— |
Ilirska Bistrica |
— |
|
KAL - spomenik ustanovitvi I. proletarskega bataljona Toneta Tomšiča |
EŠD: 24328 Na kvadratastem podstavku iz lomljencev je postavljen manjši kvader iz granitnih kock in pokrit z ravno betonsko strešico. Na eno od stranic kvadra je pritrjena granitna plošča z vklesanim napisom in znakom Tomšičeve brigade v bronu. Spomenik so postavili 1952. leta, obnovili 1981. leta. Spomenik je projektiral arhitekt Peter Trpin. Na identifikacijskem listu enotne dediščine piše, da spomenik stoji na manjši pravokotni ploščadi na Bobnovi senožeti nad Kalom in sicer južno od gozdne poti v Tisovec, kar pa je potrebno še ugotoviti in določiti koordinate! |
Ivančna Gorica - Muljava - Fužina - Kal - Mali Kal in še okoli 800 m. Na desni, na zahodu je kraj - travnik z imenom Močava, naravnost proti jugi, okoli 500 m pa pridemo do Oberstarjevega laza, oz.okoli 800 m proti jugu od vrha 584 m Savčjega hriba.
Spomenik stoji na manjši pravokotni ploščadi na Bobnovi senožeti nad Kalom in sicer južno od gozdne poti v Tisovec. |
SLEDEČ OPOROKI PADLEGA HEROJA TONETA TOMŠIČA JE GLAVNO POVELJSTVO POS FORMIRALO NA TEM MESTU DNE 14. JULIJA 1942. PRVI PROLETARSKI BATALJON TONETA TOMŠIČA. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 1. 10. 2017 - KO ZB naj dopolni manjkajoče |
3.1.2021. 00:00 |
— |
Foto 1 Franc Štibernik, naložil M. Hladnik 7. 10. 2020, foto 2 Ladislav Zupančič, naložil M. Hladnik 3. 1. 2021.
Ladislav Zupančič: Datum ustanovitve "pa je zmoten. Prvi proletarski bataljon Toneta Tomšiča je bil ustanovljen 12. junija 1942 v Zapotoku. Pač pa se je bataljon 14. julija 1942 spet mudil v Ambrusu po ostrih spopadih z italijanskimi enotami v prejšnjih dneh.
V drugi polovici junija in v prvih dneh julija 1942 je bil 1. proletarski bataljon Toneta Tomšiča na Polževem. Sedmega julija 1942 so Italijani začeli iz svojih postojank Grosuplje, Stična, Ivančna gorica in Višnja gora širši napad proti osvobojenemu ozemlju na tem območju. Ker jih je veliko močnejši sovražnik obkolil, so se Tomšičevci morali umakniti. Po preboju so se 9. julija 1942 ponovno zbrali na dogovorjenem mestu pri Ambrusu. Ob tej priložnosti je bataljon obiskal komandant Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet Peter Strugar – Franc Leskovšek – Luka. Bataljon je dobil ukaz, da okrepi enote Zapadnodolenjskega odreda pri obrambi osvobojenega ozemlja Suhe krajine, zavarovati pa je moral tudi dotok novincev iz Ljubljane, ki so prihajali v Ambrus.
Projekt za obeležje je izdelal arhitekt Peter Terpin, napis so si zamislili na Krajevnem odboru ZB NOV Zagradec s sodelovanjem narodnega heroja Staneta Semiča – Dakija Španca, odkrili so ga julija 1952, obnovili pa oktobra 1981.
O datumu in kraju ustanovitve te enote obstajajo različni podatki, sam pa ne dvomim, da za kraj in čas ne bi vedel Stane Semič - Daki Španec, ki je sooblikoval napis na spomeniku." -- iz e-pošte L. Zupančiča skopiral M. Hladnik 3. 1. 2021 |
spomenik, memorialna dediščina |
Ivančna Gorica |
k.o.1830, parc. št.:1186 |
|
Spominski gaj generala Maistra, Maribor |
Dne 22. novembra 2012 je bil na prostoru pred nekdanjo vojašnico v Melju slavnostno odprt Spominski gaj generala Maistra. Gre za manjši parkovno urejen prostor, v katerem se nahaja vrsta spominskih obeležij, povezanih z vojaško zgodovino Maribora. Z drugo svetovno vojno so povezana naslednja obeležja: 1) Spomenik azerbajdžanskemu borcu, partizanu Mehdiju Huseinzadeju - Mihajlu, ki je bil zaprt v mariborskem taborišču Stalag XVII-D. Celopostavni bronasti Mihajlov kip, ki stopa iz granitnega ozadja, izdelan v maniri sovjetskega spomeniškega kiparstva, je delo kiparja Seyfaddina Gurbanova, doniral pa ga je azerbajdžanski poslovnež, katerega ime se nahaja na ploščici na robu podstavka. Spomenik je bil odkrit 17. novembra 2017. 2) Multimedijski spomenik, kjer s pomočjo zaslona na dotik obiskovalec v slovenščini in angleščini spoznava dve temi, posvečeni meljskemu taborišču in življenju Mehdija Huseinzadeja - Mihajla. Besedila so opremljena s številnimi dokumentarnimi fotografijami. Digitalni spomenik je bil odkrit 17. novembra 2017. 3) Spominsko obeležje zavezniškim bombardiranjem Maribora v letih 1944 in 1945, v katerih je umrlo okoli 500 ljudi, poškodovana pa je bila polovica mestnih stavb. Spominsko obeležje v obliki simbolne upodobitve padajoče bombe z lesenimi drogovi in spominsko ploščo je odkrila območna zveza veteranov vojne za Slovenijo 10. aprila 2015. 4) Spominsko obeležje slovenskim mobilizirancem v nemško vojsko ima obliko marmornatega kvadra z vklesanim napisom, podobo nemške čelade in križem. Spomenik je bil odkrit leta 2010. 5) Spomenik izgnancem je bil odkrit 8. junija 2002. Gre za bronasto skulpturo štirih družinskih članov, ki pogledujejo proti leteči jati ptic. Na kamnitem podstavku se nahaja spominski napis. V spominskem gaju se nahaja še obeležje dogodkom ob osamosvajanju leta 1991, na sosednji stavbi vojašnice pa se nahaja spominska plošča Maistrovemu prevzemu oblasti nad Mariborom 1. novembra 1918. Po gaju se nahaja še nekaj informativnih večjezičnih tabel, ki predstavljajo bombardiranje Maribora, prisilne mobilizirance v nemško vojsko, slovenske izgnance, vojašnico v Melju, Rudolfa Maistra in vojno za Slovenijo.
Pomnik1991
geslo: vojska123 |
Spominski gaj generala Maistra je urejen na zelenici na Trgu izgnancev, pred nekdanjo meljsko vojašnico V Mariboru. |
Mihajlov spomenik Mehdi Hüseinzadeh (Mihajlo) 1918-1944 Heroj Narodno-osvobodilnega boja v Sloveniji v času druge svetovne vojne Veliki sin Azerbajdžana Spomenik bombardiranju Bombardiranemu Mariboru, vsem žrtvam, ki so umrle v bombnih napadih, od 7. januarja 1944 do 12. aprila 1945 v spomin. OZVVS MB, 2015 Spomenik mobilizirancem V SPOMIN PRISILNO MOBILIZIRANIM V NEMŠKO VOJSKO 1942 - 1945 DRUŠTVO MOBILIZIRANIH SLOVENCEV MESTNA OBČINA MARIBOR 2010 VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE NEMČIJE LJUBLJANA Spomenik izgnancem) UPOR SVOBODA VRNITEV IZGNANCI 1941-1945 ŠE VEDNO BODO SEVERNI VETROVI BRILI TUKAJ NAOKROG ZVESTO VARUJ GRUDO SVOJO SLOVENSKI ROD J. KRIŽANČIČ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
26.4.2020. 00:00 |
— |
— |
spomeniki |
Maribor |
K.o.: MARIBOR
št.parc.: 422/24-kip Mihajla
št.parc.: 422/23-spomenik izgnancem
št.parc.: 422/21-spominska plošča na Meljski vojašnici (EŠD 9014) |