| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Bolnica Blatni vrh, Jurklošter |
Na strminah hribovja Voluš v smeri proti Marofu je bolnišnica R-9 za 50 ranjencev. Spominski kamen iz neobdelanega granita z napisom: "Tu je bila partizanska bolnica leta 1944-1945. Slava tukaj pokopanim borcem!" Kamen obeležuje mesto, kjer je delovala partizanska bolnišnica R-9 in mesto, kjer naj bi umrlo neznano število borcev. Vir zgodovinskih slik: https://museu.ms/collection/details/27/fototeka-zgodovinska-2 Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 |
Spominski kamen leži v osrčju hriba Voluš. Dostop je možen iz naselja Jurklošter (proti severu) ali iz vasi Blatni Vrh (proti jugu).
Natančne koordinate spominskega kamna:
46°06'14.1"N 15°20'40.2"E |
TU JE BILA PARTIZANSKA BOLNICA LETA 1944-1945. SLAVA TUKAJ POKOPANIM BORCEM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
05.07.2017
S.Gradišnik, 21.10. 2023, dodal opis in dostop.
|
21.10.2023. 00:00 |
— |
Postavil: ZB NOV Jurklošter, projektant: Zelič Ljubo, izdelal: GRANIT Oplotnica, odkritje: 4.6.1954, vir: Muzej NO Slovenije.
Dodal S.Gradišnik, 1.8.2022.
Po "Sistory" je tam umrl in najbrž tudi pokopan Mirko JAZBEC, roj. 25.03.1921 v Polju ob Sotli, tam tudi živel, samski, kmet, umrl 19.XI.1944-Bor1974, 23.VIII.2023.
Prav tako Milan BAJDA, roj. 05.06.1925 v Završah, Podkum, samski, umrl 06.05.1945-Bor1974, 09.I.2024.
Na Voluški gori, 4 km od Jurkloštra, stoji ob nekdanji bolnišnici R-9 spomenik tamkaj umrlim in pokopanim borcem Kozjanskega odreda, Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str.492. |
Spominski kamen |
Laško |
1035 JURKLOŠTER, 1/13 |
|
Padlemu-pokopališče Podgorci |
Po "Sistory" Ignac HORVAT, roj. 28.07.1919 v Strjancih, Ormož, samski, delavec, dan smrti 08.05.1945 na Orlah, Ljubljana (zaključni boji za Ljubljano!) |
Pokopališče Podgorci |
[križ] DOVEČAR HORVAT IGNAC 1919 - 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974 |
4.2.2024. 00:00 |
— |
— |
Družinski spomenik |
Ormož |
— |
|
Franc in Danilo Sedmak |
|
Pred vodnjakom pri cerkvi Sv. križa, Križ, Italija |
V KRIŽU JE PREBIVAL V KRIŽU JE PREBIVAL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 19. 1. 2024 |
19.1.2025. 00:00 |
— |
— |
spotikavci |
— |
— |
|
Zapornicam, žrtvam FN, Kostanjeviški samostan, Nova Gorica |
Spominska plošča nima svoje EŠD, niti ni nikjer omenjena, pač pa se smiselno uporablja EŠD 4799 - Frančiškanski samostan Kostanjevica. Kamnita plošča svetle barve, velikosti 40 x 45 cm in 2,5 m od tal, z vklesanim napisom in simbolom OF, je vzidana v zid na severni strani samostana, tik ob asfaltiranem dovozu do samostana in s pogledom na Gorico. In o samostanu (iz EŠD 4799). Grof Matija Thurn je samostan s kapelo 1649 podaril karmeličanom, od 1811 je v lasti frančiškanov, izrazito podolžna stavba iz 17. stol. je bila 1902 podaljšana in po I. vojni obnovljena. V samostanu je bogata knjižnica, v cerkvi grobnica Bourbonov. |
Frančiškanski samostan Kostanjevica nad Novo Gorico, Škrabčeva 1. |
TO STAVBO JE OKUPATOR MED NARODNOOSVOBODILNO VOJNO UPORABLJAL KOT DEL GORIŠKIH ZAPOROV. V NJEJ SO V LETIH 1942 - 43 TRPELE MATERE IN SVOJCI PRIMORSKIH PARTIZANOV TER AKTIVISTKE OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA. Občinski odbor ZZB 22.6.1977 Nova Gorica |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 19.5.2019, D.Divjak 5.5.2023 |
5.5.2023. 00:00 |
— |
D.Divjak uredl tekst plošče 5.5.2023 |
kamnita plošča |
Nova Gorica |
k.o.2304 - Nova Gorica, parc. št.:1553/1 |
|
(40) Edi Martinšek |
Po prihodu španskih borcev poleti 1941 se je šaleška skupina oborožila s puškami, ki jih je priskrbel Oto Mader in se začela pripravljati na akcije. V tej skupini je bil tudi Edo Martinšek.Odločili so se, da iz zasede napadejo nemškega notranjega ministra dr. Wilhelma Fricka, ki je s spremstvom potoval po Štajerski. Frick je iz neznanih vzrokov spremenil čas in smer potovanja, povrhu vsega je bila zaseda skupine v Socki še izdana. Pozneje je šaleško skupino vodil Miha Pintar-Toledo, ki je pri reševanju ranjenca padel. Del razbite skupine se je zatekel na Enclov vrh nad Pesjem. Ponovno so jih napadli orožniki. Nekaj borcev se je rešilo iz obroča, Edi Martinšek pa je boj sprejel in padel. |
Enclov vrh, Podgorje.
Hiša v bližini: Podgorje 13 |
V SPOMIN PRVOBORCU MARTINŠEK EDIJU KI JE 3.JUNIJA 1942 PADEL ZA SVOBODO SLOVENSKEGA NARODA. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
24.8.2023. 00:00 |
— |
Konec meseca junija 2023 sta dve članici tabornikov Lilijski grič Pesje, uredili partizanski grob na Enclovem vrhu. Pohvale vredno. Slika 4. S.Gradišnik, 24. 8. 2023. |
Granitni kamen |
Velenje, Partizanski spomeniki št.40 |
— |
|
Grobnica, Habjanov grič, Pivka |
Grobnica 79 borcev ima osmerokoten tloris. Del je kamnit blok s posvetilom, desno od njega pa stoji okrogla kamnita kupola. Avtorja načrta sta Janja Lap in arh. Edo Ravnikar, avtor napisa F. Bevk. Datum ureditve je 19. 10. 1958.
|
Na vrhu hribčka - Habjanov grič - nad Kolodvorsko c. v Pivki |
TOVARIŠI, POČASTITE GROBOVE BORCEV ENOT IV. ARMIJE VII. IN IX. KORPUSA. TOD SO ŠLI V STRNJENIH VRSTAH SKUPNEMU CILJU NAPROTI. TU SO OB ZORI OSVOBOJENJA IZPOD TUJEGA JARMA DAROVALI SVOJA ŽIVLJENJA ZA NAŠO PROSTOST, KRAŠKA TLA NAPOJILI S SVOJO SRČNO KRVJO. STOTERNA JIM HVALA! Na drugi stranici: 19. OKTOBER 1945 Na leseni tabli piše: V jeseni 1958 je bil izvršen prekop 79 borcev, ki so padli v zaključnih/ bojih za osvoboditev domovine./ Tu je pokopanih 73 borcev iz 8. Kordunaške, 7. Banijske, 20. in 26. Dalmatinske /29. Hercegovske udarne divizije in 6 borcev, ki so padli v okoliških vaseh./ Slava njihovemu spominu! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik, dop. T.Bizjak in M.Štupica, 19.12.2021 |
19.12.2021. 00:00 |
— |
— |
grobnica, spomenik |
Pivka |
k.o. 2501 - Peteljinje, parc. št.: 4099 |
|
Grob neznanega partizana ob cesti na Slivnico, Topol pri Begunjah |
EŠD 24638 Grob neznanega partizana je bil urejen 1953 (zidar Anton Skuk). Grobna površina je tlakovana s klesanimi kamni, velikosti 1,50 x 1,40 m, nagrobnik pa je stena sestavljena iz obdelanih kamnov in jo zaključuje stiliziran Triglav, velikosti okoli 1,50 x 1,40 x 0,30 m. Na nagrobniku sta dve kamniti plošči z vklesanim sporočilom, zgornja je iz sivega kamna, velikosti 0,35 x 0,50 m, spodnja pa iz svetlega kamna, velikosti 0,30 x 0,45 m. Do groba pridemo s ceste po treh stopnicah in nato po dostopni peščeni površini, velikosti 3,30 x 2,50 m. Foto: Miloš Toni |
Grob partizana leži v gozdu ob cesti iz Grahovega na Slivnico, približno 150 m zahodno od lovske koče LD Grahovo |
zgornja plošča: PADLEMU JUNAKU NOV spodnja plošča: PADLEMU BORCU TEDEN MATERE - IN OTROKA 1948 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 19.5.2019
4.5.2021 dopolnil D.Divjak, obiskala in dodala P. Strajnar in T. Bizjak 17.6.2021 |
17.6.2021. 00:00 |
— |
3.5.2021 dodal povezavo D.Divjak |
kamen, grob, memorialna dediščina |
Cerknica |
k.o. 1662 - Selšček, parc. št.:1213/136 |
|
Štekarjev spomenik deportirancem |
Avguštin Štekar je sam postavil spomenik na svoji kmetiji v spomin na deportacijo v taborišče Buchenwald. Na plošči je bilo sprva slovensko besedilo: TA SPOMENIK, POSTAVLJEN NA MOJI DOMAČIJI, POSVEČAM SPOMINU NA GROZOTE, PREŽIVETE S SOTRPINI V TABORIŠČU SMRTI V BUCHENWALDU V LETIH 1944--1945 GUŠTO ŠTEKAR 1988
|
Štekarjeva domačija v Valerišču (občina Števerjan) |
Dedico questo monumento, sito presso la mia casa dal 1988, alla memoria delle
atrocita subite con gli altri compagni di sventura nel campo della morte a
Buchenwald negli anni 1944-1945. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 2. 1. 2021
obiskal Lanko Marušič (28.6.2023) |
29.6.2023. 00:00 |
— |
kamnita plošča s slovenskim napisom je trenutno nadomeščena z napisom v italijanščini. stanje 28.6.2023 |
kamen z napisom |
Italija, Števerjan |
— |
|
Žukovo - Vrh, Velike Poljane, Spomenik padlim |
Med NOB je Grmada predstavljala pomembno križišče partizanskih poti pri povezovanju Suhe Krajine z Ribniško dolino oz. Notranjsko planoto. V nemški ofenzivi se je tu znašla skupina 11 novincev, namenjenih v Tomšičevo brigado. Na poti na Petelinjek so 3. novembra 1943 naleteli na nemško kolono. Ti so jih zajeli, med njimi Julko Kovač-Tjašo, vodjo skupine in jih odpeljali v Žukovo ter jih v v bližini poti na robu doline postrelili. Po vojni so bili ostanki prenešeni v skupno grobnico v Ribnico. Isti dan sta v bližini naselja Žukovo, na področju, ki ga domačini imenujejo Šoba in se nahaja med Žlebičem in Žukovim, v nemški zasedi padla dva partizana. Ena izmed njiju naj bi bila Frančiška Miklavec. 27. aprila 1944 so se borci Cankarjeve in Gubčeve brigade v vasi Vrh nad Žukovim in na Grmadi spopadli z nemško kolono, ki je prišla iz smeri Velikih Lašč. V tej borbi so padli štirje partizani, eden pa je bil ujet. Ta dan so Nemci požgali vas Vrh in v ogenj vrgli padle in ujetega partizana. Vsem, ki so padli na temn področju, je KO ZZB NOV Ribnica dne 22. julija 1965 postavila in odkrila spomenik s posvetilom pesnika Toneta Seliškarja. Spomenik je delo arh.Janka Hrena. Predstavlja ga kamnita skala višine 120 cm, ki ima 40 cm pod vrhom 4 kamnite plošče višine 16 cm in oblikujejo kvadrat 60 x 60 cm. Napis je zbledel in ostale so vklesane črke, zato je bil leta 2023 obnovljen in površine očiščene. EŠD 22466 |
V naselju Ortnek s ceste Škofljica - Ribnica se zavije pri starem gradu levo za Velike Poljane in nato skozi naselje Velike Poljane, glej odcep v smer Grmade. Pohodniki se z asfaltirane ceste po okoli 500 metrih usmerijo na makadamsko cesto levo z asfaltirane ceste v smer planinske koče Grmada, z avtomobilom pa po asfaltu proti vrhu, kjer se cesta usmeri v naselje Žukovo. Pri cedri, ki kraljuje ob naselju Žukovo se vidi spomenik padlim. Najbližja hiša ima naslov Žukovo 2. |
MI SMO TOD ŽIVLJENJE DALI ZA VAS, KI STE OSTALI NA SVOJI ZEMLJI GOSPODARJI VAS PROSIMO VARUJTE DOMOVINO SVETO KOT MI, KI SMO JI DALI NAŠO SRČNO KRI 23 ZNANIM IN NEZNANIM BORCEM 1942 - 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 6.oktober 2017,19.8.2024 |
6.10.2017. 00:00 |
— |
D.Divjak dodal posnetke2/3 do 474 19.8.2024 |
Spomenik |
Ribnica |
K.o. 1616 - VELIKE POLJANE, parc.št. 1414 |
|
Žrtvam za svobodno Avstrijo, Trnja vas, Celovec |
Postavljen je na reprezentativnem kraju na glavnem drevoredu, polje III. Predstavlja grobišče v obliki praznega groba (kenotaf) z napisom (nem.): „Žrtvam za svobodno Avstrijo 1938–1945“. Bronasti reliefi so delo umetnika Valentina Omana. Leta 2003 so poleg spomenika postavili stekleno-jekleno konstrukcijo s 1000 imeni koroških žrtev. Seznam naj bi se izpopolnjeval. 9. oktobra 2004 so spomenik z imeni močno poškodovali. Spomenik je simbolično grobišče za koroške žrtve nacionasocializma in žrtve na koroških tleh. Postavili so ga sredi 60. let 20. stol. na pobudo deželnega glavarja Ferdinanda Wedeniga, ki se je leta 1945 vrnil iz taborišča Dauchau. Od takrat se tu vrstijo spominske prireditve. Na državni praznik, 26. oktobra, sodelujejo tudi predstavniki slovenske narodnostne skupnosti. Od l. 2006 se komite ukvarja z umetniškem preoblikovanjem in prenovo spomenika. Varuh: Spomeniški komite, ki ga sestavljajo predstavniki združenj žrtev nacionalsocializma, SPÖ; ÖVP in Zveze taboriščnikov; 2002 so se na novo konstituirali kot prijavljeno društvo: platforma „Memorial Kärnten/Koroška“.
|
Na pokopališču v Trnji vasi, Flughafenstraße 7, 9020 Klagenfurt/Celovec |
napis na hrbtni strani spomenika: DEN OPFERN FÜR EIN FREIES ӦSTERREICH 1938 - 1945 . napis na prvem steklenem panoju pred spomenikom: . DEN OPFERN FÜR EIN FREIES ӦSTERREICH IN EINEM DEMOKRATISCHEN EUROPA / V DEMOKRATIČNI EVROPI ŽRTVAM ZA SVOBODNO AVSTRIJO 1938 - 1945 . Na osnovi trenutnega stanja raziskav je na Koroškem v letih 1938 - 1945 približno 10.000 oseb postalo žrtev nacionalsocialistčnega nasilja. Tukaj navedenih 3.175 imen je zapisanih v zastopstvu za vse na Koroškem i in s Koroškega umorjene. Umorjeni prihajajo iz vsega skupaj dvanajstih držav, večinoma iz današnje Avstrije in bivše Sovjetske zveze. Več kot sto otrok, mlajših od 15 let, je postalo žrtev rasističnega in evgeničnega nasilja. 1.204 imen pripada sovjetskim vojnim ujetnikom, ki so množično umirali predvsem v taboriščih v Wolfsbergu in Špitalu ob Dravi. 683 imen predstavlja žrtve nacističnega evtanazijskega programa. 610 imen pooseblja smrtne žrtve partizanskega boja in zasledovanja koroških Slovenk in Slovencev. Nadaljnjih več sto imen žrtev so imena Judinj in Judov, Romov in Sintov, pripadnic in pripadnikov uporniškega gibanja, dezerterjev in oseb, ki so odklonile služenje vojaškega roka, prisilnih delavk in delavcev ter drugih preganjanih oseb. Samo 273 tukaj imenovanih je pokopanih na pokopališču Trnja vas. Po poglobljenih zgodovinskih raziskavah se bo to število povišalo, pa tudi število vseh imensko znanih žrtev nacionalsocialističnega nasilja na Koroškem in s Koroškega. 26.10.2015 . [napis je tudi v Nemškem jeziku] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 19. 5. 2019 |
12.10.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 12.10.2023, dodal napis na spomeniku in fotografije 3/3 do 3/5 ter 4/1 do 4/3
V dogovoru z Milošem Kermavnarjem pobrisal predhodna ločena zapisa neobiskanega spomenika. M. Hladnik 15. 10. 2023 |
— |
Avstrija, Celovec |
— |
|
Šentožbolt, pokopališče, Levec Anton |
»Žrtve narodnoosvobodilne vojne na območju Št. Ožbolta […]
Anton Levec-Levec iz Bršlenovice, r. 1886, z OF sodeloval od aprila 1941.7. decembra 1944 so ga aretirali in 26. decembra i. l. ustrelili v Črni pri Kamniku.«
Opomba: Podatki o datumu rojstva in datumu smrti se v Sistory in knjigi Črni
graben razlikujejo od podatkov na nagrobniku. |
Pokopališče Šentožbolt, od pokopališkega vhoda (po stopnicah) levo, ob zidu 3. grob.
|
[reliefna podoba Kristusove glave] RODBINA LEVČEVA ANTON LEVEC * 12. 6. 1886 PAD. V ČRNI 25. 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 12.7.2024, po predlogi Zdenke Primožič |
12.7.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Lukovica |
K. o. 1926 Šentožbolt, parc. št. 1 |
|
LJUBLJANA, Gasilska 17 - spominska plošča ubitima komunistoma Bren Franciju in Ajdišek Alojzu |
EŠD: ni Plošča je bila odkrita 11. oktobra 1958 na pobudo krajevne organizacije ZB NOV Milan Majcen - Hinko Smrekar. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 49. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 57-58. |
Vogal osnovne šole Spodnja Šiška, Gasilska - Mazijeva (Gasilska cesta 17) |
NA TEM MESTU STA IZKRVAVELA, DOMOVINI ŽIVLJENJE ŽRTVOVALA. TU STA KOMUNISTA V SMRT ODREVENELA, VEČNA HVALEŽNOST NJIMA IN SLAVA. - OBREN FRANCI 4.IV.1912 - 8.IX.1942 . 2.VII.1922 - 26.IX.1942 AJDIŠEK ALOJZ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 7.10.2017, dopolnil T.Bizjak, 22.5.2021 |
22.5.2021. 00:00 |
— |
Osnovna šola Spodnja Šiška ima sicer zanimivo zgodovino, toda z zadnjo spremembo imena v samostojni Sloveniji, ko je nosila ime po narodnem heroju Zvonku Runku, je postala samo ena izmed številnih šol brez kakršne domovinske pripadnosti. |
beton - kraj zgodovinskega dogajanja, memorialna dediščina |
Ljubljana |
k.o.1740 - Spodnja Šiška, parc. št.: 683/1 |
|
Doprsni kip revolucionarju in organizatorju NOB Ivanu Röcku-Bibi. |
Član partije je bol že od leta 1932, ko se je vpisal na
Medicinsko fakulteto v Ljubljani. Znal je pritegniti ljudske množice in je vodil
mnogo pokrajinskih in okrožnih konferenc SKOJ-a. Z ilegalnim imenom Silvo je
organiziral NOB na Štajerskem. 30. oktobra 1941 je v Celju naletel na družbo
gestapovcev in Šoštanjčanko Olgo Štraus, ki ga je izdala. 19.decembra 1941 je
bil obsojen kot komunistični voditelj in marca 1942 ustreljen za zidovi sodišča
v Mariboru. Vir: Spominska obeležja NOB v občini Šoštanj. |
Spominski park pred OŠ Karla Destovnika-Kajuha v Šoštanju. |
IVAN RÖCK-BIBA.1914 - 1942 ORGANIZATOR NARODNEGA ODPORA. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S. Gradišnik |
26.10.2021. 00:00 |
— |
— |
Bronasti doprsni kip. |
Šoštanj |
— |
|
Paneče - Spominsko znamenje tiskarni Antona Aškerca |
Spominski kamen iz neobdelanega granita z napisom obeležuje mesto delovanja partizanske tiskarne Antona Aškerca (delovala 1944-1945) in mesta, kjer je zaradi izdaje padlo šest tiskark in tiskarjev. Odkrit je bil leta 1954 (L. Zelič). Spomeniku je dodana infotabla. "Dne 28. ali 29 septembra 1944 je bil poslan z okrožja Kozje na Boč za vodjo
bolnišnice študent medicine Dane Fuerst, medtem ko je bil Saša premeščen k
okrožnemu odboru OF Kozje. Tam je vodil komisijo za agitacijo in propagando.
Zaradi nenehnih hajk je bil začasno poslan v bunker tehnike "Aškerc" nad
Panečami, da bi tam lažje delal. Toda Nemci so 6. februarja 1945 ta bunker
odkrili, ga obkolili in v neenaki borbi so padli: Anton Ferlež-Saša, Mira
Žibert-Čebelica, vodja tehnike Štefan (priimek ni znan) in še trije drugi
partizani oziroma partizanke." |
Plošča je v gozdu Sekovca pod vrhom Špička v naselju Paneče. Dostop je po stezi z ovinka gozdne ceste (pred grapo, v kateri je spomenik), ki iz Paneč pelje na Sveto Trojico. Vstop s ceste na stezo ni (več) označen.
6. 4. 2024 je odcep z gozdne ceste k spomeniku spet označen (napis TEHNIKA s puščico na drevesu in smerna tablica na stebričku). Spomenik je od ceste oddaljen kakih 70 m. |
[zvezda] TU JE BILA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ljubo Motore, 25. 7. 2019 |
9.4.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 9. 4. 2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na spomeniku, dodal fotografiji 3/2 do 3/4, informacijo o infotabli in smerni tablici/smerokazu. |
Granitna plošča |
Laško |
1042 PANEČE, 1900 |
|
Štirna, Jelenov Žleb, "Pot bojev in pomnenja slovenskih vojakov"-informacijska tabla II. |
Na levi in desni strani sta dva hrastova stebra dimenzije 10/10 cm in višine 200 cm, na vrhu prirezana v obliki piramide, nosita informacijsko tablo. V podtekstu se vidi petokraka zvezda, katere zgornji krak izhaja iz table in pest v njej. Na beli podlagi je odtisnjen tekst, v spodnjem delu so trije znaki. Tabla je druga po vrsti iz niza informacijskih tabel "Rudeževa cesta - Pot bojev in pomnenja slovenskih vojakov", katerih otvoritev je bila 27. aprila 2000. Iz kamnitih kvadrov zidan spomenik (Peter Trpin), z vklesanim napisom in brigadnim znakom, je posvečen zmagi Tomšičeve brigade nad Italijani 2. 10. 1942 v bitki Pri štirni. Odkrit 1952. EŠD 13965 Tablo je neznanec uničil spomladi 2022. 8. novembra 2022 je bila postavljena nova tabla. |
Dostop po gozdni cesti iz smeri Jelenovega Žleba, mimo brezna in po desni cesti v križišču pri Koritih. Druga možnost po Rudeževi cesti iz Rakitnice. Tabla se nahaja nad cesto.
EŠD: Spomenik stoji severovzhodno od koče na Črnem vrhu. |
RUDEŽEVA CESTA Pot bojev in pomnenja slovenskih vojakov Boj Tomšičeve brigade pri Štirni
26. marca 1943 so se tu, malo pred bitko v Jelenovem Žlebu, odžejali borci Cankarjeve in Gubčeve brigade. Znak RS Znak ZB NOB Ribnica Znak SV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 23. november 2017,4,11.2021, 8.11.2022 |
8.11.2022. 00:00 |
— |
D. Divjak dopolnil podatke 4.11.2021, dodal posnetke in opis 8.11.2022 |
Infotabla |
LOŠKI POTOK |
— |
|
Grobnica in kostnica na mestnem pokopališču, Kočevje |
Na mestnem pokopališču v Kočevju je postavljena grobnica padlim borcem. Na dveh marmornatih ploščah (225x435x52 cm) so vklesana imena 74 borcev. V času vojne vihre ni bilo mogoče pokopati vseh padlih borcev na pokopališča ali v grobnice. Mnogo borcev je bilo pokopanih na samih bojiščih v skupni grob ali posamezno. Dokumenti ali zapisi o padlih se niso ohranili. Zato še dandanes obstajajo grobovi in grobišča z napisom "grob neznanega partizana". Po koncu 2. svetovne vojne se je začelo s prekopavanjem padlih borcev. Na Kočevskem se je s to akcijo začelo oktobra 1948 in nadaljevalo spomladi 1949. Akcijo je vodil Okrajni odbor Zveze borcev. Terenske razmere, zlasti razsežnost Kočevske, slabe prometne povezave in pomanjkanje prevoznih sredstev, so oteževale prekopavanje. Posebno težavo je predstavljajo tudi prepoznavanje posmrtnih ostankov. Borci pri sebi niso smeli imeti listin ali osebnih dokumentov. Zbrane posmrtne ostanke borcev so pokopali na partizansko pokopališče na Trati. Z novo prostorsko ureditvijo pa je bilo kasneje določeno, da se to pokopališče ukine. Posmrtne ostanke so 1968 prekopali na novo mestno pokopališče na Črnomaljski cesti. V skupno grobnico so pokopali 167 posmrtnih ostankov padlih borcev. Načrt za grobnico ni bil v celoti realiziran. V obelisk bi morale biti vdelane v horizontalni legi še tri skolpture, ki bi predstavljale padle partizane. Načrt za grobnico je izdelala arhitektka ing. Marjeta Rupnik. Spomenik - obelisk pa je delo akademskega kiparja Staneta Jarma. Grobnica je bila slovesno odkrita 3. (ali 8.) oktobra 1968. Vir: mag. Irena Škufca, Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 125. EŠD 24225 . Nace Karničnik, Grobnica – kostnica – 176 padlih borcev na mestnem pokopališču v Kočevju /Spomeniki NOB na Kočevskem/, Kočevske novice, Glasilo OK SZDL Kočevje, Letnik III, št. 10, Sreda, 16. 12. 1986, str. 12. Elektronski vir: Kočevske novice, št. 10, 1986 Dostop: 8. 2. 2024. |
V Kočevju na mestnem pokopališču, v severnem delu pokopališča, v bližini vhoda. |
Na mestnem pokopališču v Kočevju je postavljena grobnica padlim borcem. Na dveh marmornatij ploščah (225x435x52 cm) so vklesana imena 74 borcev: leva plošča ANŽLOVAR ALOJZ - ARKO JOŽE - BADANJAK FRANJO - BAKŠIČ JOČE - BARTOL EDVARD - BATINICA ALEKSANDER - BATINICA ANGELCA - BRNČIČ IVAN - BRNČIČ STANKO - CURL MATIJA - CVAR FRANC - DOMBI ALEKSANDER - FABJAN BRANKO - HEFERLE MARIJA - HITI IVAN - HOČEVAR - HOČEVAR JOŽE - HOČEVAR TONČKA - IVANC METOD - JAJTIČ MARKO - JENKO PETER - JURCA MILAN - KLARIČ IVAN - KNAVS ALOJZ - KNAVS SREČKO - KOGEJ JOŽE - KORELC ANTON - KOSEC FRANC - KOVAČIČ ANTON - KOVAČEVIČ MILAN - KOTAR ANTON - KOTAR JOŽE - KRAVS STANISLAV - KUM FRANC - KUŽNIK FRANC - LIČAN MILAN desna plošča LISAC JOŽE - MAJER ANTON - MAJER FRANC - MAVRIN FERDO - MAZZONI ERVIN - MAZZONl IVAN - MIHELIČ ANTON - MURTIZANOVIČ MUGBIL - PAPEŽ MATIJA - PERENIČ JANEZ - PERENIČ JOŽE - PETRIČ MARTIN - PETRIČ RAFAEL - PETROVČIČ IVAN - PLOT FRANC - POVŠE JANKO - PRAPROTNIK MARTIN - PRIMOŽIČ VILI - RONKO ALBIN - RUDOLF FRANC - SAMIDA ADOLF - SLAMIČ SLAVKO - STARIČ JOŽE - ŠERCER JAKOB - ŠKULJ VIKTOR - ŠPEHAR LUDVIK - ŠTER IVAN - TALAR FRANC - TARZAN DR. PETER VALANT EDI - VIDENIČ ALBIN - VIDMAR CIRIL - ZELNIK IVAN - ŽAGAR FRANC - ŽAGAR VALENTIN - ŽNIDARŠIČ ANTON - DACAR ANTON - DEBELJAK ANTON - FRIDERIK HOJE - STOPAR ANDREJ - COLNAR ŠTEFAN - KARNIČNIK LEOPOLD V GROBNICI JE ŠE 87 NEZNANIH PADLIH BORCEV . napis na nagrobni plošči SLAVA BORCEM, KI TU SPIJO MED VRHOVI IN GOZDOVI, BRATJE V BOJU, BRATJE V SMRTI, KOT ENE MATERE SINOVI BEVK |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vasja Marinč, 8.3.2017
D.Divjak 30.1.2022 |
10.3.2025. 00:00 |
— |
30.1.2022 dopolnil podatke D.Divjak
M.Kermavnar, 12.2.2024, dodal povezavo na Kočevske novice po predlogi Zdenke Primožič.
M.Kermavnar, 10.3.2025, dodal fotografiji 4/3 IN 4/4 |
Grobnica - park |
Kočevje |
K.o:: 1577 - KOČEVJE, št.parc.:2486/1 |
|
Spomenik padlim borcem NOV |
Na pokopališču grobišče padlih borcev, urejeno 15.5.1961. 1.11.2017 grobnica dopolnjena z novimi 16 imeni. Ostalo še 18 neznanih. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 254. |
Pokopališče v Kobaridu, vzhodni del levo od glavnega vhoda.
Pokopališče se nahaja pod Mlekarno Planika Kobarid.
Ob poti do hiše Gregorčičeva ulica 34 |
TUKAJ POČIVAJO PADLI BORCI NOV 1941 -1945 SLAVA JIM [zvezda] BERGINC IVAN 1926 -1943 IDRSKO BERGINC JOŽE 1901 - 1943 IDRSKO BERGINC RAJKO 1923 - 1944 KAMNO BREŠKA RUDI 1914 - 1943 SUŽID FILI ANTON 1909 - 1943 KOBARID KAPUŠČIN DIMITRIJ - 1943 KIROVGRAD KODER ANTON 1910 - 1944 RUT KONAVEC ANTON 1923 - 1944 SVINO KOREN JANKO 1927 - 1945 IDRSKO KRAVANJA MATIJA 1912 - 1943 BOVEC KURINČIČ JOŽEF 1906 - 1943 KOBARID MANFREDA IVAN 1930 - 1945 MLINSKO MATELIČ FRANC 1912 - 1944 KOBARID MIKLAVIČ CIRIL 1909 - 1943 IDRSKO KONAVEC SLAVKO 1926 - 1944 SVINO SOVDAT SLAVKO 1926 - 1945 SUŽID SOVDAT SLAVKO 1925 - 1945 IDRSKO STRES ANDREJ 1910 - 1944 IDRSKO STRES MILAN 1925 - 1944 KOBARID ŠARF IZIDOR 1922 - 1944 KOBARID ŠAVLI ALOJZ 1914 - 1944 IDRSKO ŠTIH JOŽEF 1911 - 1943 SUŽID TAVČAR JANEZ 1910 - 1943 KREMENK URŠIČ ANTON 1907 - 1945 IDRSKO URŠIČ JANKO 1925 - 1943 SUŽID VOLARIČ ANDREJ 1911 - 1943 SVINO VOLARIČ JOŠKO 1918 - 1945 SVINO VUKOVIĆ MILAN - 1943 BERANI ŽNIDARŠIČ FRANC 1908 - 1944 RAVNE-KANAL KONAVEC FRANC 1925 - 1944 SVINO 1. 11.2017 so bila dopisana še imena (informacija, ki je na spomeniku ni) BRAZ ANTON 1924 -1943 SRPENICA BIZJAK FRANC - 1943 KRANJ DOVJAK JOŽE 1911 - 1943 DOLENJA VAS GABRENJA JOŽEF 1913 - 1943 GRAHOVO IVANČIČ ANTON 1909 - 1943 ČELJE KOLONTAJEV ILIJA - 1943 SAMARKANDERKEDEJ KOVAČIČ IVAN 1904 - 1943 LOGARŠČE KRAGELJ CIRIL 1924 - 1943 GORENJI LOG KRIVEC JANKO 1926 - 1943 PONIKVE LEBAN ALBIN 1914 - 1943 POLJUBINJ MANFREDA IVAN 1919 - 1943 LOŽE MARAŽ PETER 1921 - 1943 SNEŽATNO PREGELJ MARJAN 1921 - 1943 RENČE URŠIČ ALOJZ 1917 - 1946 IDRSKO VELIKONJA BENVENUT 1913 - 1943 DABER VELIŠČEK FRANC VENCESLAV 1918-1943 ZAPOTOK 18 NEZNANIH |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič,20.4.2018 in Vojko Hobič 9.1.2019 |
3.7.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 3. 7. 2023, po predlogu Mojce Luštrek popravil napis na spomeniku. |
Kamnit zid z vmesnim stebrom in napisnima ploščama |
Kobarid |
2223 KOBARID, 377/15 |
|
Spomenik žrtvam NOB v Ospu |
K spomeniku vodita 2 stopnici, plošča je pritrjena na zidan stolp, zadaj zid z izpisanimi imeni padlih. Na levi strani zidu je bila nedavno (15.5.2016) odkrita nova plošča v spomin duhovniku Francu Malalanu. |
sredi vasi Osp, pred hišo št. 13, levo se zavije k Vovku, desno navkreber pod stene |
1. plošča: (zvezda) V SPOMIN 21 ŽIVLJENJ IZ OSPA V ČASU FAŠISTIČNEGA NASILJA 1921-1943 IN NOB ZA SLOVENIJO 1941-1943 BIZJAK DUŠAN LOKATEL SANDRO BIZJAK LEOPOLD LOKATEL PETER GRAHONJA LIBERA MARSETIČ MANUEL KLABJAN ANTON MARSETIČ VIKTOR KOFOL ANGELA NOVAK BOGDAN KOFOL JOŽE PRIMOŽIČ CELESTIN KRAŠOVEC BLAŽ VODOPIVEC SANDRO KRAŠOVEC ERNEST VODOPIVEC ANDREJ KRAŠOVEC JOŽE VODOPIVEC MARJAN KRAŠOVEC MARCEL VOVK IVAN KRAŠOVEC MARJAN . . 2. plošča: V OSPU JE SLUŽBOVAL MONS. FRANC MALALAN 1891-1960 DUHOVNIK NARODNI BUDITELJ VODJA UPORA PROTI FAŠIZMU S HVALEŽNOSTJO IN SPOŠTOVANJEM POSTAVILO ZDRUŽENJE PROTIFAŠISTOV IN BORCEV ZA VREDNOTE NOB OSP, 15. MAJ 2016 |
— |
— |
— |
— |
Mira Hladnik, nedokončano |
24.8.2023. 00:00 |
— |
— |
2 plošči v kamniti steni |
Koper |
2597 OSP, 2361 |
|
STARO SELO-Padlim iz vasi Staro selo |
Kamniti zid iz obdelanega kamna se zaključuje v obliki Triglava. Na prednjo stran je pritrjena napisna plošča. Postavljen je bil 7. 8. 1955, koncept Peter Skvarča.
Besedilo na dnu napisne plošče je že zelo slabo čitljivo.
|
Ob glavni cesti skozi vas v bližini cerkeve. |
KOT ŽRTVE STE PADLI V BORBI ZA NAS PADLI: KOREN IGNAC 1911 - 1943 BENKO STANKO 1926 - 1944 KRANJC IVAN 1914 - 1944 UMRLI V INTERNACIJI: URŠIČ ANTON 1897 - 1945 KRANJC FRANC 1898 - 1945 RUKLI ALOJZ 1915 - 1945 GRUNTAR PALMIRA 1901 - 1945 . ŽRTEV BELOGARDISTOV: KRANJC ALOJZ 1927 - 1945 . SEDANJIM IN KASNEJŠIM RODOVOM V SPOMIN NA KRVAVO IN ZMAGOVITO POT V VELIKI NARODNOOSVOBODILNI BORBI 1941 - 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vojko Hobič 25.12.2018
28.februar 2021 dopolnil D.Divjak |
28.2.2021. 00:00 |
— |
28.2.2021 dopolnil podatke D.Divjak
M.Kermavnar, 3. 7. 2023, po predlogu Mojce Luštrek popravil napis na spomeniku. |
Prosto stoječi spomenik |
Kobarid |
K.o.: 2220-STARO SELO, šr.parc.: 846/2 |
|
Tovarna Titan Kamnik |
Bronasti kip borca je napravil kipar Božo Pengov, posvečen je 24 padlim borcem in 11 talcem, delavcem tovarne Titan. Odkrit je bil 29. novembra 1955. Na stavbi zraven je spominska plošča predvojni stavki. EŠD 12015 Spominska obeležja NOB občine Kamnik, Kamnik: Kulturna skupnost, Zveza združenj borcev NOB, 1975, spomenik št. 18. Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 23. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 213. |
V parku levo od vhoda v tovarno Titan na ovinku Kovinarske ceste v Kamniku, blizu h. št. 28. |
PADLI BORCI AVBELJ CIRIL BALANTIČ JOŽE BOLKA PETER BORIN VINKO CERAR IVAN HACIN JOŽE JUVAN FRANC JEREB MIHA KOLENC JOŽE KOŽELJ FORTUNAT LETNAR VINKO LETNAR MARIJA LETNAR JAKOB MOLE ALBIN MLAKAR DOMINIK MIKLAVČIČ ANTON OSOLNIK JANEZ OSENAR JULIJ OSENAR IVAN PETERNEL EDO ROZMAN BOJAN ŠTUPAR MARIJA URŠIČ FILIP ŽEBOVEC MIHA . TALCI ČERNE KAZIMIR DROLC FRANC JEGLIČ ANTON KALIŠNIK SLAVKO LAVTIŽAR RUDI POZNIK FRANC PREGELJ JANEZ PROSEN VIKTOR SITAR GENEROZ SUŠNIK JANEZ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 21. 7. 2018 |
14.8.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 15.8.2023, dodal napis na spomeniku, fotografije 3/2 do 3/5 in 4/1 ter izločil podatke o predvojni stavki. Vse po besedilu in slikah Zdenke Primožič.
Stavka je popisana v ločenem zapisu S. Gradišnika. |
obelisk s kipom |
Kamnik |
1911 KAMNIK, 717/24 |
|
Osrednji spomenik padlim borcem na Jezerskem |
OPIS SPOMENIKA: Spomenik je izklesan iz hotaveljskega marmorja, žara je umetno kovana, ostrešje pa pokrito s skodlami. Spomenik je videti kot odprt paviljon na petih kamnitih stebrih. OPIS DOGODKA: Vse do 25. marca 1941 na Jezerskem ni bilo videti kakih posebnih obrambnih priprav stare jugoslovanske vojske. Šele dne 27. marca je prišla na Jezersko četa vojakov pešcev in dve četi minerjev. Takoj je postalo domačinom jasno, da jugoslovanska vojska meje ne bo učinkovito branila, pač pa le rušila mostove in druge komunikacije, da bi ovirala sovražnika pri prodiranju po dolini Kokre. Sovražnosti so se začele 6. aprila 1941 na meji, na Jezerskem vrhu (1218 m). Ob 6. uri zjutraj so Nemci naše graničarje tako rekoč vrgli s postelj. Brez posebnega odpora in žrtev so zasedli obmejne utrdbe. Graničarji pa so se umaknili v dolino, do Štularja. Že takoj prvi dan so pričeli Nemci s topom kalibra 50 mm streljati v dolino. Poškodovali so več hiš, pošto in orožniško postajo. Med prebivalstvom ni bilo žrtev, ker so se domačini umaknili iz doline na Makekovo domačijo pod Kočno. 8. aprila 1941 se je podala jugoslovanska vojska, kolikor jo je pač bilo na Jezerskem, v napad. Četa vojakov-pešcev in graničarji z obmejnih karavl so se povzpeli na Jezerski vrh in napadli Nemce. Dva sovražnika sta bila ubita, naši so se vrnili brez izgub. 9. aprila 1941 so Nemci vdrli v dolino. Takoj so na Ankovi in Podršnikovi kmetiji aretirali 13 moških in jih odvedli kot »vojne ujetnike« s seboj. Razen Karla Mubija so se vsi čez leto vrnili domov. Medtem pa se je jugoslovanska vojska že umaknila v dolino Kokre in rušila cestne mostove, enega za drugim. Ko so prišle na Jezersko večje enote nemške vojske, niso naletele na odpor. Neovirano so prodirale po dolini Kokre in nato proti Kranju. Prebivalstvo Jezerskega je bilo zadržano. Nemcem ni izkazovalo nobenih simpatij. Pač pa je okupatorska vojska takoj mobilizirala vse moške, sposobne za popravilo mostov v dolini Kokre. 12. aprila 1941 so Nemci izvedli prve aretacije. Odvedli so šolskega upravitelja Mušiča in župnika Gostišo. Gestapo je takoj zaplenil arhive v župnišču, v šoli, na pošti in drugih uradih in društvih. Seveda je zasegel tudi ves denar v blagajnah. Vsi slovenski javni napisi so morali biti sneti ali prepleskani, celo hišne tablice s številko in imenom kraja so bile okupatorju napoti. Že v januarju 1942 je bil na Jezerskem pripravljen sestanek za ustanovitev krajevne organizacije OF. Jezerjane je zastopal Jože Skuber-Makek. Glavna tema prvega sestanka OF je bila oskrba partizanov na Jelovici, predvsem s toplimi oblačili. V februarju 1942 so Nemci tudi na Jezerskem začeli izseljevati; kot prvo so izselili Štularjevo družino. V začetku julija 1942 so zagledali Jezerjani prve partizane. Nekaj časa so se zadrževali pri Makeku, nato pa odšli čez Češko kočo proti Solčavi in Pohorju. Od januarja do marca 1943 je okupator mobiliziral okrog 40 domačinov v nemško vojsko. Prvi Jezerjani so odšli k partizanom v maju. To so bili Ljubo Grabnar-Vrhan, Viktor Rubnik in Lojze Pogačnik. Februarja 1944 se je pridružilo borcem Koroškega odreda še več Domačinov-Jezerjanov. V tem času je tudi taborila pri Makeku 3. kranjska četa Gorenjskega odreda, ki se je spopadla z nemško žandarmerijo. 19. junija 1944 je Zahodnokoroški odred izvedel mobilizacijo domačinov. Ta dan je odšlo v NOV 28 mož in fantov. Drugi bataljon Zahodnokoroškega odreda je v tem času izvedel več sabotažnih akcij, da bi oviral sovražnika. Najprej so partizani zažgali šolo na Jezerskem, ker je bila pripravljena za belogardistično postojanko. Nato so zažgali žago na Fužinah, ki je žagala les za okupatorja. Zažgali in porušili so tudi dva mostova čez Kokro, Cundrovega in Bukovškega. Žage na Fužinah Nemci niso več utegnili obnoviti. V dolini za Storžičem je bilo zgrajenih šest bunkerjev. V njih so našli začasno varnost za svoje delo okrožni komite SKOJ, več tehnik-tiskarn in puškarna. Našli pa so se izdajalci in vseh šest bunkerjev so kmalu napadli belogardisti. 3. maja 1945 so se sestali jezerski aktivisti OF in se dogovorili za skorajšnji prevzem oblasti; skupina internirancev ki je tedaj delala na Jezerskem, se je tega dne odpravila peš proti Kranju. 9. maja 1945 so Jezerjani lahko opazovali kolone bežečih Nemcev in njihovih hlapcev po cesti skozi vas in nato čez Jezerski vrh na Koroško in naprej v svoj rajh, če so ga sploh dosegli spričo prodiranja naše redne vojske z dravograjskega mostišča. 10. maja 1945 so borci Zahodnokoroškega odreda zasedli Jezersko. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, 1975 Zveza združenj borcev NOV SR Slovenije, Občinski odbor Kranj, str. 96-98. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 234. Osrednji spomenik padlim borcem je postavil krajevni odbor ZB NOV Jezersko, odkrit pa je bil 19. junija 1953. EŠD: 25411, memorialna dediščina |
Spomenik stoji sredi vasi Zgornje Jezersko, v neposredni bližini osnovne šole, na zahodni strani glavne ceste, ki vodi skozi naselje. |
MANJ STRAŠNA NOČ JE V ČRNE ZEMLJE KRILI KOT SO POD SVETLIM SONCEM SUŽNJI DNOVI . PADLIM ZA SVOBODO 1941 – 1945 DOLINŠEK IVAN, roj. 1907, padel 1944 FRANTAR STANISLAV, roj. 1910, padel 1944 GRABNAR LJUBOMIR,roj. 1921, padel 1944 JAGODIC STANISLAV, roj. 1914, padel 1945 JAGODIC ALOJIZIJ, roj. 1925, padel 1944 KOGOJ EMILIJA, roj. 1927, padel 1945 MOČNIK VINCENC, roj. 1906, padel 1944 MURN IGNAC, roj. 1924, padel 1944 MUBI KAROL, umrl 1942 OKOREN PETER, roj. 1902, padel 1944 POLAJNAR MIHAEL, roj. 1900, padel 1944 POLAJNAR FRANC, roj. 1901, padel 1944 SKUBER MATEJ, roj. 1924, padel 1945 SVETOVŠEK PETER, roj. 1911, padel 1944 ŠAVS MATEJ, roj. 1913, padel 1945 ZAPLOTNIK FERDINAND, roj. 1906, padel 1944 ZAPLOTNIK JOŽEF, roj. 1923, padel 1944 ZAPLOTNIK PETER, roj. 1915, padel 1945 KRČ VIKTOR, roj. 1917, padel 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Barbara Šemrov |
14.7.2022. 00:00 |
— |
S.Gradišnik dodal sliko 4 (Avtor Boris Blagotinšek), 14.7.2022. |
Odprt paviljon na petih kamnitih stebrih. |
Jezersko |
2076 ZGORNJE JEZERSKO, 503/2 |
|
Pokopališče Staro selo |
— |
Na pokopalšču, ke se nahaja južno pod vasjo Staro selo. |
VAŠA ŽRTEV NAJ BO LUČ V SVETLO IN MIRNO BODOČNOST! . PADLI 1941 - 1945 JOŽEF KONSTANTINI 1898 - 1943 TOMAŽ TERPIN 1881 - 1943 JOŽKO HRAST 1919 - 1943 MAKS KOBAL 1923 - 1943 DVA NEZNANA PARTIZANA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vojko Hobič 25.12.2018
28.februar 2021 dopolnil D.Divjak |
28.2.2021. 00:00 |
— |
28.2.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Prostostoječi spomenik |
Kobarid |
K.o.: 2220-STARO SELO, št.parc.: 714 |
|
Bertoki, pokopališče, Starc Gvido |
Sistory navaja: Ime in priimek: Gvido Starc, Oče: Jožef, Mati: Pierina, Priimek matere: Coslan, Datum rojstva: 03. 04. 1912, Kraj rojstva: Trst, Kraj bivanja: Bertoki, Stara občina: Koper, Nova občina: Koper, Poklic (soc. status): uslužbenec, Datum smrti/izginotja: 07. 10. 1944, Kraj smrti/izginotja: Hotedršica, Kraj pokopa: Hotedršica. . »Občina Koper |
Pokopališče Bertoki, stari del, 6. vrsta od zidu, ki meji na novo pokopališče, 1. grob levo od tlakovane poti, ki vodi od glavnih pokopaliških vrat. |
[križ] TA SPOMENIK JE POSTAVILA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 6.5.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
6.5.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Koper |
K. o. 2604 Bertoki, parc. št. 5891/1 |
|
Jože Šeško, Konca vas |
Na hiši, kjer je bil bunker, v katerem se je skrival Jože Šeško, je vzidana črna marmornata plošča (70x50 cm) z napisom. Jože Šeško se je rodil 4. decembra 1908 v Slovenski vasi. Iz slavistike je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je deloval v levičarskem študentskem gibanju. 1930 je v Kočevju ustanovil mestni komite KPS in 1933 postal sekretar Okrajnega Kočevje. Po diplomi se ni mogel redno zaposliti, večkrat je bil zaradi svojega političnega delovanja tudi zaprt (Bileča, Ivanjica). 28. junija 1941 je odšel v ilegalo in vodil Okrajni komite KPS in Okrajni odbor OF Kočevje ter sodeloval pri oblikovanju partizanskih enot na Kočevskem. Zaradi izdaje ga je v noči na 28. april 1942 v Konca vasi prijela italijanska vojska. Po zaslišanjih in mučenjih so ga poslali v Ljubljano, kjer so ga 11. maja 1942 ustrelili v Gramozni jami. Vir: mag. Irena Škufca, Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 43. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 119-120. |
Konca vas 27 pri Stari Cerkvi |
V HEROJSKI BORBI PROTI OKUPATORJU IN DOMAČIM IZDAJALCEM JE BIL TUKAJ DNE 28.4.1942 PO IZDAJSTVU UJET TOV. JOŽE ŠEŠKO PRVI BOREC ZA SVOBODO SLOVENSKEGA LJUDSTVA NA KOČEVSKEM. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vasja Marinč, 8.3.2017
D.Divjak 26.12.2021,19.6.2023 |
19.6.2023. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil podatke 26.12.2021, dodal posnetke 2-3, 19.6.2023 |
Spominska plošča |
Kočevje |
K.o. 1572 - STARA CERKEV, št.parc.: 255/8 |
|
Otmar Novak |
. 10. decembra 1944. leta so obveščevalke VOS Polonca, Olga in Tilka (vse so še žive) zvedele, da je Mica odpotovala na redno zvezo v Ljubljano in da se bo vrnila ob šestih zvečer. Takoj so se odpravile proti Poljanam nad Jesenicami, kjer so se sešle z Otmarjem Novakom, Janezom Porom in Jankom Novakom. Ti trije vosovci so šli zvečer proti Javorniku, da jo ubijejo ali aretirajo. Spotoma so zvedeli, da so šli raztrganci z Glažarjem čez dobravsko polje, da bi obkolili Poljane, pravzaprav tiste hiše, v katerih so bili po navadi borci in aktivisti. Zato se je Janko Novak vrnil na Poljane in obvestil borce, naj se umaknejo iz hiš. Vosovca Otmar in Por sta nadaljevala pot. Ko je ob šestih pripeljal vlak iz Ljubljane, Mice ni bilo na peron. Z možem sta namreč izstopila na drugi strani, pri železarni, in počakala, da so potniki odšli s perona. Bala sta se partizanov. Po odhodu vlaka sta krenila proti domu v Borovlje (to je predel Javornika pod klancem). Pred sedanjim domom upokojencev na Javorniku sta ju pričakala Novka in Por. Otmar je bil oborožen z brzostrelko, Janez pa samo s pištolo. Ko je Otmar zagledal Mico, jo je ustavil z besedami: 'V imenu naroda si aretirana …' Več ni utegnil spregovoriti, ker je Mica izpod pelerine potegnila že na strel pripravljeno pištolo in dvakrat ustrelila Otmarja v prsi. Otmar se je zgrudil in čez dvajset minut izdihnil. […] Vosovec Otmar Novak je bil rojen 7. novembra 1921. leta v delavski družini na Jesenicah. V družini so bili štirje bratje in sestre. Otmar se je izučil za ključavničarja in je delal v železarni. 1943. leta se je poročil z Majdo Tratnikovo z Javornika. Stanovala sta na Javorniku pri ženini mami, dokler je niso zaprli v begunjske zapore in nato odpeljali v taborišče Ravensbrück. Potem sta se preselila k njegovim staršem na Jesenice. Otmarjeva žena Majda, zdaj poročena Kisovec, je takole obujala spomine na moža: 'Otmar je že 1943. leta sodeloval z OF. […] Gestapo ni bil Otmarju nikoli na sledi, ker je sodeloval samo z VOS. Da je padel na Javorniku mi je povedala sestrična Slavka Dobovišek. Z njo in Otmarjevim bratom Rudolfom smo naslednje jutro šli gledat, kje leži Otmar. Na Jesenicah smo srečali Glavičevo Mico, ki nas je pozdravila. Šla je na gestapo javit, da je ubila partizana; zvečer si namreč ni upala na cesto. Otmar je ležal v leseni uti pri Koniču. Dovolili so nam, da ga za trenutek pogledamo. Oblečen je bil samo v perilo. Na prsih sem videla dve rani. Še istega dne so zaprli razen mene še Otmarjevega očeta in brata Rudolfa. Mojo sobo so preiskali, a niso ničesar dobili. Na gestapu so me spraševali, če je bil Otmar prejšnjega dne doma. Zanikala sem. Gestapovski agent Regitnik me je ves čas izzival, češ kakšnega moža sem imela. Zvečer so nas spustili domov. Dovolili so, da ga pokopljemo na Koroški Beli brez pogrebnih slovesnosti. Po tem tragičnem dogodku Mice nisem več videla. Sin Janez je bil takrat star osem mesecev.'«
|
Na desni strani vhoda na dvorišče k hiši Pot Otmarja Novaka 7, Slovenski Javornik, zdaj Dom upokojencev. |
Na tem mestu je Novak Otmar ustreljen od okupatorjevega |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 12. 12. 2017 |
1.10.2024. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič 1. 10. 2024 dopolnila Opis s podatki iz knjig Po sledovih črne roke in Beg z morišča avtorja Jožeta Vidica. |
zidan spomenik |
Jesenice |
2175 JESENICE, 1875 |