Partizanstvo na zemljevidu

Memorial Table

Ime

Opis

Lokacija in dostop

Besedilo na spomeniku

Id	Ime	Opis	Lokacija in dostop	Besedilo na spomeniku	Avtor spomenika	Čas postavitve	Status	Opombe	Avtor vnosa	Datum prvega vnosa	Last changed	Spremembe, dopolnila, popravki	Vrsta spomenika	Občina	Katastrski podatki
7347	Ljubljana - Aretacija Toneta Tomšiča	Po izdajstvu kurirke, ki je vzdrževala zvezo med PK KPS za severno Slovenijo in CK KPS, so agenti gestapa in ovre 10.12.1941 vdrli v stanovanje čevljarja Franca Prešerna, kjer je kot ilegalec prebival organizacijski sekretar CK KPS Tone Tomšič. Na stavbi je bila leta 1978 odkrita spominska plošča, delo arhitekta Vlasta Kopača. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 45. Opomba 1: Na cestni fasadi hiše na Aljaževi ulici 6 dne 19.4.2022 spominske plošče ni.	Aljaževa ulica 6	—	—	—	Uničeni spomeniki	—	S.Gradišnik	25.3.2022. 00:00	—	M. Kermavnar, 20.4.2022, Opomba 1, fotografija 1 in sprememba statusa.	Spominska plošča	Ljubljana	—
8775	Taborišče Stara Gradiška, Hrvaška	Geslo: nedokončano123	—	—	—	—	Neobiskani spomeniki	—	D.Divjak 31.1.2024	31.1.2024. 00:00	—	—	—	Hrvaška	—
5655	Stranska vas pri Novem mestu, Spomenik talcem	Kamniti kvader s posvetilom stoji na mestu, kjer so italijanski okupatorji julija 1942 ustrelili tri talce. Spomenik je bil postavljen leta 1966. EŠD 18173	Spomenik stoji desno pod cesto, ki pelje od Ruperčvrha proti Stranski vasi, v bližini železniškega predora.	NA TEM MESTU SP BILI USTRELJENI KOT TALCI 27. VII. 1942 HOTEVC JOŽE FLANDER JOŽE BOHTE ANTON KR. ORG. ZB BIRČNA VAS	—	—	Obstoječi spomeniki	—	M. Kermavnar 20. 5. 2020	27.7.2021. 00:00	—	Dodal slike in tekst. M. Hladnik 27. 7. 2021	—	Novo mesto	—
8776	Ženska jetnišnica Benetke	Geslo: kaznilnica123	—	—	—	—	Neobiskani spomeniki	—	D.Divjak 31.1.2024, 6.1.2025	6.1.2025. 00:00	—	D. Divjak popravil lokacijo, 6.1.2025	—	Italija	—
6064	LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.57	—	Na križišču pri h. št. Polje 168	1942-1945 POSTAVIL DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA AGROKOMBINAT LJUBLJANA	—	—	Obstoječi spomeniki	—	M. Hladnik po fotografiji in podatkih Mojce Župančič	10.8.2020. 00:00	—	—	Betonski steber	Ljubljana	—
5886	Grubence pri Slavini, partizanski prehod	23. in 24. 8. 1944 je tu padla v zasedo skupina 44 partizanov, 6 jih je padlo, dva so ujeli. [nedokončano] Na poti k spomenikom NOB v občini Postojna, št. 38 Spomenik je vandaliziran. Odstranjena je spominska plošča in odtrgana zvezda 2,5 m od tal. Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Prehod123	Prehod čez železnico Postojna-Pivka, Grubence pri Slavini [takega kraja na zemljevidu ni]?? Ožina, kjer pridejo skupaj železnica, Pivka in cesta. Ob opuščenem cestnem prehodu preko železniške proge bližini hiše Slavina 72	—	—	—	Uničeni spomeniki	—	M. Hladnik 10.7.2020 8.1.2022 D.Divjak	8.1.2022. 00:00	21.7.2025. 16:43	M. Kermavnar, 4.5.2021, dopolnitev opisa in fotografiji 2 in 3 8.1.2022 dopolnil podatke D.Divjak	—	Postojna	K.o.: 2492-SLAVINA, št.parc.: 1383/1
4975	Padlemu sinu-Sveta Ema	Po "Sistory" gre najverjetneje za Ivana VEHOVAR, roj. 08.VI.1924 v Cmereški gorci, kar spada v pristojno faro, padlega 15.V.1944 v Kalniku, nekaj stran od Varaždina, HR.Vir: spletna stran Sistory Slovenije V seznamu borcev Kozjanskega odreda ni zaveden.Vir: Kozjanski odred	Pokopališče Sveta Ema	"VEHOVAR... JOHAN PADEL V NOB + 1924 † 1944"	—	—	Obstoječi spomeniki	—	Bor1974, 31.01.2021	31.1.2021. 00:00	—	—	Nagrobni spomenik	Podčetrtek	—
3467	LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.36	Na zemljevidu je to 32. steber.	—	1942-1945 POSTAVIL DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA SEMENARNA	—	—	Obstoječi spomeniki	—	Dušan Škodič, 06.10.2018, druga slika Mojca Župančič 22. 7. 2020	23.7.2020. 00:00	—	—	Betonski steber	Ljubljana	Štembalova 2, Ljubljana
283	Okrogelska jama	Zgornja plošča: spominska plošča, velikosti 60 cm x 86 cm, iz svetlega istrskega kamna. Spominsko ploščo je postavil CK Ljudske mladine Slovenije in je bila odkrita aprila 1949. Spodnja plošča: spominska plošča je iz belega kararskega marmorja (40 cm x 40 cm) z reliefno izraženim stiskom moške in ženske roke in plastično izbočeno klesanim napisom. Ploščo so prinesli in 26. julija 1956 vzidali v pobočje nad znano Okrogelsko jamo naši izseljenci s področja Pas de Calais. V Okrogelski jami je junaško padla skupina partizanov. OPIS DOGODKA, glej: spomenik borcem padlim v Okrogelski jami: Opis_boja.geopedia Zveza združenj borcev NOV SR Slovenije 1975, Pomniki NOB v občini Kranj, str. 120-121. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 128-129. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 224. http://www.o-fp.kr.edus.si/okroglo/okroglo/okroglo.htm http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=15922	Po cesti, ki vodi nad Savo proti njenemu toku, približno 700 m iz vasi Okroglo. Približno 100 m naprej od odcepa na desno za spomenik Kokrškemu odredu je ob cesti na levi strani mali greben. Na vrhu tega grebena opazite leseno ograjo ob stezi, ki vodi mimo spomenika v Okrogelsko jamo . Spomenik je v skalnem pobočju nad Savo nad Okrogelsko jamo. Je dobro viden na fotografiji 4/1.	na zgornji plošči piše: KO JE OBKOLJENIM BIL VSAK IZHOD ZAPRT, DO KONCA ZVESTI SE NISMO PREDALI, SAMI PONOSNO SMO SI SMRT IZBRALI. STANETU ŽAGARJU IN TOVARIŠEM OB 30. OBLETNICI SKOJ-a na spodnji plošči piše: SLAVA PADLIM BORCEM ZA SVOBODO DOMOVINE ČLANI V SEVERNI V ZDRUŽENJE FRANCIJI	—	—	Obstoječi spomeniki	—	Greta Fister - Štamulak, Lado Nikšič, kolaži M. Hladnik 7. 4. 2013	12.5.2023. 00:00	—	Dodal dve sliki z drugega brega Save. M. Hladnik 25. 3. 2023 M. Kermavnar, 12.5.2023, dodal fotografiji 4/3, 4/4, uredil status in dostop.	spominski plošči	Naklo	k.o. Okroglo, 274/64, podatek o lastniku ni javen
7979	Ljubljana, Žale, Karel Marčič	Karel Marčič, slovenski generalpodpolkovnik, geodet, borec za severno mejo in partizan.Ob okupaciji leta 1941 se je umaknil v Novo mesto, sodeloval z OF ter se po kapitulaciji fašistične Italije 1943 pridružil NOB in postal generalmajor. Bil je inštruktor za geodezijo v častniški šoli pri Glavnemu štabu NOV in POS, organiziral je delovanje geodetskih služb pri štabih 7. in 9. korpusa ter 4. operativni coni nato pa v sestavi Vrhovnega štaba NOV in POJ. Po končani vojni je bil načelnik Geografskega inštituta JLA. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Karel_Marčič	Ljubljana, pokopališče Žale, grob: oddelek [19B], vrsta [8], grob [9]	KAREL MARČIČ GENERAL PODPOLKOVNIK 1891 – 1972	—	—	Obstoječi spomeniki	—	M.Kermavnar, 10.12. 2022, po slikah in besedilu M. Luštrek	10.12.2022. 00:00	—	D.Divjak dodal posnetke 22.12.2022	Grob(išče)	Ljubljana	K.o.: 1736-BRINJE I., št.parc.: 682/11
3477	LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.49	Steber je bil sem prestavljen ob gradnji obvoznice	Pot ob vojašnici Peperka	1942-1945 SATURNUS (brez napisa)	—	—	Obstoječi spomeniki	—	Dušan Škodič,	—	—	—	Betonski steber	Ljubljana	—
943	Verd - spomenik padlim borcem in žrtvam FN	EŠD 11749 - javni spomenik, kip. Spomenik so odkrili leta 1958. Ima obliko narobe obrnjene prisekane piramide. Na treh stranicah piramide so vklesana imena padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. Na vrhu spomenika je bronasta skulptura štirih partizanov, delo kiparja Borisa Kalina. SIstory navaja Ime in priimek: Jerica Cankar, Oče: n. n., Mati: Marija, Priimek matere: Cankar, Datum rojstva: 28. 01. 1898, Kraj rojstva: Mirke, Kraj bivanja: Verd pri Vrhniki, Datum smrti/izginotja: 30. 04. 1944, Kraj smrti/izginotja: Verd, Kraj pokopa: Verd. » Aprila 1944. leta so črnorokci v Verdu pri Vrhniki ubili 46-letno Jero Cankar. Njena hčerka Stanka Tiringer mi je v pismu takole opisala smrt svoje mame: 'Moja mama Jera Cankar se je rodila 1898. leta na Verdu pri Vrhniki kot hči revnih staršev. V šoli je bila odlična učenka. Kljub nadarjenosti ni imela možnosti za nadaljnje šolanje. Še zelo mlada si je morala služiti vsakdanji kruh. Dokler je živela z materjo, je še nekako šlo, ko pa sem se 1927. leta rodila kot nezakonska, je bilo njeno življenje še težje. Stara sem bila enajst mesecev, ko je umrla stara mama in ker ni bilo nikogar, da bi pazil name, me je dala v rejo k tuji družini. V zimskem času, ko na kmetijah ni bilo dela, je prala gospodi perilo. Tudi po deset dni je tavala od hiše do hiše po Gorenjskem in od jutra do večera garala za košček kruha, nekaj kilogramov moke, krompirja in pest masti. Med šolskimi počitnicami sem ji pomagala nabirati gozdne sadeže, da sva zaslužili kak dinar. Prišla je vojna in kljub revščini sva delali za partizane. Z njimi sva si delili revščino, kazali sva jim pota, prenašali pošto in jih obveščali o dogodkih v tukajšnji okolici. Mati si je srčno želela zmage partizanov, ker je le v tej zmagi videla izhod iz bede. Domači izdajalci niso mirovali. Dvakrat so mamo zaprli in jo zasliševali. Nekega večera prve dni aprila 1944. leta je nekdo silovito butal po vratih in kričal, naj mu hitro odpremo. Vstopil je domobranec, naperil mami pištolo v glavo in izjavil, da jo mora na ukaz svojega poveljnika ustreliti. Ustrašila sem se in v hipu skočila mednju: Pustite mi mamo živeti, sem ga rotila, saj vidite, da razen nje nimam nikogar. Že tako sem siromašna in večkrat lačna kot sita, kaj naj pa počnem brez moje zlate mame. Obrnila sem se, objela mamo in jo poljubila. Potem sem se obrnila k domobrancu in ga milo pogledala. V njegovih očeh sem opazila spremembo. Njegov pogled ni bil več sovražen. Povesil je pištolo in med vrati zamrmral: Naj drugi morijo sirote, jaz jih že ne bom. (To je edinstven primer, ki sem ga zasledil pri raziskovanju črne roke. Grozili so tudi drugod, toda ta je prišel z ukazom, da mora ubiti obe, kar se je potrdilo že čez štirinajst dni. Kaže, da so ga prvič poslali na takšno pot. Ob pretresljivem prizoru v stanovanju Cankarjevih se je v njem prebudila vest; opomba pisca.) Po tem dogodku sva živeli v strahu. Ljudje so pripovedovali o črni roki, o letakih, ki jih lepijo na hiše tistih oseb, katere nameravajo umoriti. Stanovali sva pri Birtovih na Verdu, kjer sva imeli sobo, ki je bila hkrati spalnica in kuhinja. V sobi sta bili dve postelji, toda spali sva ponavadi skupaj na eni postelji: jaz pri zidu, ona na kraju. Zvečer 26. aprila 1944. leta sva šli spat kot po navadi. Okrog tretje ure zjutraj je nekdo razbil steklo na oknu, posvetil z baterijo po sobi in v tistem trenutku je že odjeknil rafal in nato še nekaj strelov. To se je zgodilo tako hitro, da sem komaj dojela, kaj se dogaja. Vse se je zgodilo v nekaj sekundah in potem je bilo spet vse tiho. Začutila sem, da sem mokra. Skočila sem pokonci in prižgala luč. Nad srcem je mami zijala velika rana, iz katere je brizgala kri. Pogledala me je in izdihnila. Bila je policijska ura in nisem smela ven. Sedela sem na postelji poleg mame in trepetaje čakala jutra. Si lahko predstavljate, kaj sem čutila, ko se je poleg mene iztekala mamina življenjska tekočina. Počasi sem se toliko zbrala, da sem si ogledala sobo. Opazila sem sledove dveh rafalov. Uvidela sem, da so hoteli ubiti tudi mene. Prvi rafal je bil namenjen mami, drugi rafal pa so spustili v mojo posteljo. Tako me je rešilo naključje, ker sva spali z mamo na isti postelji. Njeno telo mi je ohranilo življenje. Zjutraj sem gospodinji povedala, kaj se je zgodilo. Hladnokrvno je sprejela moje obvestilo. Čudno? Objokana in obupana sem se napotila k mamini prijateljici Malki Medič in ji povedala, kaj se je zgodilo. Zjutraj so domobranci zastražili sobo, v kateri je ležala mama. Grobarju Janezu Dobrovoljcu so ukazali, naj jo takoj odpelje na pokopališče in pokoplje. […]« (Jože Vidic, Po sledovih črne roke, Ljubljana: Založba Borec, 1982, str. 612–614) » 1. CANKAR Jera, rojena 1898, z Verda pri Vrhniki, sodelavka OF. Črnorokci na Verdu so jo ubili 30. aprila 1944. (Vir: Pismo občinskega odbora ZB Vrhnika z dne 30. januarja 1992RO ZZB Slovenije; Jože Vidic, Po sledovih črne roke, str. 612–614). (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, str. 51) Opomba: Datum smrti Jere Cankar ni v vseh virih isti. »Na Vrhniki je črna roka prvič pokazala svoj zločinski obraz 30. marca 1944, ko je v Verdu pobila Cankar Jero. Ljudje so ji rekli Suha Jera. Cankar Jera je takrat stanovala v kleti pri Danijelu Furlanu ob cesti na postajo Verd. Zločinci so ponoči skozi okno razsvetlili njeno stanovanje, nato pa streljali v sobo. Zadeli so jo v prsi. Zraven nje je ležala hčerka, ki se ji ni nič zgodilo. A koliko strahu in žalosti je prestala! Čeprav so bili v tistih hudih dneh ljudje že vajeni pobojev, jih je ta zločin razburil kakor malokateri.« (Karel Grabeljšek, Vrhnika in okolica v boju za svobodo, Nova Gorica, 1968, str. 118–119)	Spomenik stoji na robu Parka ob Ljubljanici na Verdu, v bližini hiše Verd 14, oz. v bližini mostu čez Ljubljanico iz Verda proti Lošci.	B O R C I: GRADIŠNIK TONE VIDMAR TONE TURK JANEZ RIHAR JAKOB MERLAK AVGUST ŽELEZNIK JOŽE BABŠEK IVAN GRUDEN FRANC GRUDEN IVAN OGOREVC IVAN OGOREVC FRANC ŠKOPEC LUDVIK T A L C I: NAGODE BETKA PLEŠKO IVAN STRMŠEK CIRIL CANKAR JERA BABŠEK FRANC DEBEVC TONE ŽIGMAN JANEZ OGRIN KAREL OGRIN VINKO LETONJA FRANC GABROVŠEK CIRIL TOMAŽIN MARTIN GODEC ERNEST RIHAR FRANC RIHAR MIHA Ž R T V E: SUHADOLNIK JOŽE SUHADOLNIK DRAGO TURK JANEZ GRAMPOVČNIK MATEVŽ PETROVČIČ FRANC ČEPON IVAN ŠUŠTERŠIČ JANEZ JORDAN TINE	—	—	Obstoječi spomeniki	—	T. Bizjak, 12.2.2017	20.1.2024. 00:00	—	M.Kermavnar, 26.9.2023, v Opis dodal opis dogodka po besedilu Zdenke Primožič. S.Gradišnik, 20. 1. 2024 dodal črno - belo fotografijo prvotnega spomenika. Foto Toni Vidmar.	javni spomenik, kip	Vrhnika	k.o. 2003, parc.št.:39/1
4742	Gabrsko pri Trbovljah-Prislanov hram.	Leseni hram je med NOB je nudil zatočišče Mihu Marinku. Urejen je bil v muzej. EŠD 7840	Gabrsko pri Trbovljah 6. Hram stoji južno od hiše.	V TEM HRAMU JE NAŠEL ZATOČIŠČE V LETIH 1934 - 1939 MIHA MARINKO	—	—	Obstoječi spomeniki	—	M. Hladnik neobiskano nedokončano Obiskal in dokončal: Janez Jani Majes	11.7.2020. 14:40	—	—	Muzej, Spominska plošča na hiši	Trbovlje	—
3454	LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.60	—	Ob poti PST nedaleč od podhoda pod AC, smer Fužine	1942-1945 POSTAVIL DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA ELEKTROSIGNAL IMP	—	—	Obstoječi spomeniki	—	Dušan Škodič, 16.09.2018, besedilo in popravljena lokacija Mojca Župančič	9.8.2020. 00:00	—	—	Betonski steber	Ljubljana	—
7176	Trbovlje - Španskim borcem	—	Ploščad pred Zasavskim muzejem Trbovlje Ulica 1. junija 15	V SPOMIN NA REVIRSKE PROSTOVOLJCE, BORCE INTERNACIONALNIH BRIGAD, KI SO SE V LETIH 1936 - 1939 BORILI ZA SVOBODO DEMOKRATIČNE ŠPANIJE PROTI FAŠIZMU. . BEDENK IVAN MARN ALOJZ BEDENK LADISLAV MEKE FRANC ČEŠNJEVAR FRANC NEMEVŠEK ALOJZ ČEŠNOVAR RUDI PEPELJNJAK VILI ČOK ALOJZ PETEK ANTON DOLENC IVAN POGRAJEC VINKO DOLINŠEK IVAN POKERŠNIK PAVEL GLAVAN FRANC PROSENC ANTON JAZBEC AVGUST PUFLER JANKO KLENOVŠEK JOŽE ZINGER ANTON KOLAR IVAN RINALDO ROBERT KOPRIVŠEK FRANC RUS IVAN KRALJ JOŽE SADAR DANILO KRIVEC PAVEL SAJE VIKTOR LEDINEK ANTON VIDIC SREČKO Z.B. 79 . v sredini je okrogla plaketa s stisnjeno pestjo in napisom VOLUNTARIOS INTERNACIONALES DE LIBERTAD 1936 1939	—	—	Obstoječi spomeniki	—	M. Hladnik po podatkih in fotografijah Blaža Šobe	30.1.2022. 00:00	—	S.Gradišnik dodal fotografije in besedilo,8.3.2022.	Spominska plošča	Trbovlje	—
8921	Ferdinand Dovšak, Adolf Sedmak in Ivan Bogatec, Križ	Dvojezični spotikavci v spomin žrtvam nacizma. Križ, Trst. Wikipedija.	Pred cerkvijo sv. Roka v Križu pri Trstu [preveri!]	ADOLF SEDMAK FERDINAND DOVŠAK IVAN BOGATEC	—	—	Neobiskani spomeniki	—	M. Hladnik	18.4.2024. 00:00	—	—	spotikavci	Križ, Trst, Italija	—
7534	(13) Planinski dom na Paškem Kozjaku	19. julija 1959 je ZB NOV Dobrna s spominskimi obeležji označila domačije in kraje borb ter število padlih borcev XIV. divizije, ki so padli v bojih od 16. do 19. februarja 1944. Vir: Pomniki NOB v občini Celje, str.36. . Opomba 1: O tem (ob obisku M. Luštrek v teh krajih septembra 2024, opomba MK) nisva izvedela nič. Sumljivo je podobna (s kamnoseškim popravkom vred) oni z groba nad Štravsom, severno od hiše Brdce nad Dobrno 19.	Planinski dom na Paškem Kozjaku	[zvezda] TUKAJ STA 18.2.1944 PADLA 2 PARTIZANA XIV DIVIZIJE. ZB NOV DOBRNA	—	—	Uničeni spomeniki	—	S.Gradišnik	27.9.2023. 00:00	—	M.Kermavnar, 13. 9. 2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil napis na plošči in v Opis dodal Opombo 1. S. Gradišnik. Posnetka plošče pri planinskem domu nimamo. Je le zapis, da sta tam padla dva borca. (2/1).	Plošča	Velenje, Partizanski spomeniki št.13	—
6541	Ocizla pri Klancu, Plošča Tigrovski skupini	Vir: Fatur_Zgodba-o-TIGRu Na stavbi je tudi plošča z napisom o požigu vasi.	Ocizla pri Klancu, na stavbi brez hišne številke med h. št. 35 in 22.	[TIGR] V OCIZLI JE V LETIH 1933 - 40 DELOVALA TIGROVSKA SKUPINA NAVDUŠENIH RODOLJUBOV IN IZVAJALA PROTIFAŠISTIČNE AKCIJE TIGROVCEM ČAST IN DOSTOJANSTVO! OCIZLA, 10 JUNIJ 2000 POSTAVILI VAŠČANI OCIZLE DRUŠTVO TIGR PRIMORSKE OB 70-LETNICI POŽIGA VASI OCIZLANI	—	—	Obstoječi spomeniki	—	M. Kermavnar 12. 2. 2021	20.6.2021. 00:00	—	Dodal slike in lokacijo. M. Hladnik 20. 6. 2021	Spominska plošča	Hrpelje-Kozina	2557 OCIZLA, *41
1713	Neznanemu kurirju, Čreta	Kurirska postaja S-22 je bila ustanovljena poleti 1943 s sedežem na Dobrovljah. Štela je 4-5 kurirjev, ki so vzdrževali zvezo z S-23 na Mozirski planini, S-20 na Limbarski gori in z S-26 na Čemšeniški planini. Vir: Kliče glavni štab, str.173. Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123	Na razcepu markirane poti od cerkve sv. Katarine proti domu na Čreti, na robu travnika, preden pot zavije v gozd.	Tu je delovala stanica TV 22 S Neznanemu kurirju Pododbor IV. brigade VDV 9. 9. 1978	—	—	Obstoječi spomeniki	—	M. Hladnik 26. 4. 2017, foto 12. 7. 2008	5.10.2024. 00:00	—	S.Gradišnik, dodal posnetke i opis,5. 10. 2024	lesen kip v znamenju	Vransko	—
8039	Tabor prvih partizanov, Humčič	O prvem taboru ter okoliščinah, v katerih se je zaključil, v vasi še vedno kroži legenda.	Prav na vrhu 810 m visoke vzpetine Humčič (lokalno Hunčič) nad Čezsočo, precej težko najdljiva. Do plošče, ki je na severni strani, takoj za grebenom, ob vhodu v dokaj veliko kaverno iz prve svetovne vojne, pridemo tako, da se od spodnje spominske plošče po opuščeni stezi v Slatenik povzpnemo na sedlo med hribom Humčič ter goro Javoršček nato pa po brezpotju prečimo greben hriba Humčič. Do spominske plošče ne vodi nobena steza in ni nameščena nobena oznaka.	OD 15. 11. 1942 DO 13. 2. 1943 SO TUKAJ IMELI TABORIŠČE PRVI PARTIZANI NA BOVŠKEM. V SPOMIN POSTA- VIL DNE 1. 7. 1961. K. O. ZB . NOV ČEZSOČA	—	—	Obstoječi spomeniki	—	M. Hladnik po podatkih in fotografijah Gorana Šulerja	5.1.2023. 00:00	—	—	Spominska plošča	Bovec	—
8938	Anton Terčon, Cerovlje	Wikimedia Commons	Cerovlje 34011 Ceroglie TS, Italija [kje točno?]	V CEROVLJAH JE PREBIVAL A CERGOLIE ABITAVA ANTON TERČON ROJ./NATO 1906 PREGNAN/DEPORTATO 1944 FLOSSENBÜRG UMORJEN/ASSASSINATO 1945	—	—	Neobiskani spomeniki	—	M. Hladnik	19.4.2024. 00:00	—	—	Spotikavec	—	—
2649	Ribičev mlin	Po načrtih projektanta Rebernika je bil leta 1956 postavljen spomenik ustreljenim talcem pri Ribičevem mlinu. Poboj je bil plod maščevalne politike okupatorja dobrih 20 dni po bitki na tem istem prostoru. 25 mož, pripadnikov NOB, je bilo pobitih v neenakovrednem spopadu 25. 4. 1944. Žrtve so zapisane vsaka s svojim imenom na kamnitih ploščah po obodu stebra na dvignjeni ploščadi ob robu manjšega spominskega parka tik ob Ščavnici v Cezanjevcih. Dostop (smerokaz je z lokalne ceste Lukavci-Cezanjevci v bližini novega vrtca) je po poljski cesti do mlina, katerega velik del je v propadajočem stanju, njegovo kolo pa že desetletja ni mlelo žita. V parku prevladujejo drevesa listavcev in iglavcev in je delno ograjen. Pot skozi park do spomenika je utrjena z nasipanim drobljencem, za počitek je namenjenih nekaj klopi. Spomeniki in spominska obeležja NOB v občini Ljutomer (leto izdaje 1973), urednik Franjo Štebih Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 237. EŠD 8902	V Cezanjevcih v smeri proti Lukavcem na koncu vasi pri tabli Spomenik talcem zavijete levo in se po makadamski cesti zapeljete do propadajočega Ribičevega mlina. Pred mlinom je manjši spominski park z iglavci in listavci, za njim je Ščavnica. JV od hiš št. 63 in 64.	TALCEM USTRELJENIM 25. 4. 1944 PADLI STE, DA DOMOVINA VEČNO BO ŽIVELA Novak Rudolf 1910 Branoslavci Ogorevc Maks 1924 Bistra vas Marin Franc 1902 Pršetinci Senčar Janko 1924 Stara cesta Rozman Franc 1917 Hajdina Vrbnjak Ivan 1908 Godemarci Bokša Jožef 1924 Stara cesta Klaneček Ivan 1902 Hajdina Slavinec Janko 1892 Cezanjevci Miklošič Vinko 1907 Hermanci Laktijev Peter 1908 Mugodovska Magdič Mihael 1894 Desnjak Vrbnjak Ludvik 1887 Cezanjevci Ganza Franc 1912 Koračice Lesjak Alojz 1901 Desnjak Tič Alojz 1919 Drtija Marin Alojz 1905 Hranjigovci Jesenik Ivan 1924 Stara cesta Stankovič Božidar 1916 Kruševac Sevčenko Viktor 1920 Kijev Geček Alojz 1906 Gradišče Rodošek Jakob 1905 Skorba Zorec Ivan 1911 Dolga njiva Koren Franc 1918 Skorba Petek Matija 1894 Desnjak	—	—	Obstoječi spomeniki	—	Vesna Kitthiya, 1. 2. 2017 Dopolnil D.Divjak 28.junij 2020	9.6.2024. 00:00	—	Ogled 2018: Franc Slokan, Slavica Sunčič, Jani Prajner, Vesna Kitthiya Dodal sveže posnetke, ime Alojza Gečka, ki je bil najbrž vgrajeno pozneje, in popravil napake v besedilu. M. Hladnik 9. 6. 2024	spomenik in infotabla	LJUTOMER	K.o.: 258-CEZANJevCI, št.parc.: 391/3
7297	Izola, družinski nagrobniki na pokopališču	Spomeniki so opremljeni z zvezdo, verjetno gre za udeležence NOB, umrle po vojni.	Pokopališče Izola	STUPAR SAVO 1928--1984 KRALJ MAKS 9. 1919 -- 10. 7. 1961 KRALJ IDA 5. 10. 1921 -- 25. 10. 1985 BUIĆ ANTON 1921--1977 ZORA 1919--1992	—	—	Obstoječi spomeniki	—	M. Hladnik	20.3.2022. 00:00	—	—	nagrobniki	Izola	2626 IZOLA, 139
3586	Kostanjevica pri Ligu	Čas človečnosti, 58	Na poslopju nekdanje osnovne šole v Kostanjevici pri Ligu.	[zvezda] V TEJ STAVBI JE BILA PARTIZANSKA BOLNICA ZATO JE SOVRAŽNIK 6. OKTOBRA 1943 VAS POŽGAL IN USTRELIL DVA TALCA: ANTONA BLAŽIČA IN ANTONIJO TOMAŽIČ 1960 KO ZB LIG	—	—	Obstoječi spomeniki	—	M. Hladnik, 1. 11. 2018	21.8.2022. 00:00	—	—	Spominska plošča	Kanal ob Soči	2266 AJBA, 4012/1
5337	Spominska plošča trem talcem	—	na hiši Kidričeva 5, Kanal	V KLETI TE HIŠE SO NEMCI DNE 30.6.1944 PO STRAHOTNEM MUČENJU DO SMRTI POBILI PODBRŠČEK FRANCA, NJEGOVO HČERKO MILENO IZ GORENJE VASI IN NAMAR JOŽEFA IZ POTOKA SLAVA JIM KRAJEVNI ODBOR ZB. NOV: KANAL KANAL 4.7.1958	—	—	Obstoječi spomeniki	—	M. Kermavnar	14.4.2020. 00:00	—	M. Kermavnar, 7.9.2021, fotografijI, napis na spomeniku	Spominska plošča	Kanal ob Soči	2271 GORENJA VAS, 31/12