7259

Ludvik VREČIČ-Skakovci

Ludvik Vrečič, slovenski slikar, * 10. april 1900, Skakovci, † 4. julij 1945, Monor. Velja za prvega prekmurskega akademsko izobraženega slikarja, leta 1929 je diplomiral na slikarski šoli v Budimpešti. Leta 1928 je na povabilo Riharda Jakopiča prvič razstavljal na Slovenskem v Jakopičevem paviljonu, kjer je razstavil 226 del. Leta 1943 je razstavljal v Murski Soboti. Julija 1945 ga je po prepiru ustrelil ruski vojak v Monorju, kjer je tudi pokopan

Vir: Wikipedija

vsi123

V kraju Skakovci, levo ob cesti za Cankovo, nasproti avtobusnega postajališča.

"LUDVIK VREČIČ

1900 - 1945

PRVI

PREKMURSKI

AKADEMSKI

SLIKAR"

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Bor1974

17.2.2022. 00:00

—

Ni partizanski spomenik. S.Gradišnik, 13.4.2022.

Doprsni kip z marmornim podstavkom

Cankova

70 SKAKOVCI, 527/7

9418

Pirhovi sinovi, Mirna Peč

—

Pokopališče Mirna Peč, Z od cerkve (lokacija na britofu ni čisto natančno označena)

[križ] POTOČAR
PIRH [...]
SINOVI PADLI V NOB
ALOJZIJ, MARTIN, KAREL

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M.Hladnik

21.12.2024. 00:00

—

—

družinski nagrobnik

Mirna Peč

—

9532

Šmarje, pokopališče, Morgan Ernest

• Morgan Ernest. Sistory.

Opomba

Podatek o letnici smrti je v Sistory (1943) drug kot na nagrobniku (1944). Podatki o starših v Sistory se ujemajo s podatki o starših na nagrobniku.
.
»MORGAN ERNEST (Jože), Grintovec
rojen 27. 2. 1921, borec,
umrl v nemški internaciji«

(Vid Vremec [ur.], Slovenska Istra v boju za svobodo, 2. dopolnjena izdaja, Koper: Lipa, 1998, str.771)

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 

Pokopališče Šmarje/Koper, po poti od poslovilne vežice, levo, 6. vrsta, 8. grob levo od poti.

                        [križ]  
    MORGAN

[fotografija v medaljonu       ERNEST
v vojaški obleki]                1921  -  1944

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M.Kermavnar, 9.2.2025, po predlogi in fotografiji Zdenke Primožič

23.2.2025. 00:00

—

—

družinski nagrobnik

Koper

K. o. 2608 ŠMARJE, parc. št. 730/1

6956

Adela Pollak, Ljubljana

—

Slomškova 19, Ljubljana

TUKAJ JE PREBIVALA
ADELA POLLAK
ROJ. WERTHEIMER 1881
ARETIRANA 28. X. 1943
DEPORTIRANA
UMORJENA 28. II. 1945
V RAVENSBRÜCKU
       .
TUKAJ JE PREBIVAL
PETER POLLAK
ROJ. 1909
ARETIRAN 1942
DEPORTIRAN
V GONARS
OSVOBOJEN
PARTIZAN
UMRL 7. I. 1944
PRI RAKITNICI

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik po sliki in podatkih Mojce Župančič, 5. 9. 2021

11.4.2025. 00:00

—

M.Kermavnar, 11.4.2025, dodal fotografije 3/1 do 3/5 Zdenke Primožič.

spotikavci

Ljubljana

TABOR, 3807

2581

Grob padlih, Draga

Ivana Dolmina je 2. avgusta 1945 na Vagovki ubila Črna roka, ko se je vračal domov s sestanka v Sodražici. Po rodu s Podpreske je bil pokopan na pokopališču v Dragi.

Ubiti so bili v Dragi, na križišču pri Urbančičevih.

Na pokopališču v Dragi, na levi strani ob zidu, pred mrliško vežico.

zvezda

PADLI

TUŠEK ANTON, DOLMIN IVAN -

UBIT  OD ČRNE ROKE 1945

IN ŠEST NEZNANIH PARTIZANOV, 

V  LETU 1944.

SLAVA JIM!

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Vasja Marinč, 28.11.2017, dopolnil D.Divjak 28.5.2018 23.april 2021 dopolnil D.Divjak

23.4.2021. 00:00

—

23.4.2021 dopolnil podatke in dodal fotografije D.Divjak

Nagrobni spomenik

LOŠKI POTOK

K.o.: 1584-DRAGA, št.parc.: 613/1

3152

Artiče-spomenik II. čete Kozjanskega bataljona

Avtor Dušan Jovanovič, datum odkritja 21. 7. 1974, ZB Artiče z ostalimi DPO KS Artiče, obnovljen avgusta 1996 in marca 2012.

Spomenik kmečkim puntom, izgnancem, beguncem v letih 1941-1945 ter borcem in aktivistom OF .

ESD 9867, Zavod za varstvo kulturne dediščine Novo mesto.

Vir: Pomniki našega trpljenja v letih 1941-1945 in v spomin umrlim v izgnanstvu, Zdenka Kaplan, Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945, Ljubljana 2005

Spomenik se nahaja pri kulturnem domu Otona Župančiča v Artičah.

BORCI II. ČETE KOZJANSKEGA BATALJONA

21. JULIJ 1974

DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE ARTIČE

SLOVENSKI OKTET

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Stane Preskar in Anton Petrovič, nedokončano

29.8.2022. 00:00

5.8.2025. 06:53

Dopolnil opis in podatke D.Divjak, 29.8.2022

Spomenik

Brežice

43/1 k.o. Artiče

9069

Homec, pokopališče, Avbelj Ciril, Marija, Olga

Avbelj Ciril: Sistory navaja: Ime in priimek: Ciril Avbelj, Oče: Franc, Mati: Marija, Datum rojstva: 16. 03. 1921, Kraj rojstva: Šmarca, Kraj bivanja: Šmarca, Stara občina: Homec, Nova občina: Kamnik, Poklic (soc. status): ključavničar, Datum smrti/izginotja: 22. 07. 1944, Kraj smrti/izginotja: Dobeno, Kraj pokopa. NULL, Država pokopa: Slovenija.

Opomba: Ciril Avbelj je napisan tudi na eni od plošč partizanskega spomenika - grobišča v Radomljah.

_______________________________________________________________________  

Avbelj Marija: Sistory navaja: Ime in priimek: Marija Avbelj, Oče: NULL, Mati: Marjeta, Datum rojstva: 05. 10. 1998, Kraj rojstva: Šmarca, Kraj bivanja: Nožice, Stara občina: Homec, Nova občina: Kamnik, Poklic (soc. status): gospodinja, Datum smrti/izginotja: 18. 04. 1945, Kraj smrti/izginotja: Kamnik, Kraj pokopa: Kamnik, Žale.
.
Avbelj Olga: Sistory navaja: Ime in priimek: Olga Avbelj, Oče: Franc, Mati: Marija, Datum rojstva: 16. 01. 1931, Kraj rojstva: Šmarca, kraj bivanja: Nožice, Stara občina: Homec, Nova občina: Kamnik, Zakonski stan: mladoleten, Poklic (soc. status): gospodinjska pomočnica, Datum smrti/izginotja: 18. 04. 1945, Kraj smrti/izginotja: Kamnik, Kraj pokopa: Kamnik, Žale.
.
»14. aprila 1945. leta je Marija Avbelj iz Nožic prišla v Jasen pri Radomljah in sinu Alfonzu rekla: »Prinesla sem vam hrano.« Marijin 23-letni sin Alfonz-Savo je bil komandir kamniške čete VDV. Savov brat Slavko je kot partizan padel julija 1944. leta. 
»Nemške družine že zapuščajo Kamnik,« je sporočila borcem. »Pri nas že dva meseca ni bilo ne domobrancev ne Nemcev. Zakaj ne pridete minirat proge? Morate jim preprečiti, da bi zdaj ob koncu vojne naropano blago odvlekli v Nemčijo.«
Na mamin nasvet se je Savo odločil za akcijo.
»Mama, vrni se domov. Ponoči se oglasimo doma, kjer bomo ostali čez dan, zvečer pa bomo minirali progo.«
Marija se je vrnila v Nožice. Ponoči 16. aprila 1945. leta je prišel Savo domov s tremi borci. […] 
Okoli desetih dopoldne je Savo skozi okno zagledal skupino domobrancev, ki so se na kolesih peljali proti hiši.
»Domobranci gredo!« je Savo opozoril mamo, sestri in borce.
»Saj se večkrat vozijo tod mimo,« je odgovorila mama.
»Minka, zapri vrata in če bodo trkali, reci, da si sama doma in ker nimaš ključa, jim ne moreš odpreti,« je Savo rekel sestri.
Blizu hiše so domobranci skočili s koles in jo obkolili. V naglici so kolesa kar pometali po tleh. 
»Odprite, odprite,« so se drli in trkali na vrata. Butanje se je stopnjevalo. Ker niso mogli odpreti vrat, so s silo vdrli v hišo. Mama in njeni hčerki 15-letna Olga in 11-letna Minka so jih pričakale v kuhinji. Olga je skušala pobegniti skozi okno, a so jo potegnili nazaj in jo začeli pretepati, nato pa so tepli še mamo.
»Kje so partizani? Kje je Savo? Dobro vemo, da je prišel nocoj domov,« so vsevprek spraševali.
Vedejevci so stali v sosednji sobi pripravljeni na boj. Nekaj časa so še upali, da bodo domobranci odšli, toda naenkrat so se sunkovito odprla vrata. Med pragom je stal poveljnik domžalske postojanke Peter Cerar, ki je na slepo spustil rafal iz brzostrelke v sobo. Iz kota se je oglasila Savova brzostrelka. Cerar se je smrtno ranjen zgrudil na tla. Domobranca, ki sta stala za njim, sta ga potegnila nazaj v vežo. Po strelih so po stopnicah pritekli tisti domobranci, ki so partizane iskali v zgornjih prostorih. Savo je pomeril in hotel sprožiti, toda naboj ni deloval in je ostal v cevi.
Borci so odprli okno, vrgli bombo in po eksploziji poskakali ven ter se umaknili proti Bistrici. Med umikom je bil Savo ranjen v hrbet, toda še je lahko hodil. Huje je bil ranjen Ivan Zorman-Dušan iz Bukovice pri Vodicah, ki je bil terenski mladinski aktivist.Dumdumka ga je zadela v koleno. Soborci so ga hoteli odnesti v gozd, toda branil se je, naj gredo le naprej in se rešijo, ker zanj ni več pomoči. Potegnil je pištolo in se ustrelil v glavo. 
Pri Hrastarju na Rudniku so Savu obvezali ranjeno uho in hrbet. Naslednjega dne so od kmetov zvedeli, da Dušan ni bil mrtev, le obstrelil se je. Kmete, ki so v bližini trebili travnik, je prosil, naj ga kam skrijejo. Medtem je prišla nemška patrulja in ga ubila.Domobranci so se maščevali nad Savovo 47-letno mamo Marijo in 15-letno Olgo. Privezali so ju za voz, na katerem so peljali ranjenega poveljnika v Domžale. Do Cerarjevega pogreba sta bili zaprti v Domžalah. Mučili so ju. Po pogrebu so ju odpeljali na kamniški gestapo, kjer so ju po mučenju ubili. Za žalostno usodo mame in sestre je Savo zvedel šele po vojni.«(Jože Vidic, Sedem krst za Ronkarjevo družino, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 374–376)

»28. AVBELJ Marija, rojena 1897 v Domžalah.
Jeseni 1944 so jo kot mater komandirja tamkajšnje VDV čete Alfonza Avblja-Sava domžalski domobranci najprej mučili, potem pa ubili skupaj s hčerko29. AVBELJ Olgo, rojeno 1929, aktivistko OF. (Vir: Jože Vidic, Sedem krst za Ronkarjevo družino, str. 376)

(Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osbododilne fronte ter drugi Slovenci, Ljubljana. Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, str. 29)

Opomba: Avbelj Marija in Avbelj Olga sta napisani tudi  na plošči (vsaka svoji)  partizanskega spomenika - grobišča v Radomljah.

Iskalnik grobov Domžale, Homec 

Pokopališče Homec, Domžale, Iskalnik grobov Domžale, Homec, P: Z, V: _, S: 6 4 (Iskalnik grobov Domžale, Homec Dostop: 14. 5. 2024).

                         AVBELJ

CIRIL            * 16. 3. 1921         + 22. 7. 1944
MARIJA        * 9. 10. 1898         +  18. 4. 1945
OLGA           *16. 1. 1931          + 18.  4. 1945

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M.Kermavnar, 16.5.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič.

16.5.2024. 00:00

—

—

družinski nagrobnik

Domžale

K. o. 1937 Homec, parc. št. 306

4465

SPOMINSKA PLOŠĆA POSVETOVANJA KPS V CINKU

Cink je področje v Kočevskem Rogu. Jasa, kjer stoji spomenik je severozahodno od Babje gorice proti Kunču, oziroma severno od kote 690  v Cinku v bližini Vinske ceste. Na začetku jase stoji čebelnjak, spominsko obeležje pa je kakih 100 m stran ob gozdni vlaki. Staro obeležje je bilo odkrito leta 1953 na Lovski koči v Cinku. Novo sta 4.7.1982 postavila občinska komisija KPS Kočevje in Novo mesto v neposredni bližini kraja, kjer se je v nalašč za to priložnost zgrajeni baraki odvijala konferenca.

SPOMENIK LOKALNEGA POMENA

Politično delo na terenu in med borci je zaradi obsega dela in napak, ki so se pojavljale, dobivalo nove razsežnosti. CK KPS je zato od 5. do 7. julija 1942 sklical v Cinku na Rogu posvetovanje. Tega posvetovanja so se udeležili strankini odposlanci iz borčevskih enot in terena, člani CK KPS in izvršilnega odbora OF.

Na posvet je prišlo 67 zastopnikov. Prisotni so bili tudi člani izvršnega odbora OF Edvard Kocbek, Jože Rus in Franjo Lubej. Boris Kidrič je podal uvodno poročilo o političnem položaju in nalogah KPS, Franc Leskošek – Luka pa o nalogah partizanske vojske in komunistov v njej.

V razpravi po poročilih je sledila obširna razprava, kjer so ugotovili vrsto pomanjkljivosti v dotedanjem delu. Pojavljali so se namreč odkloni od začrtanih smernic, trenja med aktivisti, nepravilni odnosi med terensko organizacijo in vojsko ter spogledovanje po vojvodstvu med nekaterimi vojaškimi poveljniki. Prisotno je bilo tudi nezaupanje komunistov do nekomunistov.

Sprejeli so nekaj pomembnih sklepov in navodil o medsebojnih odnosih, o delu z mladino, o ustanavljanju ženskih protifašističnih odborov in delu razlastitvenih odborov. Ti sklepi in navodila so bili zelo pomembni, saj je okupator pripravljal veliko ofenzivo, s katero je nameraval uničiti partizane.   

Na večji neobdelani skali na kamnitem podstavku  je pritrjena marmorna plošča s posvetilom.

S ceste Podturn – Kočevje v Podstenicah pri čebelarskem domu zavijemo desno do Faberjevega križa (cca 1500 m). Od tam nadaljujemo levo po Vinski cesti cca 1000 m. Držimo se levo kakih 1500 m. Skrenemo levo kakih 200 m do manjše jase s čebelnjakom. Tam pustimo avto in nadaljujemo po gozdni vlaki še kakih 100 m do spomenika na desni strani vlake. 45°42'25.5"N 14°58'55.3"E (koordinate za jaso ob čebelnaku). Na križišču gozdnih cest 100 m južneje je smerna tabla k obeležju.

NA TEM MESTU JE BILA

OD 5. DO 8.7.1942

PRVA KONFERENCA KPS
NA SVOBODNEM OZEMLJU –

DELEGATOV VOJSKE IN TERENA.

NAMENJENA JE BILA NADALNJI

KREPITVI DELOVANJA KOMUNIS-

TOV MED MNOŽICAMI PRI UTRJE-

VANJU OF, PARTIZANSKE VOJSKE

IN LJUDSKE OBLASTI.

—

—

—

—

Franc Kulovec, 3.9.2019

28.1.2022. 00:00

—

Koordinate dodal po informaciji P. Majerleta Kukina M. Hladnik 29. 1. 2022.

NARAVNA SKALA Z MARMORNO PLOŠČO

Dolenjske Toplice

PODSTENICE, pc. št. 1611/466

3090

Spominsko obeležje partizanske bolnišnice ob Ručniku pod kmetijo Žibovt

To je bila prva zasilna partizanska bolnica na našem območju. Za objekt bolnice so uporabili drvarsko kočo ob potoku Ručniku v Matkovem kotu, pod kmetijo Žibovt. Namenjena je bila nujnemu zdravljenju borcev 14. divizije. Del 14. divizije je prišel na območje Solčavskega 26. februarja 1944. Precej borcev je bilo ranjenih, ozeblih in na koncu svojih moči. Te so sprva namestili po kmečkih hišah v Podolševi. Ker je obstajala velika nevarnost in izpostavljenost, da jih odkrijejo nemške policijske patrulje iz postojanke v Solčavi, je bila v začetku marca sprejeta odločitev, da vse ranjence prestavilo v poseben objekt. Za to so uporabili opuščeno drvarsko kočo ob potoku Ručniku.  Tako je ta objekt postal prva partizanska bolnica na Solčavskem in območju Zgornje Savinjske doline.       Drvarsko kočo iz leta 1921 so preuredili za potrebe namestitve do 20 ranjencev. Ob stenah koče so zgradili pograde, na sredini pa je bilo odprto pravokotno ognjišče. V objekt so preselili 17 borcev za katere so v začetku skrbeli borci koroške skupine VOS. V drugi polovici marca je skrb za zdravljenje prevzela bolničarka Anica Eržen – Pepca, za njo pa bolničar 3. čete VKO Anton Ikovic – Darko. Organizirali so tudi intendantsko oskrbo bolnice. Za bolnico je kot upravnik skrbel sanitetni referent VKO Tone Hudopisk – Zvone.V začetku so bile težave s sanitetnim materialom in se je bilo treba znajti z nadomestnimi rešitvami. Sredi aprila je v enote 14. divizije že odšla prva večja skupina ozdravljenih borcev. Ostale so 18. aprila premestili v novozgrajen ustreznejši objekt bolnice v Matkovem kotu.

Spominska plošča je bila odkrita leta 1982.

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123

Iz Logarske doline se peljemo v smeri Pavličevega sedla in po 3,6 km vožnje.Tu parkiramo in gremo po cesti (vlaki) do markacije za bolnico na levi. Lokacija bolnice z oznako spominske plošče je približno 100 m vzhodno. Koordinate N 46.42136 E 014.61300 Nv 975 m

TU JE V ZIMI 1943 - 1944 TABORILA 3.ČETA KOR. ODREDA. OD MARCA DO APRILA 1944 JE BILA BOLNICA ZA BORCE 14.DIVIZIJE NATO KURIRSKA POSTAJA 1-12 ZB SOLČAVA

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Sandi Grudnik, 9.5.2018

9.5.2018. 00:00

—

—

Bronasta plošča

Solčava

k.o.Logarska dolina, parc.št., lastnik: Žarko Poličnik

5357

Kal nad Kanalom

Spomenik 42 padlim in žrtvam je bil postavljen 9. 7. 1963, arh. Nada Martelanc.
JSNP, 134

Na razpotju južno nad vasjo. Hiša v bližini: Kal nad Kanalom 143

                       [zvezda]
                   PADLI V NOV

BAVDAŽ MIRKO                1922 – 1944
BAVDAŽ JOŽEF                1921 – 1945
BIZJAK SILVO                   1926 – 1944
BREZAVŠČEK STANKO   1913 – 1944
BUKOVEC IVAN                1906 – 1943
BUKOVEC MIHAEL           1905 – 1945
GVETREŽNIK SLAVKO     1925 – 1943
GORJUP IZIDOR               1916 – 1944
HOJAK SILVO                    1925 – 1944
HUMAR ALOJZ                  1923 – 1943
HUMAR AVGUŠTIN           1925 – 1943
HUMAR FELIKS                 1921 – 1944
HUMAR FRANC                 1926 – 1943
HUMAR IVAN                     1907 – 1944
HUMAR JOŽEF                  1905 – 1943
HUMAR RAFAEL                1908 – 1943
LANGO ANDREJ                1913 – 1943
LANGO AVGUŠTIN            1916 – 1943
LANGO STANKO                1909 – 1944
LIPIČAR CVETKO              1923 – 1944
LIPIČAR IZIDOR                 1918 – 1945
LIPIČAR VALENTIN            1914 – 1944
MAVER FRANC                  1906 – 1944
OKROGLIČ IVAN                1921 – 1944
PAVŠIČ ALBERT                 1913 – 1943
PERTOVT STANKO            1917 – 1943
PIRIH AVGUŠTIN                1902 – 1943
PIRIH MILAN                       1924 – 1944
PRINČIČ VALERIJA            1925 – 1944
SIRONIČ IGNAC                 1914 – 1943
SKRT JOŽEF                       1910 – 1944

   leva plošča:

             ŽRTVE FAŠISTIČNEGA 
                        TERORJA

BIZJAK JOŽEF                    1882 – 1943
GORJUP LEOPOLD           1894 – 1945
JAKULIN FELICIJAN          1908 – 1943
LIPIČAR LEOPOLD            1906 – 1943
MAVER ALOJZ                   1907 – 1944
MAVER JOŽEF                   1873 – 1943
PIRIH JOŽEF                      1907 – 1943

   desna plošča:

               UMRL V TABORIŠČU
VONČINA ŠTEFAN             1900 – 1943

[nedokončano]

—

—

Obstoječi spomeniki

—

MK, nedokončano, prosim dopolnite 15. 4. 2020

20.6.2024. 00:00

—

Dodal slike in besedilo M. Hladnik 20. 6. 2024

obelisk s tremi poševno ležečimi ploščami

Kanal ob Soči

k.o. Kal nad Kanalom, 3/2

7391

64. padlim borcem.

Na domu Svobode Zasavje v spodnjih Trbovljah je spominska plošča 64. padlim borcem.Vir: Vodnik po partizanskih poteh.

Spodnje Trbovlje 17.

—

—

—

Uničeni spomeniki

—

S.Gradišnik

27.3.2022. 00:00

—

—

Spominska plošča.

Trbovlje

—

6434

Lojze Kokoravec, mesto smrti

Kokoravec je pokopan v Samatorci.
LSI 1: 341

Na hribu Sv. Lenart / San Leonardo (399 m) nad Samatorco [kje točno?]

—

—

—

Neobiskani spomeniki

—

M. Hladnik

22.12.2020. 00:00

—

—

Spominska plošča

Italija, Zgonik

—

3967

(6) Spomenik Edvardu Kardelju

Kardelj sedi na podstavku, narobe obrnjene črke L oblike. Desno nogo ima na drugem, nižjem podstavku. Z levo roko se opira nazaj na podstavek in je tudi rahlo pokrčena. V desni roki, ki jo drži preko kolena, ima knjigo. 

Kardeljev trg v Velenju

.
    EDVARD KARDELJ 1910 - 1979

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Ana Kočar, 04.08.2019 Stane Gradišnik, 25. 4. 2020

26.9.2023. 00:00

—

—

Bronast kip naravne velikosti.

Velenje, Partizanski spomeniki št.6

—