| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Resnik, 8 borcev |
Resnik
– leži
grobišče 8
borcev
XIV. udarne divizije NOV,
ki
so padli v letih 1944
–1945.
Na grobu sta postavljeni dve
prisekani
piramidi.
|
500 m nad kmetijo Vidmar ob gozdu (med počitniškima hišama Resnik 25 in 26 (vikend hišic Frante Komelja)). Dostop z gozdne ceste od zgoraj ali po strmem makadamu od kmetije Vidmar naravnost navzgor po travniku.
46°26 ́7.01 ̋15°21 ́9.13 ̋
Izmerjeno osebno:
Latitude: 46.434490 N 46° 26' 04''
Longitude: 15.353151 E 15° 21' 11''
oz,
|
TU JE POKOPANIH |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 528. 7. 2020 |
5.10.2023. 00:00 |
— |
Po opozorilu Romana Zupanca pravil lokacijo spomenika na zemljevidu, ki ga je nekdo premaknil pol kilometra višje, pridružil fotografije, ki jih je 14. 11. 2021 posnel S. Gradišnik in postavil na podvojeno mesto nekaj nižje, in pobrisal podvojeni zapis o spomeniku. -- M. Hladnik 5. okt. 2023 |
— |
Zreče |
— |
|
Žrtve dachavskih procesov |
|
Ljubljanske Žale, oddelek DP |
-- leva stran JAZ SEM MRTEV, -- desna stran |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po posnetku M. Luštrek 2.10.2022 |
2.10.2022. 00:00 |
— |
— |
— |
Ljubljana |
— |
|
Begunje pokopališče |
POGAČNIK FRANC SIstory navaja: Ime in priimek: Frančišek Pogačnik, Oče: Franc, Mati:
Alojzija, Priimek matere: Jeraj, Po domače: Pri Žamarju, Datum rojstva:
30.03.1923, Kraj rojstva: Poljče, Kraj bivanja: Poljče, Zakonski stan: samski,
Poklic (soc. status): čevljarski pomočnik, PODATKI O SMRTI , Datum smrti /
izginotja: 16.05.1944, Kraj smrti / izginotja: Lavtarski Vrh, Kraj pokopa: Sv.
Gabrijel, Država pokopa: Slovenija GORIČNIK Alojz in Jože SIstory navaja: Ime in priimek: Jože Goričnik, Oče: Jože, Mati: Terezija,
Priimek matere: Debeljak, Po domače: Pri Vrbančo, Datum rojstva: 18.02.1922,
Kraj rojstva: Poljče, Kraj bivanja: Poljče, Zakonski stan: samski, Poklic (soc.
status): mizarski pomočnik, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja:
13.09.1944, Kraj smrti / izginotja: Mrzli vrh pri Žireh, Kraj pokopa: Dobračevo,
Država pokopa: Slovenija Pogačar Ivan Bulovec Slavko |
Pokopališče Begunje |
Oče Teško si čakal dan svobode, GORIČNIK IVAN POGAČAR 1921-1944 .................................................................... [križ] BULOVČEVI SLAVKO *1.5.1923 +16.3.1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 24. 10. 2020
|
8.4.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 8.4.2024, uredil besedilo na spomeniku, Dodal groba Bulovec Slavka in Zrnec Karola, dodal fotografiji 3/1 in 3/2, v Opis dodal podatke iz Sistory |
družinski nagrobnik |
Radovljica |
K. o. 2151 Begunje, parc. št. 56 |
|
Harije, 32 talcem |
Na skupnem grobišču je v mrežo postavljenih 16 kamnitih kvadrov z imeni
pokopanih. Spredaj je postavljen večji kamniti blok s posvetilom |
Harije, krajevno pokopališče.
Grobišče leži v kotu SV za cerkvijo, pod drevesi, na delu kjer ni ostalih družinskih grobov.
Hiša v bližini: Harije 10
|
ŽRTVAM NACISTIČNEGA ZLOČINA, KI SO PADLI 18. 5. 1944 V TOMINJAH . 1981 POSTAVILI KRAJANI . TONC JOŽEF 1894 CETIN FRANC 1896 LEVER FRANC 1888 JAGODNIK JOŽEF 1886 PRIMC FRANČIŠKA 1866 PRIMC FRANC 1887 PRIMC ANTON 1864 LOGAR JOŽEF 1866 URH IVAN 1901 LOGAR JOŽEF 1904 URH ANTON 1898 KOCJANČIČ IVAN 1899 URH IVAN 1887 MATKO JOŽEF 1887 ŠKRLJA JAKOB 1877 MATKO MARIJA 1883 MATKO IVANA 1920 JAGODNIK ANTON 1922 BOŽIČ ALOJZ 1906 LOGAR IVAN 1909 URH JOŽEF 1899 TONC ANDREJ 1899 JAGODNIK IVAN 1889 URH JOŽEF 1892 JAGODNIK IVAN 1930 URH EMIL 1931 MATKO ALOJZ 1926 KOCJANČIČ SREČKO 1929 JAGODNIK JOŽEF 1915 KOCJANČIČ JOŽEF 1917 BOŠTJANČIČ IVAN 1900 LOGAR ANTON 1901 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
30.11.2021. 00:00 |
— |
Dodal fotografije, M. Hladnik 16. 9. 2022. |
— |
Ilirska Bistrica |
2535 HARIJE, 1563 |
|
Grob borca Jožefa Prešerna na Zelenici |
29. junija 1943 je na Zelenici padel domačin Jožef Prešeren. Pokopan je na mestu, kjer je žrtvoval svoje življenje. Viri: |
Obeležje se nahaja v gozdičku, takoj pod zgornjo postajo vlečnice, v smeri Doma na Zelenici. |
[zvezda] [slika] Tukaj je žrtvoval |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Marko Gričar, 31. 3. 2017. |
6.11.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 30.7.2021, foto 4/1, 4/2
M. Kermavnar, 6. 11. 2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na spomeniku in dodal katastrske podatke. |
Grob z nagrobno ploščo |
Žirovnica |
K. o. 2182 DOSLOVČE, parc. št. 1667/1 |
|
Kulturni dom Andrej Budal, Štandrež, Italija |
Odkrita 1981, posvečena padlim domačinom.
|
V veži kulturnega doma Andrej Budal na Pilošču / Via del Montello, 9, 34170 Sabt Andrea / Štandrež, Gorizia / Gorica |
[zvezda] PADLI V NOB BRAJNIK ALOJZ NJIM V ČAST -- ŠTANDREŽ 25. 4. 1981 |
— |
1981 |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
22.12.2020. 00:00 |
17.8.2025. 15:52 |
V nedeljo 16. okt. 2022 je bila stavba zaprta. M. Hladnik
Dodal besedilo, sliko prispevala Alenka Florenin. M. Hladnik 17. 8. 2025 |
Spominska plošča |
Italija, Gorica |
— |
|
Ljubljana, Žale, Pestotnik Janez |
ni v seznamu Žal, je v seznamu Sistory: Ime in priimek: Janez Pestotnik, Datum rojstva: 07.01.1919, Kraj rojstva: Ljubljana, Datum smrti / izginotja: 12.03.1945, Kraj smrti / izginotja: Bergen - Belsen |
Ljubljana, pokopališče Žale, oddelek [2A], vrsta [1], grob [1], |
PESTOTNIKOVI JANEZ 1919 -- 1945 V TAB. BERGEN -- BELSEN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 14.11.2022, po slikah in besedilu M. Luštrek |
9.3.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 9.3.2023, Prenesel iz skupinskega zapisa v samostojni zapis in samostojni zapis odpravil |
Grob(išče) |
Ljubljana |
K. o. 1736 Brinje I, parc. št. 682/11 |
|
Kalobje, Hribarnik Škoberne Marija |
Škoberne Marija se je rodila leta 1908 v Krajnčici pri Šentjurju, umrla je leta 1942 v Auschwitzuju. 30. avgusta1942 so jo s transportom žensk iz Celja odpeljali v Auschwitz. Njena taboriška številka je bila 18693. Tekst k fotografiji 1: ZBIRKA Fototeka ZGODOVINSKA 2, INVENTARNA ŠTEVILKA745:CEL;FZ2-0006104, NASLOV ŠKOBERNE MARIJA - KLA 18693 (AUSCHWITZ, POLJSKA) VRSTA PREDMETA fotografija, ČAS NASTANKA 30. 8. 1942 MATERIALIpapir , TEHNIKEstrojna, MERITVE Celota - 6 centimetrov; 13 centimetrov« (Spletni vir: https://museu.ms/collection/object/294920/skoberne-marija-kla-18693-auschwitz-poljska. Dostop : 3. 10. 2023)
(Marjan Žagar idr. [ur.], Med Bočem in Bohorjem, Šentjur pri Celju – Šmarje pri Jelšah, 1984, str. 401–402) Opomba: Mož Marije Škoberne je bil »Škoberne Avgust, r. 1902 v Krajnčah pri Šentjurju, kmet in čebelar. Od 1941 povezan z aktivisti OF. Junija 1942 aretiran, 15. avgusta 1942 ustreljen v celjskih zaporih, družina pa poslana v razna nemška taborišča.« (Marjan Žagar idr. [ur.], Med Bočem in Bohorjem, Šentjur pri Celju – Šmarje pri Jelšah, 1984, str. 401) Marija in Avgust Škoberne sta napisana tudi na spomeniku padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja v Šentjurju.
|
Pokopališče Kalobje, desno od poti, ki vodi po sredini pokopališča proti zgornjemu delu, nekaj vrst od poslovilne vežice. |
RODBINA ŠKOBERNE 12. 3. 1908 1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 3.10.2023, po besedilu in slikah Zdenke Primožič |
3.10.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Šentjur |
— |
|
Spomenik Vojna in mir; Grobnica narodnih herojev in prvoborcev |
Spomenik Vojna in mir je delo alademskega kiparja Jakoba Savinška. Gre za mogočen kaminit blok na katerega so pripete bronaste reliefne figure, ki nam pripovedujejo oi vojni in njenih grozotah, pa o miru, ki je prestane napore in žrtve osmislil. Pomnik je bil odkrit 30. aprila 1958. Grobnico narodnih herojev in prvoborcev oblikoval arhitekt Emil Novinšek. Vir slik: Vlado Gaberšek
|
Gledališki trg, Celje; |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ludvik Stepančič; 16. 2. 2017 dodal sliko M. Hladnik |
12.10.2022. 00:00 |
— |
Ob spomeniku je grobnica narodnih herojev. V njej so bili pokopani Dušan Kraigher-Jug, član PK KPS za Štajersko in Franc Leskošek - Luka, Ivan Kovačič-Efenka, nekdanji komandant 14. divizije in generalmajor Franc Rojšek-Jaka, nekdanji komandant 18. divizije. Tu sta bili pokopani tudi Vera Šlander-Lojzka, sekretarka PK SKOJ za Štajersko in Mica Šlander-Marinko, članica CK KPS. -- Dodal S. Gradišnik, 9.10.2022. |
Prosto stoječ spomenik, grobnica |
Celje |
1077 CELJE, 2039 |
|
Senica Franc |
— |
Pokopališče Šentrupert. |
TUKAJ POČIVA SENICA FRANC ROJ. 24. 1. 1 923 PADEL 1. 2. 1945 POD CERKVIJO V ŠENTRUPERTU BIL JE BOREC N.O.V. V KOZJANSKEM ODREDU SPOMENIK OBNOVILI BORCI KOZJANSKEGA ODREDA NOV. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
28.8.2022. 01:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Laško |
1032 ŠENTRUPERT, 927/5 |
|
VIŠNJA GORA - doprsni kip Eda Turnherja - Primoža |
EŠD: 24344 Edo Turnher. SBL. Bronasti doprsni kip, portret kulturnega delavca in partizana Eda Turnherja - Primoža in učitelja, ki je v Višnji Gori učiteljeval do leta 1942. stoji na visokem kvadrastem kamnitem podstavku sredi urejene ploščadi in pred stavbo nekdanje šole na Mestnem trgu št. 2. |
Pred stavbo opuščene šole, Mestni trg 2, Višnja Gora. |
Edo Turnher - Primož |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik 22. 4. 2017, foto 1. 5. 2012 |
26.10.2021. 00:00 |
— |
Po obnovi šole kipa ni več pred šolo. Zadnji dve sliki s facebooka V. Zupančiča snel. Predsednik ZB Grosuplje ima zagotovilo, da bodo kip po obnovi nekdanje šole, zdaj čebelarskega doma, ponovno postavili pred stavbo. -- M. Hladnik 26. okt. 2021 |
kip, portret - memorialna dediščina |
Ivančna Gorica |
k.o.1813, parc. št. 26 |
|
IVANČNA GORICA - doprsni kip Viktorja Koleše |
EŠD: 24309 Bronasti doprsni kip - portret predvojnega revolucionarja Viktorja Koleše (1884 - 1946) je na granitnem kvadrastem podstavku, velikosti 1,70 x 0,70 x 0,40 m, na katerem je pritrjen napis Viktor Koleša. Doprsni kip - portret je visok, 0,60 m. Sam spomenik pa stoji tik ob stavbi, desno od vhoda, stavbe Livar IMP Armature, na naslovu Ivančna Gorica, Ljubljanska 43. Kdaj so spomenik odkrili, ni znano! Avtor spomenika naj bi bil kipar Anton Sigulin. Vir Pomniki NOB v občini Grosuplje, str. 74 navaja, da je doprsni kip izdelal kipar Anton Sigulin, odkrili pa so ga 18. decembra 1981. |
Ivančna Gorica, Ljubljanska 43. |
Doprsni kip je na kamnitem kvadru, na katerem je pritrjen napis iz kovinskih črk VIKTOR KOLEŠA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 1.10.2017 |
26.6.2020. 00:00 |
— |
— |
doprsni kip, portret |
Ivančna Gorica |
k.o.1810, parc. št. 765/1 |
|
Ivančna Gorica - Spomenik narodnemu heroju Jožetu Kovačiču |
Doprsni kip iz brona, ki upodablja narodnega heroja Jožeta Kovačiča. Ob kipu je spominska plošča padlim v Ivančni Gorici. Avtor spomenika je akademski kipar Božo Pengov, po projektu Iva Tratnika ga je postavil krajevni odbor ZB NOV Ivančna Gorica. Odkrit je bil leta 1964. Jože Kovačič se je rodil 24. novembra 1916 v Stični. Po končanem sedmem razredu osnovne šole je v Kamniku delal kot trgovski pomočnik, dokler ni zbolel. Ko je zbolel za tuberkulozo, se je vrnil domov v Stično. Tik pred drugo svetovno vojno je bil vpoklican v vojsko, a je bil po kratkem času zaradi trajne invalidnosti (posledice tuberkuloze) poslan domov. Po kapitulaciji Kraljevine Jugoslavije je skupaj z bratom in prijatelji samoiniciativno začel zbirati in skrivati orožje in drug vojaški material. Kmalu je bil sprejet v Komunistično partijo Jugoslavije in postal član okrožnega komiteja Komunistične partije Slovenije za Grosuplje. Bil je med prvimi organizatorji Osvobodilne fronte v Stični in širši okolici, zato je bil izvoljen za člana okrožnega odbora OF Stična. 22. oktobra 1941 je bil izdan in italijanski vojaki so ga v stiški trgovini aretirali, a mu je uspelo pobegniti. V naslednjih dneh se je priključil stiški partizanski četi na Kremenjku. Konec leta 1941 se je s to četo boril proti Nemcem na Libergi nad Litijo in proti Italijanom na Primskovem. Spomladi 1942 je postal komandir čete drugega bataljona v II. grupi odredov. S to četo je 18. aprila 1942v zasedi na Medvedjaku zadržal italijansko kolono iz Trebnjega. Italijani so imeli 7 mrtvih in 7 ranjenih. Od 20. do 22. maja 1942 se je boril v bitki na Jančah. V bojih je bil težko ranjen. Ko ni več mogel hoditi, so ga soborci skrili v grmovje blizu vasi Vnajnarje. Nameravali so se kasneje vrniti ponj, a to zaradi nemških sil ni bilo mogoče. V skrivališču si je Kovačič 24. maja 1942 vzel življenje. Za narodnega heroja je bil proglašen 27. novembra 1953. Viri: Kikelj, Lojze, ur. Pomniki NOB v občini Grosuplje. Grosuplje: Svet za ohranjevanje in razvijanje revolucionarnih tradicij ter spomeniško varstvo pri občinski konferenci SZDL, 1987. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 109. Živković, Dušan, ur. Narodni heroji Jugoslavije: Prva knjiga. Beograd: Mladost, 1975. EŠD 24310 |
Doprsni kip stoji v zdravstvenem domu Ivančna Gorica, levo od vhoda. Dostop do spomenika ni mogoč v času, ko je zdravstveni dom zaprt (v nedeljo in ob praznikih, ob delavnikih pa med 19.30 in 6.30).
Zdravstveni dom se nahaja v naselju Ivančna Gorica na Cesti 2. grupe odredov 16, približno 60 metrov od prehoda preko železniške proge. |
NARODNI HEROJ KOVAČIČ JOŽE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Špela Balant, 13. 12. 2016 |
— |
— |
— |
Doprsni bronasti kip, pritrjen na steno |
Ivančna Gorica |
k.o. 1820, parc. štev.31/52 |
|
Sevško-zabreška planina |
— |
— |
SEVŠKO ZABREŠKA |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik, 29. 12. 2016 nedokončano |
19.1.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 19.1.2024, dodal napis na plošči in katastrske podatke |
spominska plošča |
Žirovnica |
K. o. 2180 Žirovnica, parc. št. 1011 |
|
Veliko Črnelo, Spominska plošča aktivistom OF |
Marmorna spominska ploščaje bila do prenove
fasade pritrjeni na stanovanjsko hišo v Velikem Črnelem 5. Februarja 2021 je
obnovljena, pritrjena na naravni kamen in postavljena na tla pred cestno fasado
hiše. ob njej je bršljan in cvetlični
lonec. Pobudo za spominsko ploščo je dal Krajevni odbor ZB NOV Ivančna Gorica, odkrili so jo 1965. Vir: Pomniki NOB v občini Grosuplje, str.:66
|
Veliko Črnelo 5 |
V TEM KRAJU SO 30. MAJA 1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
11.7.2020. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 24.2.2021, fotografija in dopolnjen opis |
Spominska plošča |
Ivančna Gorica |
1820 GORENJA VAS, 379/1 |
|
Spomenik osvoboditve, Kočevje |
"Spomenik simbolizira idejo borbe, osvoboditve in obnove. Lokacija spomenika je bila namensko izbrana na mestu, kjer je stoletja stal Auerspergov grad. Med vojno je bil grad močno poškodovan, zato so ga po vojni odstranili. Spomenik je oblikovan v realističnem slogu in bil tedaj zasnovan zelo moderno. Idejni projekt je zasnoval akademski slikar Zoran Didek. Osrednja skulptura je delo akademskega kiparja Božidarja Pengova, ki je izdelal tudi Mlaj. Stranske skulpture so izdelali akademski kiparji: Lojze Lavrič (Mati s kurirčkom), Marjan Keršič (Borec s puško) in Stane Keržič (Bombašica). Spomenik je bil slavnostno odkrit 3. oktobra 1953." Vir: Irena Škufca - Spominska obeležja Narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, str. 44. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 39-40. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 118-119. Foto: Florijan Likar EŠD 18019 Krajevna skupnost Kočevje mesto v spomin na osvoboditev praznuje svoj krajevni praznik. Kočevje je bilo med drugo svetovno vojno eno od najbolj utrjenih oporišč na Slovenskem, posledično pa tudi eno najbolj poškodovanih mest med vojno. 1. maja leta 1945 je XV. divizija pregnala nemške enote z območja Kočevske Reke in začela se je pripravljati na napad na Kočevje. 3. maja je XV. divizija začela napad na Kočevje, XVIII. divizija je blokirala posadko v Ribnici. Med nočnim napadom pa se je nemška posadka, ki je branila Kočevje, umaknila proti severu. Kočevje je 4. maja zjutraj pozdravilo Gubčevo, Cankarjevo in XV. brigado kot osvoboditelje. -- Svobodna beseda jun. 2020. |
Obeležje se nahaja v centru Kočevja. Trg zbora odposlancev, na ploščadi pred veleblagovnico Nama, kjer je stal med vojno porušen Kočevski (Auerspergov) grad. |
Na spomeniku sta dva citata: NAROD SI BO PISAL SODBO SAM NE FRAK MU JE NE BO IN NE TALAR. CANKAR in NA KOČEVSKEM ZBORU OD 1. DO 3. OKTOBRA 1943 SO ODPOSLANCI SLOVENSKEGA NARODA ZAPISALI V ZAKON PRIDOBITVE ZMAGOVITEGA BOJA ZA NARODNO OSVOBODITEV, ZA LJUDSKO REVOLUCIJO IN ZA BRATSKO SOCIALISTIČNO SKUPNOST JUGOSLOVANSKIH NARODOV TER PRVIČ V ZGODOVINI UVELJAVILI OBLAST DELOVNEGA LJUDSTVA NA SLOVENSKEM OZEMLJU. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Florijan Likar, februar 2017, M.Hladnik 29.9.2020
30.12.2022 D.Divjak |
10.3.2025. 00:00 |
— |
Dodal besedilo iz Svobodne besede, M. Hladnik 29. 9. 2020
30.1.2022 dopolnil podatke D.Divjak
M.Kermavnar, 10.3.2025, dodal fotografije 4/1 do 4/5 Zdenke Primožič |
Več kipov povezanih v eno obeležje |
Kočevje |
K.o.: 1577 - KOČEVJE, št.parc.: 1577 |
|
Gasilski dom Vranoviči |
Ploščo so vzidali vaščani avgusta 1971. Vodnik, 73. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 104. |
Gasilski dom Vranoviči, št. 17, |
Padlim vaščanom v NOB 1941 - 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano
Obiskal Dušan Škodič |
30.4.2021. 00:00 |
— |
— |
črna marmorna plošča |
Črnomelj |
VRANOVIČI, |
|
Tehnika Nestl |
Nabavni center je pod vodstvom Nestla Žganka opravil zelo
pomembno delo za razvoj tiskarstva na Štajerskem. S tem, da je organiziral več
ali manj nemoten dotok papirja in drugega prepotrebnega materiala v tehnike na
Štajerskem, je omogočil natis znatnih količin propagandnega gradiva in tako s te
strani mnogo prispeval k razvoju in razmahu narodnoosvobodilnega gibanja med
najširšimi množicami Spodnje Štajerske. |
S parkirišča pri Domu na Šmohorju gremo desno pri lovski preži navzdol po planinski poti cca 5 minut. |
NA TEM MESTU JE V NOB DELOVALA TEHNIKA "NESTL" OD 1. 2. 1944 DO 9. 5. 1945. ZB REČICA. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974, 25.XI.2019
Stane Gradišnik, 14. 6. 2020 |
25.9.2019. 00:00 |
— |
— |
Granitni blok z napisom. |
Laško |
1023 SLIVNO, 833 ali 850 |
|
Razkrižje pokopališče |
Sistory navaja Ime in priimek: Josip (Jože) Hedžet, Oče: NULL, Mati: NULL,
Datum rojstva: 27. 01. 1915, Kraj rojstva: Razkriška graba (Hrvaška), Kraj
bivanja: NULL, Stara občina: Ni podatka, Nova občina: Ni podatka, Poklic (soc.
status): inženir, Datum smrti/izginotja: 00. 00. 1943, Kraj smrti/izginotja:
Hrenovoje, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Rusija. (Drago Novak, Prlekija 1941–1945, Ljubljana: Založba Borec, 1987, str. 26, 118, 124, 126, 130, 131, 132, 134, 144, 152, 259, 390, 399, 406) |
Pokopališče leži južno nad Razkrižjem.
Hiša v bližini: Razkrižje 51 |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, 25. 9. 2022 |
9.4.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 9.4.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal Opis. |
družinski nagrobnik |
Razkrižje |
K. o. 276 Razkrižje, parc. št. 616 |
|
Opatje selo, pokopališče |
— |
Opatje selo, SV del pokopališča. Hiša v bližini: 54a |
na levi plošči piše: |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 24.4.2023, po besedilu in fotografijah Mojce Luštrek |
24.4.2023. 00:00 |
— |
— |
nagrobna plošča na pokopališkem zidu |
Miren - Kostanjevica |
K. o. 2328 Opatje selo, parc. št. 1717/2 |
|
Padlemu borcu kolesarju Ivanu Hrenu |
Spomenik padlemu borcu kolesarju predstavlja pravokotna kamnita plošča, velikosti 0,60 x 0,50 m, z vklesanim napisom, ki je ob cestišču, ki pelje iz Lobnice v smeri Hoškega Pohorja in sicer na levi strani, v višini jezerca. To je okoli 250 m zračne razdalje od Ruške koče (Frajhajm 64, 2208 Pohorje) oziroma 300 m od hotela (Lobnica 26), proti vzhodu ali okoli 170 m od cerkve sv. Areha. |
Ob cesti 250 m vzhodno od Ruške koče na Pohorju. |
SPOMINSKA PLOŠČA PADLEGA BORCA N.O.F. KOLESARJA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974, 11.XI.2019, P.Strajnar - T.Bizjak 26.9.2020 |
26.9.2020. 00:00 |
— |
— |
kamen |
Slovenska Bistrica |
k.o.673, parc. št.:626/6 |
|
KRED-Grobnica padlim |
— |
Iz Kobarida do Robiča. Tam zavijemo desno do vasi Kred. Skozi vas do cerkve, kjer je pokopališče z grobnico. |
zvezda ŽIVETI SO HOTELI ZA NEKAJ VELIKEGA IN PLEMENITEGA. NEMŠKE SVINČENKE SO DNE 14.3.1944 V PLAZEH ZA VSELEJ POKOPALE NJIHOVE SANJE OHRANIMO JIH V TRAJNEM SPOMINU BON IVAN R 1912 CENCIČ AVGUŠTIN R 1919 CENCIČ IVAN R 1914 HRAST AVGUŠTIN R 1903 HRAST GABRIJEL R 1928 KUŠČER MILAN R 1928 LAVRENČIČ SREČKO R 1926 ROB DARKO R 1928 SOK STANISLAV R 1919 TERPIN JERNEJ R 1901 ŽUBER FRANC R 1910 UMRL V INTERNACIJI 1945 LAITMERIZ KUŠĆER FRANC R 1901 |
— |
— |
— |
— |
Vojko Hobič, 15.8.2019
28.2.2021 dopolnil D.Divjak |
28.2.2021. 00:00 |
— |
28.2.2021-dopolnil podatke D.Divjak |
Grobnica |
Kobarid |
K.o.: 2219-KRED, št.parc.: 217/3 |
|
Silvira Tomasini, Maribor |
Silvira Tomasini je bila rojena 2. decembra 1913 v Trstu. Leta 1919 se je s starši preselila v Maribor, kamor se je tedaj zateklo veliko Primorcev. Tu je končala osnovno šolo ter leta 1933 maturirala na realni gimnaziji in se vpisala na univerzo v Ljubljano, kjer je študirala nemščino. V Ljubljani je postala članica komunistične partije in borka za delavske pravice. Leta 1934 je bila udeleženka veličastnega zleta Svobod v Celju ter naslednje leto med organizatorji velike mirovne akademije v Mariboru in postala ena od voditeljic naprednih žena. Stanovala je na Pobrežju, kjer je delovala v delavskem kulturnoprosvetnem društvu Vzajemnost. Brezposelna je dobila prvo službo leta 1940 na realni gimnaziji v Kosovski Mitrovici, kjer je nadaljevala z delom v revolucionarnem gibanju. Po vdoru okupatorjev je sodelovala v organiziranju odpora. Organizirala je aktiv SKOJ na gimnaziji in bila zardi delovanja 19. maja 1942 aretirana. Po dolgem in krutem mučenju v zaporu v Kosovski Mitrovici je ponoči s 13. na 14. avgust bila ustreljena. Leta 1953 je bila proglašena za narodnega heroja. Dne 30. junija 1984 je bil na zelenici ob stavbi mariborske krajevne skupnosti, ki se je imenovala po njej (danes Mestna četrt Tezno), odkrit njen bronasti doprsni kip na valjastem lesenem podstavku z vrezanim napisom rdeče barve. Avtorica kipa je akademska kiparka Vlasta Zorko. Kasneje je bil kip prenesen v prostore krajevne skupnosti. Zbornik spominskih obeležij narodnoosvobodilnega boja v občini Maribor-Tezno. Maribor: OK SZDL in SO Maribor-Tezno, 1987, str. 51. |
Lesen podstavek brez kipa še danes stoji na zelenici ob sedežu Mestne četrti Tezno na Panonski ulici 12. Kip je spravljen v prostorih MČ.
Doprsni kip je bil pred leti premaknjen v notranjost zgradbe MČ Tezno in zahvaljujoč fotografiji ga. Tadeje Slekovec je posnetek Silvirine podobe dostopen. |
☆ SILVIRA TOMASINI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D. Divjak, 21. april 2020, 10.5.2025
dopolnil Ivan Smiljanić 25. aprila 2020 |
10.5.2025. 00:00 |
— |
D. Divjak objavil posnetek Silvirinega doprsnega kipa iz prostorov MČ Tezno, 10.5.2025 |
Doprsni kip |
Maribor |
— |
|
Kačič? Janez |
Po podatkih iz Sistory se da sklepati, da gre v tem primeru za osebo iz Strmce pri Laškem . |
Pokopališče Laško |
JOŽEFA ROJ. ŠMID JANEZ * 14. 5. 1911 UMRL 5. 5. 1945 V DACHAU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik, 1. 8. 2022 |
19.3.2025. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 19. 3. 2025, dodal Opis. PS |
Nagrobnik |
Laško |
1026 LAŠKO, 528 |
|
Ljubljana - Padli gimnazijski profesorji in dijaki na Poljanah |
S poljanske gimnazije so med drugo svetovno vojno padli trije profesorji in štiri dijakinje, med njimi narodna herojinja Vida Janežič, ki je bila osrednja organizatorka OF na šoli. Padlim je gimnazija dala vzidati spominsko ploščo v šolski avli. Svečano odkritje je bilo 28. septembra 1950 (po drugem viru že 1945). Reprodukciji fotografije plošče sta iz zbornika Spomeniki NOB na Poljanah (1960), str. 41, in brošure Ob 10. obletnici osvoboditve: Zveza borcev "24 talcev" (1955), brez paginacije. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 25. |
Plošča je bila vzidana v avli Gimnazije Poljane na Strossmayerjevi ulici 1. Danes je ni več v avli. |
ŽRTVE ZA SVOBODO PROFESORJI JANEŽIČ VIDA SCHWEIGER JOŽE ČADEŽ STANKO DIJAKINJE VESEL SONJA STOJKOVIČ DITA PERUZZI DANICA PREMELČ JOŽA |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić, 17. 3. 2025 |
17.3.2025. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Ljubljana |
K. o. 1738 POLJANSKO PREDMESTJE, parc. št. 270 |