| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve ali odkritja | Status | Opombe | Ime vnašalca | Datum prvega vnosa | Zadnja sprememba | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Zgornja Kostrivnica, pokopališče |
Grobišče 36 žrtev fašizma, obeleženo z zidanim spominskim znamenjem v obliki
Triglava s peterokrako zvezdo, v sredini vzidana spominska plošča. |
Grobišče leži na zaključku glavne poti pokopališča v Zgornji Kostrivnici. |
ŽRTVAM FAŠIZMA V LETIH Brusič Janez Kovačič Oto Spomin na vas ostal nam bo vedno svetal, |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974, 04.04.2019, nedokončano |
15.6.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 15.6.2023, dopisal imena v rubriko Besedilo na spomeniku: |
Spomenik |
Rogaška Slatina |
— |
|
Zgornja Besnica pri Kranju - Spominsko znamenje talcem |
OPIS DOGODKA: Talci so bili ustreljeni zato, ker je bil 21. januarja 1943 likvidiran nemški učitelj Hans Sturm, ki je bil poslan v Besnico, da bi ponemčeval slovenske otroke. Talce so nemški policisti pripeljali iz begunjskih zaporov in jih že ob 8. uri zjutraj postrelili pred Rosovim kozolcem ob cesti. Trupla so morala ležati na kraju ustrelitve ves dan domačinom v svarilo. Stražilo jih je kar 50 nemških vojakov. Proti večeru so trupla pobitih talcev naložili na tovornjak in jih prepeljali nazaj v Begunje. Tam so jih pokopali v skupen grob še z drugimi talci. Dne 22. marca 1943 so ob 8. uri zjutraj na tem mestu padli:
Spominsko obeležje padlim talcem je postavil krajevni odbor ZB NOV Besnica, odkrito pa je bilo v septembru 1961. VIR: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 62-63. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 234. http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=16442 EŠD: 16442, memorialna dediščina |
Zg.Besnica, ob cesti, v neposredni bližini nekdanje besniške osnovne šole (blizu hiše p.d. pr' Ros) |
NA TEM MESTU SO 22. 3. 1943 NEMCI USTRELILI SEDEM TALCEV JOŽE GRILJ IVAN LAVRIN CIRIL GRINTOV EMIL ŠTRAVS IVAN FAJFAR IVAN ZUPAN JOŽE LAVRIN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Lado Nikšič, december 2014 |
22.12.2022. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 22.12.2022, dopisal imena na obeležju in dodal fotografiji 3/2 in 3/3
Zg. Besnica, 30.11.2023, spomenik je KS Besnica sanirala,
obnovila dostopno ploščo, očistila kamniti blok in uredila okolico |
obklesana granitna skala |
Kranj |
2128 Zg.Besnica, 120/3, KS Besnica |
|
Spomenik NOB Grgar |
Spomenik v obliki kamnitega stebra z napisnimi ploščami. Postavljen je bil 18.10.1959, saniran 1981, ko je bila dodana reliefna plastika kurirja (avtor N. Nemec).
|
Spomenik je ob glavni cesti skozi vas Grgar, na križišču med gostilno in turističnim društvom. |
plošča na čelni strani: V SLOVO IN TRAJEN SPOMIN JUNAKOM, PADLIM BORCEM NOV IN ŽRTVAMI ČRNEGA NASILJA. ZVESTIM SINOVOM NAŠIH GORA! S POGLEDOM V SVETLE ZARJE LEPŠIH DNI SO UMRLI ZA SVOBODO NAŠIH BREGOV IN ZA SREČO DELOVNIH LJUDI. OB 40 OBLETNICI KPJ POSTAVILA ZB. GRGAR. . plošča na levi strani: PADLI BORCI . BASTJANČIČ JAKOB 1906 BITEŽNIK STANISLAV 1925 DRUFOVKA ZDRAVKO 1926 BITEŽNIK CIRIL 1909 GRADNIK ŠTEFASN 1925 DOLJAK BRUNO 1924 JEŽ ALOJZ 1909 DOLJAK IVAN 1910 LEBAN ALOJZ 1925 DRUFOVKA VLADIMIR 1924 LEBAN JOŽEF 1925 JEŽ ANDREJ 1898 PAVŠIČ ANTON 1923 JURETIČ VINCENC 1915 ŠAVLI LADISLAV 1920 KOGOJ ANTON 1920 ŠIROK IVAN 1897 LEBAN JOŽEF 1883 TRNOVEC RUDOLF 1914 MILOST STANISLAV 1926 VALANTIČ IVAN 1895 PAVLIN FRANC 1912 1944 PAVLIN SLAVKO 1925 CEJ STANISLAV 1914 PAVLIN STANKO 1920 PAVŠIČ JANEZ 1909 VALANTIČ HILARIJ 1924 PAVLIN ŠTEFAN 1919 VOLK KAREL 1927 TRNOVEC JOŽEF 1924 1945 BUDIN ALBERT 1909 MAKUC LUDVIK 1905 ČERNE IVAN 1909 MILOST VALENTIN 1923 ČERNE MIHAEL 1904 PAVLIN SLAVKO 1925 ČERNE RUDOLF 1920 PAVŠIČ MIRKO 1922 ČERNE STANISLAV 1913 PAVŠIČ STANISLAV 1917 KRAJNIK HILARIJ 1910 ŠIROK BORIS 1928 LEBAN BERNARDA 1921 TRNOVEC MILAN 1927 LEBAN IVAN 1926 . plošča na desni strani: INTERNIRANCI TALCI 1943 1941 MILJAVEC ŠTEFAN 1901 ČERNE STANISLAV 1912 1944 1944 DOLJAK FRANC 1886 ČERNE ANTON 1891 GRADNIK ANDREJ 1921 LEBAN STANKO 1909 GRADNIK FRANC 1908 HUMAR JOŽEF 1905 1945 BITEŽNIK ŠTEFAN 1891 PAVLIN DANICA 1927 SEDEVČIČ RAFAEL 1912 ŠIROK EMA 1926 ŠULIGOJ LEOPOLD 1902 LAŠIČ STANKO 1910 . ŽRTVE VOJNE 1945 JURETIČ BENJAMIN 1943 JURETIČ HELENA 1941 JURETIČ IVANKA 1941 JURETIČ KARMELA 1929 JURETIČ KAROLINA 1905 JURETIČ ZORKA 1931 PAVŠIČ ANTON 1868V ALANTIČ IVAN 1884 . plošča na zadnji strani: BRATJE, KI ZA NAS STE PALI, Z NAŠIH RODNIH TAL PREGNALI MRAK TRPLJENJA IN GORJA, HVALA VAM IZ DNA SRCA! . VAŠA KRI KOT KRES GORI, SVETI NAM V SREČNEJŠE DNI- IN KOT SONČNA LUČ VIŠIN, TRAJEN BO NA VAS SPOMIN |
Negovan Nemec |
18. 10. 1959 |
Obstoječi spomeniki |
Datum vnosa pred migracijo: 0023/06/15 00:00:00 |
L. Marušič 19.4.2019 |
— |
21.10.2025. 18:53 |
M. Kermavnar, 15.6.2023, dopisal imena v rubriko Besedilo na spomeniku: |
Spomenik |
Nova Gorica |
362/1, javno dobro |
|
Fossombrone, ženski zapor, Italija |
Foddombrone, Casa penale per le donne (ženska kaznilnica), leži blizu turističnega kraja Rimini v provinci Pesaro. V tej kaznilnici je bilo zaprtih 152 Jugoslovank, političnih kaznjenk. Zgrajena je bila za kaznjence, obsojene na stroge in dolge kazni. Vsi obsojenci so preživljali kazen v samicah, ki jih je bilo okoli 350. Te so bile dolge pet in široke tri korake.Kaznilnico so med drugo svetovno vojno spremenili v žensko za hude zločinke in za Jugoslovanke. Najprej so vanjo premeščali tiste, ki so se pregrešile v zaporih in so jih kaznovali s preselitvijo v strožji zapor. Pozneje so obsojenke pripeljali v Fossombrone neposredno. Prve štiri Jugoslovanke so v zapor pripeljali 29. julija 1942. Kasnejše zapornice so bile iz Slovenije, Hrvaškega Primorja, Gorskega Kotarja,Like, Dalmacije in Črne gore. Po kapitulaciji Italije je bil organiziran odhod v domovino. Prva skupina19 Slovenk je odšla 19. novembra v Ljubljano, kjer so se vključile v delo OF ali pa odšle v partizane.Posamič so nato izpustili še 16 zapornic, dve so odpustili po prestani kazni, preostale, okrog 100, so izpustili 30. in 31. decembra 1943. V zaporu so 1. julija 1943 začele izdajati glasilo Naša borva. List je izšel vsakih 15 dni v treh izvodih kolikor je bilo nadstropij. Po osmih številkah je glasilo spremenilo značaj in se je preimenovalo v glasilo Staljinovih crvenih udarnica, izšla je samo ena številka. Geslo: zapornice123 |
Viale Leopardi, 2, Fossombrone, Italija |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D. Divjak 13.2.2024 |
13.2.2024. 00:00 |
— |
— |
— |
Italija, Fossombrone |
— |
|
Ploče, Edvard Kardelj |
Pristaniško mesto Ploče, Hrvaška, je bilo med leti 1950-1954 in 1980-1990 dvakrat preimenovano po Edvardu Kardelju v Kardeljevo. Leta 1990 je dobilo prvotno ime Ploče. Kip Edvarda Kardelja je bil odkrit 23.10.1982. »Delegacija mesta Ljubljane je bila v dneh od 21. do 23. oktobra gost pobratenega mesta Kardeljevega. […] Na predvečer praznika občine Kardeljevo pa je bila v Domu JLA ob prisotnosti Pepce Kardelj odprta razstava o delu in življenju Edvarda Kardelja, zatem pa slavnostna akademija, na kateri so še posebej navdušili mladi pevci, ki so prvič zapeli tudi lepe slovenske pesmi. Osrednja proslava občinskega praznika pa je bila v soboto, 23. oktobra. Poleg delegacije našega mesta so se je udeležile med drugim tudi delegacije prijateljskih občin Valjeva in Kavadarcev ter sosednjih občin. Predsednica Skupščine mesta Ljubljane Tina Tomlje je po slavnostnem govoru predsednika skupščine Kardeljevo in podelitvi priznanj, pozdravila občane tega pobratenega mesta in jim prenesla najlepše pozdrave in želje občanov našega mesta. Na ploščadi ob obali, v središču mesta, pa je nato na krajši slovesnosti ob prisotnosti številnih občanov ter mladine Kardeljevega odkrila kip Edvarda Kardelja (delo akademskega kiparja Stojana Batiča), ki ga je naše mesto podarilo Kardeljevemu.« Javna tribuna (Ljubljana-Šiška), Letnik 22, Številka 227, november 1982, str. 5. Elektronski vir: Javna tribuna (Ljubljana-Šiška), št. 227, 1982, str. 5 Dostop: 3. 3. 2024. Fotografija 1: Javna tribuna (Ljubljana-Šiška), Letnik 22, številka 220, april 1982, str. 5. Elektronski vir: Javna tribuna (Ljubljana-Šiška), št. 220, 1982, str. 5 Dostop: 3. 3. 2024. |
Ploče, Hrvaška, na ploščadi ob obali, v središču mesta.
Lokacija na zemljevidu je približna. POPRAVITI |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 11.3.2024, po predlogi Zdenke Primožič |
11.3.2024. 00:00 |
— |
— |
— |
Hrvaška |
— |
|
Štepanja vas, pokopališče, Vidergar Jože |
Sistory navaja Ime in priimek: Jožef Vidergar, Oče: Ivan, Mati: Frančiška, Datum rojstva: 23. 02. 1907, Kraj rojstva: Zalog, Kraj bivanja: Ljubljana, Litijska cesta 52, Datum smrti/izginotja: 12. 03. 1945, Kraj smrti/izginotja: Mauthausen, Kraj pokopa: Mauthausen. »[…] 113838 Vidergar Jože, 23. 2. 1907, Zalog, pleskar – umrl 12. 3. 1945, Mauthausen […]« (France Filipič, Slovenci v Mauthausnu, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1998, str. 493) Iskalnik grobov Žale, Štepanja vas, spletni naslov: https://grobovi.zale.si/# , pokaže podatke za Ivana Vidergar (1913–2005). |
Pokopališče Štepanja vas, Ljubljana, Oddelek: [10], Vrsta: [1], Grob: [6]. |
VIDERGAR RAKAR JOŽE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 16.6.2023, po slikah in podatkih Zdenke Primožič |
16.6.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Ljubljana |
K.o.: 1772 - Štepanja vas, št.parc.: 175 |
|
Štepanja vas, pokopališče, Cepuder Saša, Lev, Kores Jurij |
Za Saša Cepuder Sistory navaja Ime in priimek: Aleksej (Saša) Capuder /Cepuder/, Oče: Leon (Lev), Mati: Marija, Priimek matere: Ferenčak, Datum rojstva: 09. 06. 1921, Kraj rojstva: Melinci, Kraj bivanja: Maribor, Poklic (soc. status): študent, Datum smrti/izginotja: 17. 01. 1945, Kraj smrti/izginotja: Srem, Kraj pokopa: Lovas, Država pokopa: Hrvaška. »Seznam padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja […] A Mariborčani, ki so živeli v Mariboru ob vdoru okupatorja […] Cepuder Saša, 1921 Melinci, študent, padel kot borec na sremski fronti leta 1945 […]« (Milica Ostrovška, Kljub vsemu odpor, Maribor v času okupacije in narodnoosvobodilnega boja, Tretja knjiga, Maribor: Založba Obzorja, 1981, str. 339, 340, 343) »Seznam padlih borcev in umrlih ranjencev slovenske prostovoljske brigade v Srbiji, vključene v I. krajiško brigado kot njen 5. bataljon: […] Cepuder Saša […]« (Fran Roš, Slovenski izgnanci v Srbiji 1941–1945, Založba Obzorja Maribor, 1967, str. 480) ________________________________________________________________________ »Najdlje, skoraj pol leta, sem imela ilegalne dokumente na ime Marija Voglar, moj tovariš Vinko Kristan pa na ime Anton Voglar. Oba sva bila, čeprav ilegalca, redno prijavljena pod ilegalnim imenom na matičnem uradu kot begunca iz Štajerske, zaposlena v Ljubljani, stanujoča pri Juriju in Mariji Kores na Pugljevi cesti 19 na Kodeljevem.« (Vilma Bebler – Pirkovič, Bila sem kurirka glavnega poveljstva, Junaška Ljubljana 1941–1945, Prva knjiga, Ljubljana, 1985, str. 307) Nahajališče Iskalnik grobov Žale, Štepanja vas (https://grobovi.zale.si/# ) pokaže podatek za Marija Kores (1908-1966). |
Pokopališče Štepanja vas, Ljubljana, Oddelek:[ZID], Vrsta: [CD], Grob: [27]. |
SAŠA CEPUDER |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 17.6.2023, po slikah in podatkih Zdenke Primožič |
17.6.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Ljubljana |
K.o.: 1772 - Štepanja vas, št.parc.: 174/3 |
|
Zgornje Jezersko - Hiša Zgornje Jezersko 56 |
OPIS SPOMENIKA: Vzidana je na pročelju Krčeve hiše na Zgornjem Jezerskem št. 56. Napis je vklesan v sivo marmorno ploščo. OPIS: Medicinec Jože Kenda, rojen 15. Junija 1920 na Brdu nad Lukovico, je opravljal dolžnosti zdravnika v partizanski bolnici »Krtina« v Komatevri že od leta 1943. V noči med 28. In 29. Avgustom 1944 je bil Kenda skupaj še z dvema borcema v patrulji na Zgornjem Jezerskem. Tik pred Krčevo hišo so partizani naleteli na nemško policijsko zasedo. Pri spopadu je bil Kenda ubit, njegova tovariša Miha Skuber in Lovro Poljanec pa sta bila ranjena. Huje ranjenega Skubra so nemški policisti ujeli in odvedli v celovške zapore, Poljancu pa je posrečilo prebiti obroč. OPOMBA: Novi lastnik stavbe je pri obnovi fasade leta 2019 odstranil spominsko ploščo, po končanih delih plošče ni namestil nazaj na staro mesto. O tem je predsednik OO ZB NOB Jezersko obvestil občino Jezersko, ki je kontaktirala Zavod za varstvo kulturne dediščine Kranj. Spominska plošča še vedno (maj 2021) ni umeščena!? VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, 1975 Zveza združenj borcev NOV SR Slovenije, Občinski odbor Kranj, str. 98-99. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 219 in 234. http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=24553 Spominsko ploščo (40 x 25 cm) je vzidal krajevni odbor ZB NOV Jezersko, odkrita pa je bila 16. junija 1957. EŠD: 24553, profana stavbna dediščina |
Spomenik stoji sredi vasi Zgornje Jezersko, na hišni št. 56, na zahodni strani glavne ceste ki vodi skozi naselje, 50 m pred osnovno šolo in osrednjim spomenikom. |
TU JE V L. 1944 PADEL ZA SVOBODO SVOJEGA NARODA MED. KENDA JOŽE BOREC ZAP. KOROŠKEGA ODREDA |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Barbara Šemrov |
20.3.2019. 00:00 |
— |
18.5.2021 Lado Nikšič |
Marmorna plošča |
Jezersko |
2076 ZGORNJE JEZERSKO, 367/14 |
|
Komeščina (Trstenik), spomenik trem borcem |
Štiri borbene skupine (80 borcev) so v zaključnih bojih dobile nalogo zavzeti nemško postojanko pri radijskem oddajniku na Trsteniku in utrdbo pri Svetilniku, kjer je bilo 100 Nemcev. 30. maja 1945 so trem tu padlim (med njimi tudi komandant Giusto Bortolutti) postavili spomenik. Partizanska komanda je bila do razpusta v vili Cosulich. KLS v Italiji 1, 119 |
Kje točno je Komeščina? |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik |
19.12.2020. 00:00 |
— |
— |
— |
Italija, Trst |
— |
|
Marno |
Ni v RKD, tudi drugod nič o njem. |
V vasi Marno, 100 m severno od odcepa z glavne ceste Dol pri Hrastniku-Rimske Toplice, v trikotniku križišča na začetku vasi, pri h. št. 43. |
NEPOZABNI, KI STE SE BORILI, MARNO 2.7.1978 OB. ODB. ZZB NOV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 21. 7. 2019 |
4.4.2024. 00:00 |
— |
Slike "3" Bor1974-18.XII.2023
M. Kermavnar, 4.4.2024, dodal imena na spomeniku |
— |
Hrastnik |
1857 MARNO, 816/2 |
|
Škofja Loka, pokopališče, Čarman Štefan |
»Čarman Štefan, 1922, Hosta, delavec, v partizane 15. 3. 1943, padel 4. 12. 1943 na Vrhu nad Želimljami;« (Vincencij Demšar, Žrtve NOB v Škofji Loki, Loški razgledi, 1975, letnik 22, številka 1, str. 179) Sistory: Štefan Čarman, datum rojstva: 26.12.1922, datum smrti: 4.12.1943, Kraj bivanja: Hosta, Kraj smrti/izginotja: Turjak, Kraj pokopa: Turjak.
|
Mestno pokopališče Škofja Loka, Partizanska cesta 43. Desno od kapele sredi pokopališča. (Pogled od glavnega vhoda) |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 1.3.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
7.3.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Škofja Loka |
K. o. 2035 Škofja Loka, parc. št. 68 |
|
Sv. Ana pri Ložu, spominska plošča padlim borcem in talcem |
Spominska plošča, odkrita 10.9.1950, je bila verjetno odstranjena leta 1982 ob postavitvi novega spominskega obeležja padlim partizanom in domačinu. V knjigi Vodnik po partizanskih poteh, Založba Borec, Ljubljana, 1976, stran
314: Ob vaški poti pri Sv.Ani stoji spominsko znamenje, delo Valentina Vrhovca,
|
Sv. Ana nad Ložem , v Ložu se nasproti Kovinoplastike zavije proti Sv. Ani po asfaltni cesti, nato sledi odcep levo na makadamsko cesto in prispemo v naselje Sv.Ana. Obeležje je bilo na levi strani ceste na obzidju pri Bajtarjevi hiši. |
zvezda V SPOMIN 14 BORCEM TU PADLIM NOTRANJSKEGA TALCEM ODREDA ŽRTVAM PADLIM ZA FAŠISTIČNEGA SVOBODO 1944 1944 VEČNA SLAVA NJIM! ZB.NOV. LOŽKE DOLINE 10.IX.1950 |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
25.11.2021 D.Divjak |
25.11.2021. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Loška dolina |
K.o.: 1¸636 - LOŽ, št.parc.: 1281/1 |
|
Tiskarna Tone Tomšič |
Spominska plošča je bila slavnostno odkrita 12. novembra 1948, o čemer je poročal Slovenski poročevalec (povezava). Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 67. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 25-26. |
Na Šubičevi 3, takoj za križiščem z Valvasorjevo ulico. |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
13. 3. 2017 M. Hladnik |
9.8.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 9. 8. 2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na plošči in Lokacijo ter dodal njene fotografije 3/1 do 3/3. |
Spominska plošča |
Ljubljana |
AJDOVŠČINA, 3068 |
|
OF, hram Jožeta Božiča, Gradnje |
V hramu, restavriranem v izvirni obliki s prvotno opremo, je bil v letih 1942 in 1943 sedež terenskega odbora OF za Kostanjevico - Sv. Križ. Na njem je pritrjena lesena plošča z vdolbenim posvetilom.
Plošča je bila odkrita 9. 10. 1983 (starejša različica je bila odkrita že prej).
|
Hram Jožeta Božiča, Gradnje, brez h. št., v zahodnem delu naselja.
Hiša v bližini: Gradnje 1 |
TV JE BIL SEDEŽ |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik 11. 1. 2020 neobiskano nedokončano |
29.5.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 24.2.2024, po predlogi Zdenke Primožič dopisal datum odkritja plošče in dodal fotografijo 2 iz Dolenjskega lista.
M.Kermavnar, 29.5.2024, po predlogi Zdenke Primožič dopolnil besedilo na spomeniku in dodal fotografijo 3/1 |
lesena plošča |
Krško |
1334 ČRNEČA VAS, *223 |
|
Narodni dom pri sv. Ivanu |
Na plošči je 45 imen padlih domačinov. Ali je TO?? https://www.google.si/maps/@45.6548798,13.8067039,3a,90y,195.43h,89.42t/data=!3m6!1e1!3m4!1s3FU44hExNwIOwSBBC4OmYQ!2e0!7i16384!8i8192?hl=sl |
Bivši Narodni dom pri sv. Ivanu [kje točno? Strada di Guardiella 25?] |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik |
19.12.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Italija, Trst |
— |
|
Ruška četa |
Po razformiranju Pohorske čete so decembra 1941 prišli na Smolnik, na Knifičevo partizansko postojanko - Miha Pintar-Toledo, Jakob Špenga in Franc Jezernik. Tu so se jim pridružili še borci Zdravko Trpin, Jože Knific-Iks in Jože Matavšek. Od tu so se umaknili na novo postojanko v izpraznjeno stanovanje v takratni Elektrarni Pogačnik. Tam je bila 22. decembra 1941 pod vodstvom Mihe Pintarja-Toleda ustanovljena Ruška četa. Pozneje so se Ruški četi priključili še borci iz Ruš in drugih krajev. Med njimi narodna heroja Milka Kerin in Alfonz Šarh-Iztok s tremi sinovi. Komandir Ruške čete je po odhodu Mihe Pintarja-Toleda postal Jože Knific-Iks. Četa je vse do priključitve v I. Pohorski bataljon delovala v neposredni bližini Maribora. Vir: Ruški delavec, str.4, september 1986. |
Jeklo Ruše - bivša Pogačnikova elektrarna. Pogačnikova ulica 11. |
V DECEMBRU 1941. LETA SO SE V ZAVETJU POGAČNIKOVE ELEKTRARNE ZBRALI PRVI BORCI RUŠKE PARTIZANSKE ČETE. TA ČETA JE V 1942. LETU OKREPILA NARODNOOSVOBODILNI BOJ NA ŠIRŠEM MARIBORSKEM OBMOČJU. RUŠKA ČETA SE JE 3. NOVEMBRA 1942 VKLJUČILA V LEGENDARNI POHORSKI BATALJON.DECEMBER 1980 KO ZB NOV SMOLNIK - FALA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S,Gradišnik, 6. 10. 2023 |
6.10.2023. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča. |
Ruše |
— |
|
Strmica |
Trije kamniti bloki na ovalni ploščadi. Spomenik je bil odkrit 9. 9. 1979.
Arh, Marino Kontelj. |
Na ploščadi sredi vasi Strmca, med h. št. 15 in 18. |
PALI SO TOVARIŠI PALI ... MI PA SMO VSTALI! ZA DOMOVINO IN LEPŠE USTRELJENI KOT AKTIVISTI PADLA KOT PARTIZANA UMRLI V INTERNACIJI UMRLA ZARADI POSLEDIC 1941 1945 1979 KRAJANI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po fotografijah Urške Perenič 4.4.2020
D.Divjak 20.6.2023 |
20.6.2023. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil podatke 20.6.2023 |
Spomenik |
Postojna |
K.o.: 2472-STRMICA, št.parc.: 1047 |
|
Škocjan, pokopališče, Merkužič Jakob in Anton |
Sistory navaja: Ime in priimek: Jakob Merkužič, Oče: Valentin, Mati: Marjeta, Po domače: Mrkušev, Datum rojstva: 30. 04. 1905, Kraj rojstva: Studenec pri Krtini, Kraj bivanja: Studenec pri Krtini, Stara občina: Dob, Nova občina: Domžale, Poklic (soc. status): kmet, Datum smrti/izginotja: 10. 09. 1944, Kraj smrti/izginotja: Pri Grosupljem, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija. »Padli […] Merkužič Jakob, Studenec, 1905–1944« (Lado Ambrožič – Novljan,
Gubčeva brigada, Knjižnica NOV in POS 8, Ljubljana: Partizanska knjiga in Odbor
Gubčeve brigade v Ljubljani, 1972, str. 1022. _________________________________________________________________________
Opomba: Podatek o dnevu smrti je v Sistory (28.) drug kot na nagrobniku (8.). |
Pokopališče Škocjan, iskalnik grobov Domžale, Škocjan, P: A, V: 1, S: 36 (Iskalnik grobov Domžale, Škocjan Dostop: 20. 6. 2024).
|
[risba klečečega Kristusa, ožarjenega z nebeško svetlobo] OČE JAKOB * 30 4 1905 + 10 9 1944 MERKUŽIČ – EVI TEŽKA NA ZEMLJI BILA JE LOČITEV, |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 22.6.2024, po predlogi Zdenke Primožič |
22.6.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Domžale |
K. o. 1946 Studenec, parc. št. 1 |
|
Carlo Nathan Morpurgo |
Carlo Nathan Morpurgo je bil sin Giacoma Morpurga in Giuseppine Gentilli. Rodil se je v Trstu 24. avgusta 1890. Aretiran je bil 20. januarja 1944 v Trstu, najprej pridržan v tržaškem zaporu, nato pa 2. septembra 1944 deportiran v uničevalno taborišče Auschwitz. Tja je prispel pet dni kasneje in tam ga je nacistični režim umoril 4. novembra 1944. Po njem se imenuje OŠ.
|
Via San Francesco, 19, Trst
45.653442°N 13.779698°E |
QUI LAVORAVA CARLO NATHAN MORPURGO NATO 1890 ARRESTATO 20.1.1944 DEPORTATO ASSASSINATO 4.11.1944 AUSCHWITZ |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik |
10.2.2021. 00:00 |
— |
— |
Spotikavec |
Italija, Trst |
— |
|
Zapor Regina Coeli, Rim |
Geslo: zapor123 |
V bližini mostu Giuseppe Mazzini, Via della Lungara, 29, 00165 Roma RM, Italija |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D.Divjak 2.2.2024 |
2.2.2024. 00:00 |
— |
— |
— |
Italija, Rim |
— |
|
Podvratnik Anton |
— |
Pokopališče Šmihel |
PODVRATNIK [fotografija v medaljonu] ANTON 1. 5. 1908 padel na Pohorju pri Resniku 28. 11. 1944 Žalostno bilo najino zadnje je slovo, kakor slutnja, da nazaj te več ne bo. Res bilo je čakanje vse zaman in zdaj tu počivaš padli partizan. MLAČNIKOVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
5.12.2022. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Mozirje |
— |
|
Spominska plošča I. bataljonu Zapadnodolenjskega odreda, Kompolje-Dobrepolje |
Prva enota bataljona je prišla v Dobrepolje 28. aprila 1942, kmalu se je ves bataljon utaboril v Logu pri Kompoljah. Imel je štiri čete, tri so delovale ob železniški progi Čušperk - Ribnica, ena pa je bila pri Zagradcu. V noči na 1. maj je skupina partizanov prvič napadla italijansko postojanko pri Sv. Antonu nad Zdensko vasjo. Isto noč je okoli 100 ljudi iz Dobrepolja rušilo železniško progo med železniškima postajama Dobrepoje - Velike Lašče, zasekalo cesto med vasema Predstruge in Ponikve ter rušilo in zasekalo železniško progo in cesto med Čušperkom in Dobrepoljem. S prihodom 1. bataljona Dolenbjskega , kasneje Zapadnodolenjskega odreda, povečala aktivnost OF v Dobrepoljski dolini. Bronasta plošča se nahaja na fasadi nekdanje trgovine KZ v središču Kompolj ob cesti iz Videm-Dobrepolja. Ev.št. enote: 21927 Vir: Pomniki NOB v občini Grosuplje, 29. oktober 1987 |
Po cesti iz Vidma v Kompolje v središču naselja je na desni strani hiša s klančino v hišno garažo. Plošča je na fasadi, ki je vidna s ceste. |
Zvezda V TEM KRAJU JE OD APRILA DO AVGUSTA 1942 DELOVAL I. PARTIZANSKI BAT.DO-ZDO ZB NOV DOBREPOLJE 1982 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 12. avgust 2018 |
30.3.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska bronasta plošča |
Dobrepolje |
K.o.:1801 - KOMPOLJE, št. parc.: 1678/10 |
|
Prva Dalmatinska proletarska brigada |
Spomenik predstavlja bronasti kip borca, na kamnit podstavek je vklesano posvetilo. Avtor kipa je B. Kalin, načrta pa F. Smerdu. Odkrit junija 1952 pred krajevnim uradom, na sedanje mesto prenesen novembra 1958.
Kipar je Anton Sigulin 1951. |
Ob Kolodvorski c. levo smer Pivka-Hrastje pod vznožjem Habjanovega hriba v Pivki, Pod Zavrtnice. |
PADLIM BORCEM NOV 1941 - 1945 (na spominski plošči poleg spomenika, levo slovensko, desno srbohrvaško) V BOJU ZA SVOBODOLJUBNI KRAJ, ZDRUŽENA S SILAMI NOV JUGOSLAVIJE, JE SLAVNA PRVA DALMATINSKA PROLETARSKA BRIGADA NAVDIHNJENA Z DUHOM SVOBODE, BRATSTVA IN ENOTNOSTI KONČALA SVOJO LEGENDARNO REVOLUCIONARNO NARODNOOSVOBODILNO POT, DOLGO 1000 DNI VOJNE, TER TUKAJ, NA OBMOČJU PIVKE, 9.V.1945, OVENČANA Z ZMAGO, ZAKLJUČILA SVOJ ZMAGOSLAVNI POHOD BODOČIM RODOVOM V SPOMIN. LJUDSTVO SLOVENSKEGA PRIMORJA IN DALMACIJE 1942 - 1945 PIVKA, 6.IX.1987 SLAVA BESMRTNIMA, KOJI SU HEROJSKI PALI - ZA ŽIVOT SLOBODE, ŽIVOT SVOJ SU DALI! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik
9.maj 2021 dopolnil D.Divjak, dop.,T.Bizjak in M.Štupica 19.12.2021 |
9.5.2021. 00:00 |
— |
9.5.2021 dopolnil opis D.Divjak |
Kip |
Pivka |
k.o. 2501 - Petelinje, parc. št.: 4381/6 |
|
Spominska plošča zagorskim godbenikom |
Plošča je bila odkrita v prvih letih po vojni na starem godbenem domu v Toplicah-Podvine 23.Po dograditvi doma LO na Cesti B.Kidriča so godbeniki dobili svoje prostore v novem domu. Spominsko ploščo žrtvam vojne so prestavili v stopnišče doma LO.Vir: B.Omahne,Kaplje preteklosti |
Cesta B.Kidriča 11-a |
V spomin padlim borcem-talcem članom rudarske godbe Zagorje v času od 1941 do 1945ROPAS IVAN, ARŽIŠNIK ANTON, PEČAR FELIKS, ZORI ŠTEFAN, KOVAČ OTMAR, MRGOLE STANKO, ROŠTOHAR HINKODarovali so svoje življenje domovini. toda ne zaman, saj jke prvič v zgodovini svoboden slovenski rod. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
20.6.2023. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Zagorje ob Savi |
— |
|
Trst, Spomenik bazoviškim žrtvam na pokopališču Sv. Ana (Bidovec, Marušič, Miloš, Valenčič) |
Spomenik je bil obnovljen 6. 9. 1970. Vir: S. Fatur. Spomenik v obliki umetniško izdelanega temnega stebra (plamena), ki ima ob straneh kipe obraze ( glave ) vseh štirih bazoviških žrtev
Geslo: TIGR |
Italija, Trst, na pokopališču Sv. Ana,
Spomenik stoji na Polju 5, blizu stare pokopališke cerkve, pokopališče prri Sv.Ani. |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Kermavnar 12.2.2021
D.Divjak 1.6.2022 |
1.6.2022. 00:00 |
12.1.2026. 22:12 |
D.Divjak dopolnil opis in opis dostopa 1.6.2022 --
M. Kermavnar, 12.01.2026, dodal fotografijo iz knjige: S. Fatur, Zgodba o TIGRu |
Skulptura |
Italija, Trst |
— |