Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
6232
Spominska plošča petletki pri Erjavčevi koči in postavitvi elektrovoda

.
vsi123

Makadamska cesta za oskrbo Erjavčeve koče, južna stran. Pod njo stoji zidan transformator s ploščo nad vrati

Leta 1949 so gorniki izvrševalci Titove petletke z udarniškim delom zgradili ta elektrovod v korist ljudstvu - socialistične domovinePD Jesenice 29.X. 1949

Obstoječi spomeniki
Dušan Škodič, 19.10.2020
21.9.2020. 00:00
Kovinska plošča in Titov profil
Kranjska Gora
2169 KRANJSKA GORA, 825/26
5283
ŠTOBLANK - GROBNICA PADLIM PARTIZANOM
Iz Špetra Sovenov do Ažle naprej do vasi Kozica in Liese. Tukaj mzavijemo levo skozi vas Zavrt do Štoblanka (St. Volfang), kjer je desno nad cesto pokopališče. Grobnica je na levi stranim od vhoda.

JUGOSLOVANSKI IN ITALIJANSKI PARTIZANI 
SO DALI V BOJU PROTI SKUPNEMU SOVRAŽNIUKU
1943 - 1945 
NAJ BI NJIHOVA ŽRTEV VZPODBUDILA NARODE K 
MIRU, BRATSTVU IN LJUBEZNI DO SVOBOD
.
EPARIGIANI
ITALIANI E JUGOSLAVI CADUTI 
CONTRO IL COMUNE NEMICO DELL´UMANITA´
1943 - 1945 
POSA QUEST SACRIFICIO SPRONARE I POPOLI 
ALL´UNITA ALLA LIBERTA ED ALLA FRATELLANZA
.
BORDON EUGENIO
KOMEN ANTON
KOCINA MILAN
PRAPOTNICH AMEDEO
.
IN ŠEST NEZNANIH 
JUGOSLOVANSKIH 
PARTIZANOV
.
E SEI PARIGIANI 
JUGOSLAVI 
IGNOTI
                                       ZZB NOV SLOVENIJE
                                       ANPI DEL NATISONE

Obstoječi spomeniki
Vojko Hobič
11.4.2020. 00:00
GROBNICA
Italija, Dreka
8284
Spominska plošča PRVI petletki

.
vsi123

Šalka vas 107 pri Kočevju

OBNOVLJENO V LETU SVOBODE 1947 PRVI PETLETNI PLAN 30. XI. 1947

Obstoječi spomeniki
Dušan Škodič, 23.04.2023
24.4.2023. 00:00
Okrogla plošča s srpom in kladivom na podlagi petokrake zvezde
Kočevje
6438
Deportirancem v nemška taborišča

Spomenik so postavili leta 1990.
LSI 2: 129

Na trgu pred železniško postajo v Gorici

DACHAU - BUCHENWALD - AUSCHWITZ - MAUTHAUSEN - FLOSSENBURG - RAVENSBRÜCK - RISIERA SAN SABBA
[židovska zvezda] [znak taboriščnika iz Italije]
E SUCCESSO, POTREBBE DI NUOVO ACCADERE,
NON SI DEVE DEMENTICARE.
ZGODILO SE JE, LAHKO BI SE PONOVILO, 
NE SMEMO POZABITI.
[isti napis še v hebrejščini]
IN MEMORIA DEI DEPORTATI ISONTINI, L'ANEO POSE   29-4-1990 

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
22.12.2020. 00:00
Italija, Gorica
9596
Padli delavci Avtomontaže

Obrat Avtomontaža, ki je nastal leta 1933, je bil že pred vojno močno središče delavskega gibanja, med drugim je bilo organiziranih več stavk pod komunističnim vodstvom. Med vojno je bila Avtomontaža razglašena za vojno industrijo, delavci pa so prejeli določeno stopnjo imunitete, kar so pripadniki odporniškega gibanja s pridom izkoriščali. Komunistična organizacija je ostala prisotna med delavstvom obrata, njeni člani pa so skušali na različne načine sabotirati delo in popravila. Med vojno je v partizanskih vrstah, taboriščih ali kot talci umrlo petnajst delavcev Avtomontaže.

Padlim delavcem so leta 1962 na pobudo delovnega kolektiva odkrili spomenik, sestavljen iz bronaste skulpture moškega akta, dela akademskega kiparja Draga Tršarja, in masivnega kamnitega podstavka, v robove katerega so bila vklesana imena padlih. Avtor arhitekturne ureditve je bil Vlasto Kopač. Spomenik je sprva stal na prvotni lokaciji Avtomontaže na Kamniški ulici 25, nato je bil s selitvijo tovarne na Celovško cesto 180 preseljen tja.

Tovarniški obrat je bil leta 2007 po stečaju porušen. Usoda spomenika ni znana.

Viri: 

Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 52-53 (vir fotografije št. 3).

Avtomontaža: 50 let: 1936-1986, Ljubljana: Avtomontaža, 1986, str. 6 in 28 (vir fotografij št. 1 in 2).

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 47.

Spomenik je stal pred poslopjem podjetja Avtomontaža na Celovški cesti 180, ki je bilo kasneje porušeno; danes je na tem mestu soseska Celovški dvori. Označena lokacija na zemljevidu je približna.

1941   1945

BIZJAK JANEZ
KOS ŠTEFAN
LEPŠA JOŽE
OBRAN FRANC
PAVLIČ GVIDO
PRAŠNIKAR JANEZ
ŠLANDER VILI
TURK JOSIP
UČAKAR MAKS
UČAKAR SREČO
VIDERGAR JOŽE
VIDMAJER FRANC
ZAGOŽEN MARTIN
ZALESJAK DANE
ŽGAJNER SREČKO

Uničeni spomeniki
Ivan Smiljanić, 16. 4. 2025
16.4.2025. 00:00
Spomenik
Ljubljana
K. o. 1739 2207/5, parc. št. 2207/5
8816
Taborišče izgnancev samostan Redemptoristenkloster Forchheim,
Vir:Tone Ferenc, Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941 - 1945, Maribor 1968

Geslo: izgnanci123

Klosterstrasse 10, Forchheim, Zgornja Frankonija, Nemčija
Neobiskani spomeniki
D. Divjak 17.2.2024
17.2.2024. 00:00
Nemčija, Forchheim, Zgornja Frankonija
5415
Temljine, Spomenik Cirilu Drekonji

Spomenik v obliki kamnite mize s stoli, z vklesanim napisom v plečnikovskem slogu. Prostor je tlakovan in ograjen s kamnitim zidom. Odkrit je bil 6. 6. 1954. Posvečen je učitelju in pisatelju Cirilu Drekonji (1896-1944), rojenem v tej vasi.

EŠD 25750

Kot talec ustreljen l. 1944 v Ljubljani.

Napisan je tudi na spominskih ploščah: 

   v Kamniku, v avli občinske stavbe

   v Ljubljani, v avli poslopja Društva slovenskih pisateljev.

https://sl.wikipedia.org/wiki/Ciril_Drekonja

Spomenik stoji v severnem delu vasi. Hiša v bližini: Temljine 26

           V TEJ VASI
JE BIL 2. VI. 1896 ROJEN
     CIRIL DREKONJA
          UČITELJ IN
           PISATELJ

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar
23.4.2020. 00:00
Tolmin
K. o. 2239 Kneža, parc. št. 1161/9
7985
Padlim v NOB in osamosvojitveni vojni-Videm pri Ptuju

.
Geslo: Pomnik1991

Trg v Vidmu pri Ptuju desno pred vhodom na parkirišče Mesarije Žerak. Viden s ceste, a pogled delno zakriva živa meja.

"V SPOMIN PADLIM

V NOB

IN V VOJNI

ZA SAMOSTOJNO SLOVENIJO

OBČINA VIDEM 2001"

Obstoječi spomeniki
Bor1974
10.12.2022. 00:00
Prepis in slike Bor1974 - 14.XII.2022
Troetažni okrogli podstavek iz kamenja z belim cvetom in marmorno ploščo ob strani.
Videm
7572
Svetozar Vukanić, Žale
Ljubljanske Žale: Žale [A]: oddelek [37A], vrsta [6], grob [7].

[levo od nagrobnika je rdeča zvezda na kovanih rešetkah]

VUKANIĆ SVETOZAR
DIPL. PRAVNIK
OFICIR JNA V P. IN BOREC NOB
24. 10. 1916 - 5. 4. 1970

VUKANIĆ IVA
SLOVENSKA PESNICA
30. 5. 1921 - 3. 6. 2010

KLENOVŠEK ANA        1912 - 1991

Obstoječi spomeniki
Mojca Ž. 2.6.2022 D.Divjak 30.6.2023
30.6.2023. 00:00
D.Divjak dopolnil podatke 30.6.2023
družinski nagrobnik
Ljubljana
K.o.: 1736, št.parc.: 826/11
8589
Grizoldova domačija

Vrata Grizoldove domačije na Smolniku so bila vedno odprta za borce, kurirje, obveščevalce in aktiviste. Ta trdna domačija se je že več rodov nazaj izkazala s svojo narodno zavednostjo in svobodoljubjem. Na Grizoldovi domačiji so se vršili razni sestanki in konference ilegalcev in legalnih sodelavcev. Sin Franjo je razmnoževal ilegalno literaturo. Bil je član Okrajnega komiteja SKOJ za okraj Maribor-desni breg. Na tej domačiji je bila ustanovljena na prelomu leta 1944/45 Pionirska organizacija za območje Ruš. 28.marca 1945 so Nemci zverinsko umorili gospodarja Mirka Grizolda in njegovega 17 letnega sina Franja, ustrelili Jožeta Fridriha, dom pa izropali in zažgali.
.
Planinskem vestniku februarja 1981: 
»'Dobrodošli na Grizoldovi domačiji' …

Tako so nas pozdravljali slavoloki, ko smo se vzpenjali na 840 m visoki Smolnik nad Rušami. Tu je bila 5. oktobra 1980 slovesnost, ki so jo organizirale družbenopolitične organizacije in KS Smolnik-Fara. Odkrili so spominsko ploščo, na kateri piše:

               GRIZOLDOVO DOMAČIJO
so 27. marca 1945 nemški vojaki zažgali
               zverinsko umorili
gospodarja Mirka Grizolda in sina Franja
               ter ustrelili Jožefa Fridriha.
               Zemlja je vsrkala vašo kri.
               Iz nje za nas življenje brsti.

Približno 2000 ljudi se je zbralo na tem prečudovitem delu Pohorja, da bi se poklonili spominu žrtvam boja za našo svobodo ter se seznanili s težko, a veličastno zgodovino NOB tega kraja, obenem pa vse to združili z lepim izletom v naravo. […]
Tovarišica Knifič-Gašparičeva je izredno skrbno orisala tedanji politični položaj, ob tem pa poudarila, da so na Grizoldovi domačiji v 100 letih štirje rodovi zvesto vztrajali v borbi za slovenske pravice. Praded zverinsko umorjenega 15-letnega Franja, Davorin Grizold, ljudski pesnik in narodni buditelj, je že leta 1865 ustanovil prvo bralno društvo v Rušah in med vaščani utrjeval narodno zavest. Povedala je, da je bila domačija Grizold, visoko na Pohorju, med okupacijo izredno pomembna postojanka NOB. Člani družine so aktivno sodelovali v NOB. Na njihovem domu je bila tehnika, javka za kurirje, obveščevalce in aktiviste. Partizani so tu našli vedno topel dom. Ko je okupator vse to razkril, so 27. marca 1945. leta, tik pred, velikonočnimi prazniki, na pragu svobode, nemški SS oddelki obkolili domačijo. Mučili so gospodarja Mirka, 15-letnega sina Franja, še živima iztaknili oči, nato pa ju ubili skupaj z Jožetom Fridrihom, ki je bil na domačiji. Gospodinjo Antonijo Grizold, ki še danes živi, so izgnali iz hiše s tremi malimi otroci, ki so jokali in se oklepali njenega krila. Morala je biti priča tej tragediji. Nato so Nemci izropali kmetijo, se opijanili, spustili sode po hribu navzdol, tiste velike pa, ki jih niso mogli premakniti, pa so prestrelili, da je vsa pijača stekla po kleti. Nato so domačijo zažgali.«

(Erna Muser, Pohorje vabi, Planinski vestnik, Glasilo Planinske zveze Slovenije, 2, februar 1981, str. 90, 91. Elektronski vir: Planinski vestnik, 2, februar 1981, 89  Dostop: 10. 6. 2024)

Smolnik 74, Ruše
Neobiskani spomeniki
S.Gradišnik
10.6.2024. 00:00
M.Kermavnar, 10.6.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal opis in povezavo iz Planinskega vestnika
Spominska plošča
Ruše
K. o. 672 Smolnik, parc. št. *36
7429
Franc Šteklič

Blizu naselja Ljubečna, je na mestu, kjer je padel Franc Šteklič, sekretar OK KPS za Celje-okolica, je spominska plošča.

Franc Šteklič je napisan tudi na plošči, ki se hrani v gasilskem muzeju v Ljubečni (Opekarski in gasilski muzej)

Ljubečna

NA TEM MESTU JE
11. 3. 1945
POD OKUPATORJEVIMI STRELI
KONČAL REVOLUCIONARNO POT
FRANC ŠTEKLIČ - LUKA
SEKRETAR OKRAJNEGA KOMITEJA KPS
CELJE OKOLICA

Uničeni spomeniki
S.Gradišnik 3. 4. 2022
21.8.2022. 00:00
20.9.2025. 07:22
Foto Urh Ferlež 21. 8. 2022. "Plošča je bila na željo lastnika s prvotne lokacije odstranjena in je shranjena v opekarskem in gasilskem muzeju, ki je v gasilnem domu (naslov Kocbekova cesta 5)."
Spominska plošča
Celje
6193
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.6
Na koncu kraka Žaucerjeve ulice, SZ od h. št. 18, Ljubljana.

1942-1945

POSTAVIL DELOVNI KOLEKTIV
TRG. PODJ. ASTRA

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik po fotografiji in podatkih Mojce Župančič
29.8.2020. 00:00
Betonski steber
Ljubljana
Vič, 1275/3
7105
Škofja Loka, plošča neposlušnim mobiliziranim Luksemburžanom

»21. maja 1993 - […] Predsednik vlade kneževine Luksemburg Jacques Santer je odkril spominsko ploščo Luksemburžanom, mobiliziranim v nemško policijo, ki so leta 1941 v Škofji Loki in drugod v Sloveniji odkrito zavračali vojskovanje proti slovenskim partizanom. Ploščo so vgradili na pročelje škofjeloške vojašnice.«

Iz območja nekdanje škofjeloške vojašnice je bila plošča leta 1998 preseljena na fasado Osnovne šole Škofja Loka-mesto.

Pri napadu v Dražgošah januarja 1942 je sodelovalo večje število v nemško policijo mobiliziranih Luksemburžanov, ki pa so se uprli že prvi dan. Niso hoteli v napad proti partizanom in odvrgli so celo orožje. Zaradi tega jih je policijsko poveljstvo nekaj pobilo, ostale pa so razorožili in jih odpeljali s Češnjice in Škofje Loke v Šentvid in dalje v Innsburck. Tam so od njih zahtevali, da prisežejo Hitlerju. Luksemburžani pa so jim odgovorili, da niso Nemci, in da se proti drugim narodom ne bodo borili za Hitlerja. Zato so jih razposlali po raznih koncentracijskih taboriščih.

  • Ivan Jan. Dražgoška bitka. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1971. 180, 181, 182, 189.

Škofja Loka, Šolska ulica 1, na fasadi, Osnovne šole Škofja Loka-mesto, desno od glavnega vhoda

LUKSEMBURŽANOM, NASILNO MOBILIZIRANIM

V OKUPACIJSKO POLICIJO V SPOMIN NA

NEPOSLUŠNOST NACISTIČNIM OBLASTEM

V AKCIJAH PROTI ODPORNIŠKEMU GIBANJU

SLOVENCEV V LETU 1941.

       VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE

                                          21. MAJ 1993

.

AUX LUXEMBOURGEOIS INCORPORÉS

DE FORCE DANS LA POLICE D'OCCUPATION,

EN MÉMOIRE DE LEUR ESPRIT INSOUMIS

AU RÉGIME NAZI DANS LES ACTIONS MENÉES

CONTRE LA RÉSISTANCE SLOVÈNE EN 1941.

LE GOUVERNEMENT DE LA RÉPUBLIQUE DE SLOVÉNIE

                                                        LE 21. MAI 1993

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar, 17.12.2021
30.3.2023. 00:00
M. Kermavnar, 30.3.2023, po podatkih Zdenke Primožič dodal opis
Spominska plošča
Škofja Loka
K. o. 2035 Škofja Loka, parc. št. 42/2
8734
Strane, Komanda mesta Senožeče in Postojna

V vasi in  njeni bližini je v letu 1944 dolgo taborila Komanda mesta Senožeče, ki se je proti koncu leta preimenovala v Komando mesta Postojna.

pročelje hiše Strane 1

NA TEM OBMOČJU

JE OD MARCA 1944 DELOVALA

KOMANDA MESTA

SENOŽEČE IN POSTOJNA

                                     OK ZSMS

STRANE 1944–1984  POSTOJNA

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 19. 12. 2023, po slikah in besedilu Mojce Luštrek
19.12.2023. 00:00
Spominska plošča
Postojna
K.o. 2482 Strane, parc. št. 1771/2
9426
Partizanska narodna kmetija, Planina
Na razcepu cest proti Mirni gori in Gačam, Planina.

V tej vasi in njeni 
okolici je v letih 1944/45
delovala prva
partizanska
narodna kmetija

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
23.12.2024. 00:00
lesena plošča
Semič
1532 Planina, 2436
1350
VELIKI CEROVEC-spominska plošča
Na zahodni fasadi gostilne v hiši Vel. Cerovec št. 1.

TU SO

29.JUNIJA 1942

PARTIZANI BELOKRAJNSKEGA BATALJONA IN

 ČETA GORJANSKEGA BATALJONA

NAPADLI FAŠISTIČNO POSTOJAN KO

IN JO PREGNALI

M. Hladnik 8. 4. 2017 7. februar 2021 - dopolnil D.Divjak
7.2.2021. 00:00
7.2.2021 - dopolnil podatke D.Divjak
spominska plošča
Novo mesto
K.o. : 1501 - VINJA VAS, št. parc.: 37/1
8447
Padli vojaki in vojne žrtve studeniške župnije-Studenice

.
vsi123

V notranjosti cerkve v samostanu Studenice
Obstoječi spomeniki
Bor1974, 25.XI.2019-nedokončano
5.7.2023. 00:00
Spominska plošča
Poljčane
5575
Stodrež

Grob z nagrobnikom, z imena osmih talcev, ki so bili na tem mestu ustreljeni 11. 1. 1945, dva obsojenca sta umrla pred tem na pobegu. Odkrito 1954.

  • EŠD 7069
  • Zbornik spomenikov ... Slovenska Bistrica, 66
Ob cesti vzhodno pred Makolami.

KOT TALCI STE PADLI V BORBI ZA NAS. NA TEM MESTU DNE 11. 1. 1945OSTROVRŠNIK RUDOLF, LIPAR JOŽE, PREPADNIK IVAN, ZABLATNIK FILIP, HORVAT VENCELJ, GORENŠEK AVGUST, PLEVNIK ROK, DOLAR FRANC.
SLAVA VAM JUNAKI !

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik neobiskano nedokončano S.Gradišnik
20.7.2023. 00:00
S.Gradišnik, dodal napis, 14. 7. 2023 Dodal fotografiji, ki ju je poslal Roman Zupanec, in označil spomenik kot obiskan. M. Hladnik 20. 7. 2023
kamen s ploščo
Makole
776 JELOVEC, 319/1
7896
Podjaveršek Hinko
Mestno pokopališče Celje, desno od poslovilnih vežic, nekaj vrst od pokopališkega vhoda. Natančnejšo lokacijo bo še treba določiti. Zvezdica je postavljena približno. Iskalnik grobov ne vrne zadetkov

PODJAVERŠEKOVI

HINKO      * 9. 5. 1911      + 12. 3. 1945
                    V TABORIŠČU FLOSSENBURG

Obstoječi spomeniki
S.Gradišniik 8. 11. 2022
24.4.2025. 00:00
M.Kermavnar, po predlogi Zdenke Primožič dodal fotografije 3/1 do 3/3 in povezavo na Sistory ter dopolnil lokacijo.
Nagrobnik
Celje
1082 TEHARJE, 837
7238
OŠ Boris Kidrič, Rogaška Slatina

Osnovna šola Borisa Kidriča se je po letu 1990 preimenovala v 1. OŠ Rogaška Slatina. Doprsni kip Borisa Kidriča je odstranjen in shranjen v kletnih prostorih šole. Za spominsko ploščo B. Kidriča na šoli ne vedo. S. Gradišnik, 7. 4. 2023

Na OŠ Rogaška Slatina, kjer je hodil v 3. in 4. razred Boris Kidrič. Kartoteka MNZ

Boris Kidrič

Uničeni spomeniki
M. Hladnik
7.2.2022. 00:00
plošča in doprsni kip
Rogaška Slatina
1660
Črni Kal spominsko obeležje

.
AFŽ

V Črnem Kalu naprej od kamnoloma pod deponijo peska po rezervni cesti cca po 200 m je spominsko obeležje protifašistične ženske zveze Istre.

zvezda

NA TEM MESTU JE BIL V DRUGI

 POLOVICI LETA 1943 

USTANOVLJEN PRVI VAŠKI 

AKTIV SLOVENSKE

 PROTIFAŠISTIČNE ŽENSKE 

ZVEZE V ISTRI.

  POSTAVILE

DRUŽ. PO. ORG.              OBNOVLJENO

         1966                                   2002

Ivan Zorč 23. 04. 2017 D.Divjak 9.4.2022
9.4.2022. 00:00
D.Divjak dopolnil tekst s spomenika 9.4.2022
Spominsko obeležje
Koper
K.o.: 2601 - GABROVICA, št.parc.:
1252
Gabrovica, tiskarna Žena

Spominska plošča pri tiskarni in na tiskarni ŽENA. Ohranjeni del hiše v kateri je delovala partizanska tehnika Žena. Objekt je bil leta 1977 v celoti obnovljen in prezentiran.

EŠD 1322

.

Časopis Slovenski Jadran leta 1955 poroča:

»'V ČASU NAJHUJŠEGA DIVJANJA FAŠISTOV …', da tako pripoveduje plošča, je v vasici z vso silo plalo življenje. Iz Brkinov, od Idrije, iz Trsta, od vsepovsod so pod te pečine dan za dnem prihajali kurirji in partizanske patrulje. V vse smeri so bogato obložene odnašale vse mogoče blago: orožje, hrano, obleko, sanitetni material in partizansko literaturo. Da, ta vasica je bila mostišče med Trstom in zaledjem. Svobode željni vaščani so storili vse, da bi partizanske edinice, ki so hrabro tolkle sovražnika in nadzorovale velik del Slovenske Istre, oskrbeli z vsem potrebnim. Matern[i]al se je zbiral z vseh strani, prinašali so ga posebni kurirji iz Trsta, iz Milj, Kopra in okoliških vasi. Tu je bila tudi partizanska tehnika. Zalagala je s svojimi tiski velik del Primorske. S svojim delom je pričela že 9. maja 1943. Imenovala se je 'Naš dom' in imela svoj sedež v Bertokih pri Dekanih, komaj 500 m od hiše našega prvoborca Ivana Caha-Iskre. […] Na tem mestu je tehnika delovala do 20. oktobra 1943, ko se je morala vsled prevelike bližine velikih mest in vsled naraščajoče nevarnosti, da jo izslede, umakniti na varnejše mesto. Pod noč tega dne so ves material tehnike s stroji vred prenesli pogumni kurirji na hrbtih v vas Gabrovico, kjer je v hiši Valerija Baruta že čakal skrbno pripravljen bunker. Zanj so uporabili prostor vinske kleti, ki so ga z vmesno steno pregradili tako, da je dobra tretjina tega prostora lahko sprejela vase vso opremo tehnike in njene delavce. V predprostoru je v kotu v tleh bila tesna kvadratna odprtina, ki jo je zapirala težka betonska plošča. Ob stenah tega predprostora pa so bile položene močne lege, na katerih so počivali veliki sodi in badnji. Vse je bilo urejeno tako, da se je dalo v trenutku nevarnosti enega teh sodov prevaliti na odprtino bunkerja ter ga tako povsem zakriti pred pogledom sovražnika. V tem prostoru, kamor ni posijal žarek sonca, je tehnika nemoteno delala vse do 28. maja 1944. Spremenila je svoje ime v 'Snežnik' in kasneje v 'Ženo'. Iz tesnega, temnega in vlažnega prostora so dan za dnem prihajali novi in novi svežnji Radio vestnika, Primorskega dnevnika, lista Unita, številne brošure, pa tudi različni formularji, ki jih je rabila pri svojem delu razvijajoča se ljudska oblast. 

             28. maja 1944 pa so se nad vasjo zgrnili temni oblaki. Močni nemški oddelki, ki so 

prišli od Kopra in Kozine, so v zgodnjih jutranjih urah s tremi obroči obkolili vas in vneto iskali v vasi skriti bunker. Tedaj se je pokazala visoka patriotična zavednost vaščanov, ki kljub najhujšemu pritisku Nemcev niso hoteli izdati skrivališča. V zadnjem trenutku se je desetletni gospodarjevi hčerki Nevenki Barut posrečilo, da je prevalila sod na odprtino skrivališča in s tem zaprla vhod v tehniko, kjer so ostali vsi tehničarji. Nemci so Nevenko zatekli tik pred vhodom v klet. S pretepanjem so jo hoteli prisiliti, naj pove, kje je bunker. Toda deklica je vzdržala. Nemci so v onemoglem besu začeli divjati po vasi, odganjali so živino ter trpali prebivalce na kamione, da jih odvlečejo v internacijo. Iz hiš in gospodarskih poslopij so planili zublji plamena. Razdivjani Nemci so pričeli streljati po vasi, ubili so v postelji ležečo bolno ženo Ivančič Marijo, Križmančiča Nazarija pa živega pahnili v ogenj. Toda vas je vzdržala.

         Ko so po opravljeni moriji Nemci odhajali iz vasi, so preostali vaščani odprli bunker in iz kadečega se pogorišča potegnili še komaj žive tehnike. Še po požigu vasi je tehnika nadaljevala s svojim delom vse do septembra istega leta, ko so Nemci v požgani vasi postavili svojo postojanko. Tedaj so partizani in aktivisti vse stroje poskrili v naravni jami nad vasjo. Preostali vaščani so izpod ruševin in pepela izkopali, kar je ostalo poljskega orodja, in že 12. junija 1944 ustanovili Kmečko zadrugo.«

Emil Smole, Naši kulturni spomeniki Gabrovica, Slovenski Jadran, Leto IV, Štev. 48, Koper, petek, 25. novembra 1955, str. (6–7). 

Elektronski vir: Slovenski Jadran, št. 48, 1955, str. (6–7) Dostop: 22. 2. 2024.

V vasi Gabrovica pri in na partizanski tiskarni ŽENA sta postavljeni spominski plošči. Hiša je stala v sredi stare vasi Gabrovica, danes nad vasjo Gabrovica.

PRVA PLOŠČA:

zvezda

V ČASU NAJHUJŠEGA DIVJANJA FAŠISTOV 

JE TU VLIVALA POGUM V SRCA 

SVOBODOLJUBNEGA PRIMORSKEGA LJUDSTVA 

PARTIZANSKA TEHNIKA 

"ŽENA"

.

OBNOVLJENO 1977 

MEDOBČINSKI ZAVOD ZA SPOMENIŠKO VARSTVO 

PIRAN 

CENTER KOPER

.

DRUGA PLOŠČA:

NA TEM KRAJU JE BILA USTANOVLJENA 

OKROŽNA KOMISIJA VOS OF IN PODANA 

ZAPRISEGA VARNOSTNE ENOTE 

VOS OF ZA SLOVENSKO ISTRO

.

                 GABROVICA 5. 11. 1943

                                       KRAJANI IN BORCI VOS OF 

                                                               28. 5. 1983

Ivan Zorč 24. 03. 2017 10. februar 2021 - dopolnil D.Divjak
22.2.2024. 00:00
10.2.2021 - dopolnil podatke in tekst plošče-D.Divjak M.Kermavnar, 22.2.2024, po predlogi Zdenke Primožič dopolnil Opis in dodal povezavo na časopis Slovenski Jadran.
Spominska plošča
Koper
K.o.: 2601 - GABROVICA, št.parc.: 33/1
9083
Homec, pokopališče, Plesničar Vladimir

Sistory navaja: Ime in priimek: Vladimir Plesničar, Oče: Anton, Mati: Terezija, Datum rojstva: 19. 08. 1914, Kraj rojstva: Ravnica, Kraj bivanja: Rodica, Stara občina: Homec, Nova občina: Domžale, Poklic (soc. status): kovač, Datum smrti/izginotja: 23. 03. 1944, Kraj smrti/izginotja: Mali Rakitovec, Kraj pokopa. Homec.

Opomba: Vladimir Plesničar je napisan tudi na partizanskem spomeniku v Zgornjih Jaršah.

Iskalnik grobov Domžale, Homec

Pokopališče Homec, Domžale, Iskalnik grobov Domžale, Homec, P: C, V_, S: 2 1 2 (Iskalnik grobov Domžale, Homec Dostop: 17. 5. 2024

PLESNIČAR
VLADIMIR                 1914 - 1944

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 17.5.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič.
17.5.2024. 00:00
družinski nagrobnik
Domžale
K. o. 1937 Homec, parc. št. 306
8218
Spominska plošća taborišča ukradeni otroci, Neustift, Nemčija

Geslo: otroci123

Spominsko obeležje je na in pred masivnim kamnitim stebrom, ki je postavljen v samostanskem javnem duhovnem vrtu, levo ob glavnem vhodu v samostan in pred cerkvijo.
Neobiskani spomeniki
D.Divjak, 1.4.2023
1.4.2023. 00:00
Spominski plošči
Nemčija
7214
Anton Jakša, Grič pri Dobličah

Truplo so menda prekopali na pokopališče.

Parcela, na kateri je obeležje, je v gozdu pod cesto ki pelje proti Bistrici. Do spomenika se pride po vodoravnem kolovozu, ki se pri teniškem igrišču odcepi proti desni. Mimo hišne št. Grič 29 in mimo neoštevilčenega vikenda. 10 m nad kolovozom na mestu, kjer se kolovoz začne spuščati. Koordinate 45.5628198,15.1332129 (izmerjene koordinate ne ustrezajo dejanski poziciji spomenika: 45.5583, 15.1322)

[križ]
Tu počiva
JAKŠA ANTON
roj. v Tribučah 19
* 8. 11. 1910 padel 17. 10. 1942
kot borec za domovino.
V miru počivaj

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar 6. 2. 2022
28.4.2024. 00:00
Dodal slike, besedilo in dostop ter popravil lokacijo. M. Hladnik 28. 4. 2024
Nagrobnik
Črnomelj
K. o.: 1539 - MAVRLEN , parcela 4152