| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve ali odkritja | Status | Opombe | Ime vnašalca | Datum prvega vnosa | Zadnja sprememba | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Goteniška gora - spominsko obeležje tiskarni Triglav |
Iz kamnitih kvadrov zidan in delno izvotljen pravokoten steber (odkrit 1963) s pravokotno svetlo kamnito ploščo, na kateri je vklesan napis je posvečen partizanski tiskarni Triglav, ki je delovala v bližini. EŠD 24202 Vir: mag. Irena Škufca, Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 30-32. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 116. Večja partizanska tiskarna TRIGLAV je od marca 1943 pa skoraj do konca vojne delovala v gozdu nad Doljno Brigo in kasneje na področju Goteniškega Snežnika. Štela je s strokovnim in pomožnim kadrom ter zaščito nad 100 mož. Aprila 1945 so se velike skupine okupatorjevih enot in domačih izdajalcev umikale z Balkana. Ena skupina se je umikala skozi Slovenijo in hrvaško Primorje in je v svojem umiku zasedla tudi pretežni del Kočevske. Večja četniška enota je 16.4. 1945 vdrla do tiskarne Triglav in jo razdejala z miniranjem in požigom. Za moštvo tiskarne ni bilo drugega izhoda, kot da svoje delo nadaljujejo v kakšni drugi tiskarni in na varnejši lokaciji. Pričel se je nad 270 km dolg in dobro zasnovan umik moštva tiskarne Triglav izpod Goteniškega Snežnika preko Bele Krajine, Gorskega Kotarja v severno Dalmacijo — v Zadar. Pohod je trajal 14 dni. Moštvo nekdanje slovenske partizanske tiskarne je bilo razporejeno v tiskarno, ki je delovala v Zadru. Tako seje končalo obdobje partizanske tiskarne Triglav, ki je imela izredno pomembno vlogo v obveščanju prebivalstva in širjenju partizanskega tiska. V oddolžitev padlim partizanskim tiskarjem in za ovrednotenje partizanskega tiska, je v pogorju Medvedjek, ob cesti Borovec— Draga, kakšnih 15 minut od mesta, kjer je bila med vojno partizanska tiskarna Triglav, postavljeno spominsko obeležje. Sestavljeno je iz obdelanih granitnih kvadrov z izmerami 2x1x0,5 m (188x61x30 cm) ter vdelano marmorno ploščo (40x30 cm) z napisom. Načrt je napravil Jaka Lavriša, uslužbenec posestva Snežnik Kočevska Reka, dela pa je izvedla gradbena skupina tega podjetja. Spomenik je bil odkrit 22. julija 1964, ob dnevu vstaje slovenskega ljudstva. Nace Karničnik, Spominsko obeležje tiskarne Triglav /Spomeniki NOB na Kočevskem/, Kočevske novice, Glasilo OK SZDL Kočevje, Letnik VI, št. 10, Četrtek, 21. decembra1989, str. 8. Elektronski vir: Kočevske novice, št. 10, 1989 Dostop: 8. 2. 2024. Jože Krall, Partizanska tiskarna "Triglav" na Goteniškem Snežniku, stran 170 |
Ob cesti Dragarji - Draga oz. nad cesto Borovec - Draga, okoli 7 km od Borovca. Ker je spomenik sredi gozda, je nemogoče določiti natančno lokacijo.
Dostop:
S ceste Kočevska Reka--Osilnica, še preden se ta vzpne na Strmo reber, zavijemo za smerokazom Medvedjek desno na gozdno cesto 916. Po njej se peljemo 3 km in vmes na edinem razcepu spet sledimo smerokazu Medvedjek levo. Spomenik stoji nekaj metrov desno nad cesto, ki dela tam širok levi ovinek. |
NA TEM HRIBU JE BILA MED NOB PARTIZANSKA TISKARNA "TRIGLAV" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vasja Marinč, 8.3.2017 |
23.11.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 12.2.2024, dodal povezavo na Kočevske novice po predlogi Zdenke Primožič. Tehnične podatke iz Besedila na spomeniku prenesel v Opis in vire.
Dodal fotografije piramide, ki jih je poslal Pave Majerle Kukin. M. Hladnik 21. 1. 2022
M.Kermavnar, 11.2.2024, dodal povezavo na Kočevske novice po predlogi Zdenke Primožič in katastrske podatke.
M.Kermavnar, 23. 11. 2024, po predlogi Luštrek Janija odpravil drobne napake v napisu na plošči, status postavil na obstoječ, dodal povezavo na članek Jožeta Kralla, dopolnil lokacijo in dodal Janijevo fotografijo 3/1. |
Spomenik |
Osilnica |
K. o. 1589 BOROVEC, parc. št. 1079/64 |
|
Spomenik v NOB padlim delavcem podjetja ECŽ |
Kvadrast kamnit steber (arh. Dušan Krapež, 1946) s pritrjeno pokončno kovinsko ploščo z reliefnimi imeni padlih in okroglim bronastim slovenskim grbom nad njo je posvečen v NOB padlim delavcem podjetja Električne cestne železnice. Odkritje je bilo 1. novembra 1946. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 46-47. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 51-52. EŠD 22848 |
Levo iz ploščadi pred stavbo Ljubljanskega potniškega prometa, Celovška 160. |
[slovenski grb] Padli tovariši 1941 E.C.Ž. 1945. Avsec Jože Vranek Vinko Hrastnik Vinko Jager Jurij Jamnik Avgust Jurčec Franc Kresnik ing. Peter Lah Franc Lampret Boris Levičnik Jakob Modrijan Jakob Omerza Franc Rupert Franc Škrbinc teh. Henrik Štimec Viktor Uršič Stane Vadnjal Jakob Žagar Jože Kot žrtve ste padli v borbi za nas Stražar Matevž |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 7.10.2017, dop. M. Hladnik |
13.4.2020. 00:00 |
— |
19.8.2021 dopolnil podatke D.Divjak
M. Kermavnar, 12.7.2022, besedilo na obeležju, fotografiji 3 in 4/1 |
Kamnit steber z imeni padlih |
Ljubljana |
K.o.: 1739 - ZGORNJA ŠIŠKA, št.parc.: 215/13 |
|
Ustanovitvi Tomšičeve brigade, Cesta |
V nekdanji kočevarski vasi Cesta stoji zidana kamnita gmota s sivo marmornato ploščo. 1. slovenska proletarska brigada Toneta Tomšiča, nato 1. Slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada je bila ustanovljena 16. julija 1942 v Ambrusu. Vanjo sta bila vključena 1. proletarski udarni bataljon Toneta Tomšiča in 2. proletarski bataljon. Julija 1943 so brigado vključili v 14. divizijo narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov. Avtor idejne zasnove ni znan. Spominsko obeležje je bilo odkrito 14. julija 1982, v prvi različici pa že 16. julija 1967. Vir: mag. Irena Škufca, Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 24. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 115. EŠD 24209 |
Na glavni cesti Kočevje - Novo mesto, malo pred Starim Logom je neoznačen odcep proti vasi Cesta, glej cestno oznako na stebričku ob desnem robu 214 1156, km 10,0. V bližini sta Pugled in Žiben. |
[zvezda s srpom in kladivom] NA TEM MESTU JE BILA 16. 7. 1942 CESTA, 16. 7. 1982 ZB STARA CERKEV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vasja Marinč, 7.3.2017
D.Divjak dopolnil20.junij 2021, 9.12.2022 |
9.12.2022. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil podatke 20.6.2021, 9.12.2022.
M.Kermavnar, 10. 6. 2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na spomeniku in dodal fotografijo 2. Tekst, ki predstavlja opis obeležja prestavil iz rubrike Besedilo na spomeniku v rubriko Opis in viri. |
Spomenik |
Kočevje |
K.o.: 1570-STARI LOG, št.parc.: 354 |
|
Spodnja Idrija, Grobnica padlih borcev in žrtev fašizma |
Grobnica, locirana na zgornjem delu krajevnega pokopališča, predstavlja hortikulturno urejen prostor. Skupni spomenik je kamnit obelisk, ki ima pritrjene marmornate napisne plošče z imeni pokopanih. V okviru grobnice je posebej označen prostor, kjer so pokopani državljani ZSSR, padli kot partizani. |
pokopališče Spodnja Idrija |
napis na sprednji strani spomenika BERGNACH HERMENGILD 1910 – 1943 SEŽGANI IN POBITI BONČINA JANEZ 1881 – 1945 BURNIK FRANC 1899 – 1945 ŽRTVE FAŠISTIČNEGA TERORJA BONČINA IVAN 1903 – 1943 TALCI SEDEJ FRANC 1908 – 1943 . napis na plošči desno od spomenika . MIRZADŽANOV MIRZADŽAN 1916 – 1944 |
— |
4. 7. 1957 |
Obstoječi spomeniki |
— |
Danica Markič; Miloš Kermavnar, 22.10.2019 |
20.4.2024. 00:00 |
10.12.2025. 07:49 |
M. Kermavnar, 20.4.2024, dopisal imena na spomeniku |
Grob(išče) |
Idrija |
K. o. 2358 SPODNJA IDRIJA, parc. št. 47/1 |
|
Janez Bizjak - Janko |
Janez (Ivan) Bizjak - Janko (1911-1941) je do začetka leta 1941 služboval v podjetju Avtomontaža kot ključavničar. Z bratom Stanetom je v tovarni organiziral partijsko organizacijo. Na začetku vojne je postal borec Rašiške čete, nato pa komandir Mengeško-moravške čete. V spopadu z italijansko vojsko 29. oktobra 1941 pri Šujici je bil smrtno ranjen. Leta 1953 je bil razglašen za narodnega heroja. Na pobudo delavcev Avtomontaže so mu 28. oktobra 1977 v obratu slavnostno odkrili bronasti doprsni kip, ki ga je izdelal akademski kipar Marjan Keršič Belač. Po stečaju je bil obrat Avtomontaže leta 2007 porušen. Usoda doprsja ni znana. Viri: Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 53-54 (vir fotografije št. 1). Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 47. "Doprsni kip", Javna tribuna, november 1977, str. 3 (povezava). A. A., "V petek, 28. oktobra", Delavska enotnost, 5. 11. 1977, str. 16 (vir fotografije št. 2) (povezava). B. P., "Spomenik narodnemu heroju", Delo, 27. 10. 1977, str. 10 (povezava). |
Doprsni kip je po fotografiji sodeč stal na dvorišču (po drugih virih na stopnišču oz. v avli) podjetja Avtomontaža na Celovški cesti 180, ob spomeniku petnajstim padlim delavcem. Tovarna je bila porušena; danes je na istem mestu soseska Celovški dvori. Lokacija na zemljevidu je približna. |
IVAN BIZJAK - JANKO NARODNI HEROJ |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić, 16. 4. 2025 |
16.4.2025. 00:00 |
— |
— |
Doprsni kip |
Ljubljana |
K. o. 1739 2207/5, parc. št. 2207/5 |
|
Spomenik, Tatinska draga, Hrvaška |
Spomenik je posvečen napadu Rakovške čete, ki je 19. aprila 1942, v tesnem
useku v Tatinski dragi na Hrvaškem, napadla Italijanske vojake. Pomnik je bil postavljen 1962.
|
Na levi strani ceste Prezid - Čabar v predelu Tatinske drage |
19. TRAVNJA 1942 I ZAPALJENI OGANJ BORBE ZA SLOBODU PROŠIRI SE ČABARSKIM KRAJEM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak, 20.3.2023, 9.11.2023 |
28.2.2025. 00:00 |
— |
D.Divjak dodal strani iz knjige S.Malnar, Čabarske žrtve fašizma, 9.11.2023
M. Kermavnar, 28.2.2025, dodal Opis. |
Spomenik |
Hrvaška, Čabar, Primorsko-goranska županija |
— |
|
Spominska plošča borcem Lackovega odreda |
V drugi polovici oktobra 1944 na Kozjaku ni prišlo do kake večje okupatorjeve akcije proti Lackovemu odredu, ker so bile nemške enote, povezane v bojno skupino Treeck, zaposlene predvsem s čiščenjem Pohorja. V začetku novembra se je okupatorju le posrečilo zadati Lackovemu odredu hijši udarec. Dne 4. novembra 1944 se je glavnina Lackovega odreda zadrževala na območju Velikega Boča. Štab odreda in 1. bataljon sta bila pri Kolarjevi domačiji, 3. bataljon pa pri sosednjem kmetu. Kolarjeva kmetija za namestitev partizanske enote ni bila primerna, ker leži v kotanji. Kljub obvestilu o prihodu Nemcev, ki so se približevali po Šturmovi grapi, je bilo prepozno za zavzetje pravih obrambnih položajev, ker so dominantne točke že prej zasedli Nemci. Sovražnikov nenadni napad je med partizani povzročil precejšnjo zmedo. Kljub naglemu preboju proti gozdu je padlo sedem partizanov, nekaj je bilo ranjenih, nekaj pa so jih Nemci zajeli. Med njimi sta bila tudi politični komisar odreda Ivan Mali-Bruno in operativni oficir odreda Jurij Kamenšek. Kljub temu, da tabor odreda pri Kolarju ni bil dovolj zavarovan, sovražniku le ni uspelo razbiti glavnine odreda. Ploščo so postavili leta 1989. Vir: Marjan Žnidarič, Spominska obeležja Lackovega odreda, Maribor, 2007, str. 49 |
Plošča stoji pri Kolarju,
Zgornji Boč 27 |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar
S.Gradišnik, 6. 10. 2023 |
6.10.2023. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, 6. 10. 2023, dodal fotografije |
Spominska plošča |
Selnica ob Dravi |
— |
|
Bolnica Blatni vrh, Jurklošter |
Na strminah hribovja Voluš v smeri proti Marofu je bolnišnica R-9 za 50 ranjencev. Spominski kamen iz neobdelanega granita z napisom: "Tu je bila partizanska bolnica leta 1944-1945. Slava tukaj pokopanim borcem!" Kamen obeležuje mesto, kjer je delovala partizanska bolnišnica R-9 in mesto, kjer naj bi umrlo neznano število borcev. Vir zgodovinskih slik: https://museu.ms/collection/details/27/fototeka-zgodovinska-2 Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 |
Spominski kamen leži v osrčju hriba Voluš. Dostop je možen iz naselja Jurklošter (proti severu) ali iz vasi Blatni Vrh (proti jugu).
Natančne koordinate spominskega kamna:
46°06'14.1"N 15°20'40.2"E |
TU JE BILA PARTIZANSKA BOLNICA LETA 1944-1945. SLAVA TUKAJ POKOPANIM BORCEM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
05.07.2017
S.Gradišnik, 21.10. 2023, dodal opis in dostop.
|
21.10.2023. 00:00 |
— |
Postavil: ZB NOV Jurklošter, projektant: Zelič Ljubo, izdelal: GRANIT Oplotnica, odkritje: 4.6.1954, vir: Muzej NO Slovenije.
Dodal S.Gradišnik, 1.8.2022.
Po "Sistory" je tam umrl in najbrž tudi pokopan Mirko JAZBEC, roj. 25.03.1921 v Polju ob Sotli, tam tudi živel, samski, kmet, umrl 19.XI.1944-Bor1974, 23.VIII.2023.
Prav tako Milan BAJDA, roj. 05.06.1925 v Završah, Podkum, samski, umrl 06.05.1945-Bor1974, 09.I.2024.
Na Voluški gori, 4 km od Jurkloštra, stoji ob nekdanji bolnišnici R-9 spomenik tamkaj umrlim in pokopanim borcem Kozjanskega odreda, Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str.492. |
Spominski kamen |
Laško |
1035 JURKLOŠTER, 1/13 |
|
Padlemu-pokopališče Podgorci |
Po "Sistory" Ignac HORVAT, roj. 28.07.1919 v Strjancih, Ormož, samski, delavec, dan smrti 08.05.1945 na Orlah, Ljubljana (zaključni boji za Ljubljano!) |
Pokopališče Podgorci |
[križ] DOVEČAR HORVAT IGNAC 1919 - 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974 |
4.2.2024. 00:00 |
— |
— |
Družinski spomenik |
Ormož |
— |
|
Franc in Danilo Sedmak |
|
Pred vodnjakom pri cerkvi Sv. križa, Križ, Italija |
V KRIŽU JE PREBIVAL V KRIŽU JE PREBIVAL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 19. 1. 2024 |
19.1.2025. 00:00 |
— |
— |
spotikavci |
— |
— |
|
Zapornicam, žrtvam FN, Kostanjeviški samostan, Nova Gorica |
Spominska plošča nima svoje EŠD, niti ni nikjer omenjena, pač pa se smiselno uporablja EŠD 4799 - Frančiškanski samostan Kostanjevica. Kamnita plošča svetle barve, velikosti 40 x 45 cm in 2,5 m od tal, z vklesanim napisom in simbolom OF, je vzidana v zid na severni strani samostana, tik ob asfaltiranem dovozu do samostana in s pogledom na Gorico. In o samostanu (iz EŠD 4799). Grof Matija Thurn je samostan s kapelo 1649 podaril karmeličanom, od 1811 je v lasti frančiškanov, izrazito podolžna stavba iz 17. stol. je bila 1902 podaljšana in po I. vojni obnovljena. V samostanu je bogata knjižnica, v cerkvi grobnica Bourbonov. |
Frančiškanski samostan Kostanjevica nad Novo Gorico, Škrabčeva 1. |
TO STAVBO JE OKUPATOR MED NARODNOOSVOBODILNO VOJNO UPORABLJAL KOT DEL GORIŠKIH ZAPOROV. V NJEJ SO V LETIH 1942 - 43 TRPELE MATERE IN SVOJCI PRIMORSKIH PARTIZANOV TER AKTIVISTKE OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA. Občinski odbor ZZB 22.6.1977 Nova Gorica |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 19.5.2019, D.Divjak 5.5.2023 |
5.5.2023. 00:00 |
— |
D.Divjak uredl tekst plošče 5.5.2023 |
kamnita plošča |
Nova Gorica |
k.o.2304 - Nova Gorica, parc. št.:1553/1 |
|
(40) Edi Martinšek |
Po prihodu španskih borcev poleti 1941 se je šaleška skupina oborožila s puškami, ki jih je priskrbel Oto Mader in se začela pripravljati na akcije. V tej skupini je bil tudi Edo Martinšek.Odločili so se, da iz zasede napadejo nemškega notranjega ministra dr. Wilhelma Fricka, ki je s spremstvom potoval po Štajerski. Frick je iz neznanih vzrokov spremenil čas in smer potovanja, povrhu vsega je bila zaseda skupine v Socki še izdana. Pozneje je šaleško skupino vodil Miha Pintar-Toledo, ki je pri reševanju ranjenca padel. Del razbite skupine se je zatekel na Enclov vrh nad Pesjem. Ponovno so jih napadli orožniki. Nekaj borcev se je rešilo iz obroča, Edi Martinšek pa je boj sprejel in padel. |
Enclov vrh, Podgorje.
Hiša v bližini: Podgorje 13 |
V SPOMIN PRVOBORCU MARTINŠEK EDIJU KI JE 3.JUNIJA 1942 PADEL ZA SVOBODO SLOVENSKEGA NARODA. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
24.8.2023. 00:00 |
— |
Konec meseca junija 2023 sta dve članici tabornikov Lilijski grič Pesje, uredili partizanski grob na Enclovem vrhu. Pohvale vredno. Slika 4. S.Gradišnik, 24. 8. 2023. |
Granitni kamen |
Velenje, Partizanski spomeniki št.40 |
— |
|
Grobnica, Habjanov grič, Pivka |
Grobnica 79 borcev ima osmerokoten tloris. Del je kamnit blok s posvetilom, desno od njega pa stoji okrogla kamnita kupola. Avtorja načrta sta Janja Lap in arh. Edo Ravnikar, avtor napisa F. Bevk. Datum ureditve je 19. 10. 1958.
|
Na vrhu hribčka - Habjanov grič - nad Kolodvorsko c. v Pivki |
TOVARIŠI, POČASTITE GROBOVE BORCEV ENOT IV. ARMIJE VII. IN IX. KORPUSA. TOD SO ŠLI V STRNJENIH VRSTAH SKUPNEMU CILJU NAPROTI. TU SO OB ZORI OSVOBOJENJA IZPOD TUJEGA JARMA DAROVALI SVOJA ŽIVLJENJA ZA NAŠO PROSTOST, KRAŠKA TLA NAPOJILI S SVOJO SRČNO KRVJO. STOTERNA JIM HVALA! Na drugi stranici: 19. OKTOBER 1945 Na leseni tabli piše: V jeseni 1958 je bil izvršen prekop 79 borcev, ki so padli v zaključnih/ bojih za osvoboditev domovine./ Tu je pokopanih 73 borcev iz 8. Kordunaške, 7. Banijske, 20. in 26. Dalmatinske /29. Hercegovske udarne divizije in 6 borcev, ki so padli v okoliških vaseh./ Slava njihovemu spominu! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik, dop. T.Bizjak in M.Štupica, 19.12.2021 |
19.12.2021. 00:00 |
— |
— |
grobnica, spomenik |
Pivka |
k.o. 2501 - Peteljinje, parc. št.: 4099 |
|
Grob neznanega partizana ob cesti na Slivnico, Topol pri Begunjah |
EŠD 24638 Grob neznanega partizana je bil urejen 1953 (zidar Anton Skuk). Grobna površina je tlakovana s klesanimi kamni, velikosti 1,50 x 1,40 m, nagrobnik pa je stena sestavljena iz obdelanih kamnov in jo zaključuje stiliziran Triglav, velikosti okoli 1,50 x 1,40 x 0,30 m. Na nagrobniku sta dve kamniti plošči z vklesanim sporočilom, zgornja je iz sivega kamna, velikosti 0,35 x 0,50 m, spodnja pa iz svetlega kamna, velikosti 0,30 x 0,45 m. Do groba pridemo s ceste po treh stopnicah in nato po dostopni peščeni površini, velikosti 3,30 x 2,50 m. Foto: Miloš Toni |
Grob partizana leži v gozdu ob cesti iz Grahovega na Slivnico, približno 150 m zahodno od lovske koče LD Grahovo |
zgornja plošča: PADLEMU JUNAKU NOV spodnja plošča: PADLEMU BORCU TEDEN MATERE - IN OTROKA 1948 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 19.5.2019
4.5.2021 dopolnil D.Divjak, obiskala in dodala P. Strajnar in T. Bizjak 17.6.2021 |
17.6.2021. 00:00 |
— |
3.5.2021 dodal povezavo D.Divjak |
kamen, grob, memorialna dediščina |
Cerknica |
k.o. 1662 - Selšček, parc. št.:1213/136 |
|
Štekarjev spomenik deportirancem |
Avguštin Štekar je sam postavil spomenik na svoji kmetiji v spomin na deportacijo v taborišče Buchenwald. Na plošči je bilo sprva slovensko besedilo: TA SPOMENIK, POSTAVLJEN NA MOJI DOMAČIJI, POSVEČAM SPOMINU NA GROZOTE, PREŽIVETE S SOTRPINI V TABORIŠČU SMRTI V BUCHENWALDU V LETIH 1944--1945 GUŠTO ŠTEKAR 1988
|
Štekarjeva domačija v Valerišču (občina Števerjan) |
Dedico questo monumento, sito presso la mia casa dal 1988, alla memoria delle
atrocita subite con gli altri compagni di sventura nel campo della morte a
Buchenwald negli anni 1944-1945. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 2. 1. 2021
obiskal Lanko Marušič (28.6.2023) |
29.6.2023. 00:00 |
— |
kamnita plošča s slovenskim napisom je trenutno nadomeščena z napisom v italijanščini. stanje 28.6.2023 |
kamen z napisom |
Italija, Števerjan |
— |
|
Žukovo - Vrh, Velike Poljane, Spomenik padlim |
Med NOB je Grmada predstavljala pomembno križišče partizanskih poti pri povezovanju Suhe Krajine z Ribniško dolino oz. Notranjsko planoto. V nemški ofenzivi se je tu znašla skupina 11 novincev, ki sta jih vodila partizan in partizanka, skupaj 13 partizanov, namenjenih v Tomšičevo brigado. Na poti na Petelinjek je 3. novembra 1943 na področju, ki ga domačini imenujejo Šoba, skupina naletela na nemško zasedo. Tam sta padla neznani partizan in Frančiška Miklavec. Ostale so Nemci zajeli, med njimi Julko Kovač-Tjašo, vodjo skupine in jih odpeljali v Žukovo ter jih v v bližini poti na robu doline postrelili. Po vojni so bili ostanki preneseni v skupno grobnico v Ribnico, kjer je spomenik padlim ob cesti na Ugar. 27. aprila 1944 so se borci Cankarjeve in Gubčeve brigade v vasi Vrh nad Žukovim in na Grmadi spopadli z nemško kolono, ki je prišla iz smeri Velikih Lašč. V tej borbi so padli štirje partizani, eden pa je bil ujet. Ta dan so Nemci požgali vas Vrh in v ogenj vrgli padle in ujetega partizana. Vsem, ki so padli na tem področju, je KO ZZB NOV Ribnica dne 22. julija 1965 postavila in odkrila spomenik s posvetilom pesnika Toneta Seliškarja. Spomenik je delo arh.Janka Hrena. Predstavlja ga kamnita skala višine 120 cm, ki ima 40 cm pod vrhom 4 kamnite plošče višine 16 cm in oblikujejo kvadrat 60 x 60 cm. Napis je zbledel in ostale so vklesane črke, zato je bil leta 2023 obnovljen in površine očiščene. EŠD 22466 |
V naselju Ortnek s ceste Škofljica - Ribnica se zavije pri starem gradu levo za Velike Poljane in nato skozi naselje Velike Poljane, glej odcep v smer Grmade. Pohodniki se z asfaltirane ceste po okoli 500 metrih usmerijo na makadamsko cesto levo z asfaltirane ceste v smer planinske koče Grmada, z avtomobilom pa po asfaltu proti vrhu, kjer se cesta usmeri v naselje Žukovo. Pri cedri, ki kraljuje ob naselju Žukovo se vidi spomenik padlim. Najbližja hiša ima naslov Žukovo 2. |
MI SMO TOD ŽIVLJENJE DALI ZA VAS, KI STE OSTALI NA SVOJI ZEMLJI GOSPODARJI VAS PROSIMO VARUJTE DOMOVINO SVETO KOT MI, KI SMO JI DALI NAŠO SRČNO KRI 23 ZNANIM IN NEZNANIM BORCEM 1942 - 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 6.oktober 2017,19.8.2024 |
6.10.2017. 00:00 |
14.12.2025. 21:41 |
D.Divjak dodal posnetke2/3 do 474 19.8.2024 |
Spomenik |
Ribnica |
K.o. 1616 - VELIKE POLJANE, parc.št. 1414 |
|
Žrtvam za svobodno Avstrijo, Trnja vas, Celovec |
Postavljen je na reprezentativnem kraju na glavnem drevoredu, polje III. Predstavlja grobišče v obliki praznega groba (kenotaf) z napisom (nem.): „Žrtvam za svobodno Avstrijo 1938–1945“. Bronasti reliefi so delo umetnika Valentina Omana. Leta 2003 so poleg spomenika postavili stekleno-jekleno konstrukcijo s 1000 imeni koroških žrtev. Seznam naj bi se izpopolnjeval. 9. oktobra 2004 so spomenik z imeni močno poškodovali. Spomenik je simbolično grobišče za koroške žrtve nacionasocializma in žrtve na koroških tleh. Postavili so ga sredi 60. let 20. stol. na pobudo deželnega glavarja Ferdinanda Wedeniga, ki se je leta 1945 vrnil iz taborišča Dauchau. Od takrat se tu vrstijo spominske prireditve. Na državni praznik, 26. oktobra, sodelujejo tudi predstavniki slovenske narodnostne skupnosti. Od l. 2006 se komite ukvarja z umetniškem preoblikovanjem in prenovo spomenika. Varuh: Spomeniški komite, ki ga sestavljajo predstavniki združenj žrtev nacionalsocializma, SPÖ; ÖVP in Zveze taboriščnikov; 2002 so se na novo konstituirali kot prijavljeno društvo: platforma „Memorial Kärnten/Koroška“.
|
Na pokopališču v Trnji vasi, Flughafenstraße 7, 9020 Klagenfurt/Celovec |
napis na hrbtni strani spomenika: DEN OPFERN FÜR EIN FREIES ӦSTERREICH 1938 - 1945 . napis na prvem steklenem panoju pred spomenikom: . DEN OPFERN FÜR EIN FREIES ӦSTERREICH IN EINEM DEMOKRATISCHEN EUROPA / V DEMOKRATIČNI EVROPI ŽRTVAM ZA SVOBODNO AVSTRIJO 1938 - 1945 . Na osnovi trenutnega stanja raziskav je na Koroškem v letih 1938 - 1945 približno 10.000 oseb postalo žrtev nacionalsocialistčnega nasilja. Tukaj navedenih 3.175 imen je zapisanih v zastopstvu za vse na Koroškem i in s Koroškega umorjene. Umorjeni prihajajo iz vsega skupaj dvanajstih držav, večinoma iz današnje Avstrije in bivše Sovjetske zveze. Več kot sto otrok, mlajših od 15 let, je postalo žrtev rasističnega in evgeničnega nasilja. 1.204 imen pripada sovjetskim vojnim ujetnikom, ki so množično umirali predvsem v taboriščih v Wolfsbergu in Špitalu ob Dravi. 683 imen predstavlja žrtve nacističnega evtanazijskega programa. 610 imen pooseblja smrtne žrtve partizanskega boja in zasledovanja koroških Slovenk in Slovencev. Nadaljnjih več sto imen žrtev so imena Judinj in Judov, Romov in Sintov, pripadnic in pripadnikov uporniškega gibanja, dezerterjev in oseb, ki so odklonile služenje vojaškega roka, prisilnih delavk in delavcev ter drugih preganjanih oseb. Samo 273 tukaj imenovanih je pokopanih na pokopališču Trnja vas. Po poglobljenih zgodovinskih raziskavah se bo to število povišalo, pa tudi število vseh imensko znanih žrtev nacionalsocialističnega nasilja na Koroškem in s Koroškega. 26.10.2015 . [napis je tudi v Nemškem jeziku] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 19. 5. 2019 |
12.10.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 12.10.2023, dodal napis na spomeniku in fotografije 3/3 do 3/5 ter 4/1 do 4/3
V dogovoru z Milošem Kermavnarjem pobrisal predhodna ločena zapisa neobiskanega spomenika. M. Hladnik 15. 10. 2023 |
— |
Avstrija, Celovec |
— |
|
Šentožbolt, pokopališče, Levec Anton |
»Žrtve narodnoosvobodilne vojne na območju Št. Ožbolta […]
Anton Levec-Levec iz Bršlenovice, r. 1886, z OF sodeloval od aprila 1941.7. decembra 1944 so ga aretirali in 26. decembra i. l. ustrelili v Črni pri Kamniku.«
Opomba: Podatki o datumu rojstva in datumu smrti se v Sistory in knjigi Črni
graben razlikujejo od podatkov na nagrobniku. |
Pokopališče Šentožbolt, od pokopališkega vhoda (po stopnicah) levo, ob zidu 3. grob.
|
[reliefna podoba Kristusove glave] RODBINA LEVČEVA ANTON LEVEC * 12. 6. 1886 PAD. V ČRNI 25. 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 12.7.2024, po predlogi Zdenke Primožič |
12.7.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Lukovica |
K. o. 1926 Šentožbolt, parc. št. 1 |
|
LJUBLJANA, Gasilska 17 - spominska plošča ubitima komunistoma Bren Franciju in Ajdišek Alojzu |
EŠD: ni Plošča je bila odkrita 11. oktobra 1958 na pobudo krajevne organizacije ZB NOV Milan Majcen - Hinko Smrekar. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 49. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 57-58. |
Vogal osnovne šole Spodnja Šiška, Gasilska - Mazijeva (Gasilska cesta 17) |
NA TEM MESTU STA IZKRVAVELA, DOMOVINI ŽIVLJENJE ŽRTVOVALA. TU STA KOMUNISTA V SMRT ODREVENELA, VEČNA HVALEŽNOST NJIMA IN SLAVA. - OBREN FRANCI 4.IV.1912 - 8.IX.1942 . 2.VII.1922 - 26.IX.1942 AJDIŠEK ALOJZ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 7.10.2017, dopolnil T.Bizjak, 22.5.2021 |
22.5.2021. 00:00 |
— |
Osnovna šola Spodnja Šiška ima sicer zanimivo zgodovino, toda z zadnjo spremembo imena v samostojni Sloveniji, ko je nosila ime po narodnem heroju Zvonku Runku, je postala samo ena izmed številnih šol brez kakršne domovinske pripadnosti. |
beton - kraj zgodovinskega dogajanja, memorialna dediščina |
Ljubljana |
k.o.1740 - Spodnja Šiška, parc. št.: 683/1 |
|
Doprsni kip revolucionarju in organizatorju NOB Ivanu Röcku-Bibi. |
Član partije je bol že od leta 1932, ko se je vpisal na
Medicinsko fakulteto v Ljubljani. Znal je pritegniti ljudske množice in je vodil
mnogo pokrajinskih in okrožnih konferenc SKOJ-a. Z ilegalnim imenom Silvo je
organiziral NOB na Štajerskem. 30. oktobra 1941 je v Celju naletel na družbo
gestapovcev in Šoštanjčanko Olgo Štraus, ki ga je izdala. 19.decembra 1941 je
bil obsojen kot komunistični voditelj in marca 1942 ustreljen za zidovi sodišča
v Mariboru. Vir: Spominska obeležja NOB v občini Šoštanj. |
Spominski park pred OŠ Karla Destovnika-Kajuha v Šoštanju. |
IVAN RÖCK-BIBA.1914 - 1942 ORGANIZATOR NARODNEGA ODPORA. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S. Gradišnik |
26.10.2021. 00:00 |
— |
— |
Bronasti doprsni kip. |
Šoštanj |
— |
|
Paneče - Spominsko znamenje tiskarni Antona Aškerca |
Spominski kamen iz neobdelanega granita z napisom obeležuje mesto delovanja partizanske tiskarne Antona Aškerca (delovala 1944-1945) in mesta, kjer je zaradi izdaje padlo šest tiskark in tiskarjev. Odkrit je bil leta 1954 (L. Zelič). Spomeniku je dodana infotabla. "Dne 28. ali 29 septembra 1944 je bil poslan z okrožja Kozje na Boč za vodjo
bolnišnice študent medicine Dane Fuerst, medtem ko je bil Saša premeščen k
okrožnemu odboru OF Kozje. Tam je vodil komisijo za agitacijo in propagando.
Zaradi nenehnih hajk je bil začasno poslan v bunker tehnike "Aškerc" nad
Panečami, da bi tam lažje delal. Toda Nemci so 6. februarja 1945 ta bunker
odkrili, ga obkolili in v neenaki borbi so padli: Anton Ferlež-Saša, Mira
Žibert-Čebelica, vodja tehnike Štefan (priimek ni znan) in še trije drugi
partizani oziroma partizanke." |
Plošča je v gozdu Sekovca pod vrhom Špička v naselju Paneče. Dostop je po stezi z ovinka gozdne ceste (pred grapo, v kateri je spomenik), ki iz Paneč pelje na Sveto Trojico. Vstop s ceste na stezo ni (več) označen.
6. 4. 2024 je odcep z gozdne ceste k spomeniku spet označen (napis TEHNIKA s puščico na drevesu in smerna tablica na stebričku). Spomenik je od ceste oddaljen kakih 70 m. |
[zvezda] TU JE BILA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ljubo Motore, 25. 7. 2019 |
9.4.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 9. 4. 2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na spomeniku, dodal fotografiji 3/2 do 3/4, informacijo o infotabli in smerni tablici/smerokazu. |
Granitna plošča |
Laško |
1042 PANEČE, 1900 |
|
Štirna, Jelenov Žleb, "Pot bojev in pomnenja slovenskih vojakov"-informacijska tabla II. |
Na levi in desni strani sta dva hrastova stebra dimenzije 10/10 cm in višine 200 cm, na vrhu prirezana v obliki piramide, nosita informacijsko tablo. V podtekstu se vidi petokraka zvezda, katere zgornji krak izhaja iz table in pest v njej. Na beli podlagi je odtisnjen tekst, v spodnjem delu so trije znaki. Tabla je druga po vrsti iz niza informacijskih tabel "Rudeževa cesta - Pot bojev in pomnenja slovenskih vojakov", katerih otvoritev je bila 27. aprila 2000. Iz kamnitih kvadrov zidan spomenik (Peter Trpin), z vklesanim napisom in brigadnim znakom, je posvečen zmagi Tomšičeve brigade nad Italijani 2. 10. 1942 v bitki Pri štirni. Odkrit 1952. EŠD 13965 Tablo je neznanec uničil spomladi 2022. 8. novembra 2022 je bila postavljena nova tabla. |
Dostop po gozdni cesti iz smeri Jelenovega Žleba, mimo brezna in po desni cesti v križišču pri Koritih. Druga možnost po Rudeževi cesti iz Rakitnice. Tabla se nahaja nad cesto.
EŠD: Spomenik stoji severovzhodno od koče na Črnem vrhu. |
RUDEŽEVA CESTA Pot bojev in pomnenja slovenskih vojakov Boj Tomšičeve brigade pri Štirni
26. marca 1943 so se tu, malo pred bitko v Jelenovem Žlebu, odžejali borci Cankarjeve in Gubčeve brigade. Znak RS Znak ZB NOB Ribnica Znak SV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 23. november 2017,4,11.2021, 8.11.2022 |
8.11.2022. 00:00 |
— |
D. Divjak dopolnil podatke 4.11.2021, dodal posnetke in opis 8.11.2022 |
Infotabla |
LOŠKI POTOK |
— |
|
Grobnica in kostnica na mestnem pokopališču, Kočevje |
Na mestnem pokopališču v Kočevju je postavljena grobnica padlim borcem. Na dveh marmornatih ploščah (225x435x52 cm) so vklesana imena 74 borcev. V času vojne vihre ni bilo mogoče pokopati vseh padlih borcev na pokopališča ali v grobnice. Mnogo borcev je bilo pokopanih na samih bojiščih v skupni grob ali posamezno. Dokumenti ali zapisi o padlih se niso ohranili. Zato še dandanes obstajajo grobovi in grobišča z napisom "grob neznanega partizana". Po koncu 2. svetovne vojne se je začelo s prekopavanjem padlih borcev. Na Kočevskem se je s to akcijo začelo oktobra 1948 in nadaljevalo spomladi 1949. Akcijo je vodil Okrajni odbor Zveze borcev. Terenske razmere, zlasti razsežnost Kočevske, slabe prometne povezave in pomanjkanje prevoznih sredstev, so oteževale prekopavanje. Posebno težavo je predstavljajo tudi prepoznavanje posmrtnih ostankov. Borci pri sebi niso smeli imeti listin ali osebnih dokumentov. Zbrane posmrtne ostanke borcev so pokopali na partizansko pokopališče na Trati. Z novo prostorsko ureditvijo pa je bilo kasneje določeno, da se to pokopališče ukine. Posmrtne ostanke so 1968 prekopali na novo mestno pokopališče na Črnomaljski cesti. V skupno grobnico so pokopali 167 posmrtnih ostankov padlih borcev. Načrt za grobnico ni bil v celoti realiziran. V obelisk bi morale biti vdelane v horizontalni legi še tri skolpture, ki bi predstavljale padle partizane. Načrt za grobnico je izdelala arhitektka ing. Marjeta Rupnik. Spomenik - obelisk pa je delo akademskega kiparja Staneta Jarma. Grobnica je bila slovesno odkrita 3. (ali 8.) oktobra 1968. Vir: mag. Irena Škufca, Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 125. EŠD 24225 . Nace Karničnik, Grobnica – kostnica – 176 padlih borcev na mestnem pokopališču v Kočevju /Spomeniki NOB na Kočevskem/, Kočevske novice, Glasilo OK SZDL Kočevje, Letnik III, št. 10, Sreda, 16. 12. 1986, str. 12. Elektronski vir: Kočevske novice, št. 10, 1986 Dostop: 8. 2. 2024. |
V Kočevju na mestnem pokopališču, v severnem delu pokopališča, v bližini vhoda. |
Na mestnem pokopališču v Kočevju je postavljena grobnica padlim borcem. Na dveh marmornatij ploščah (225x435x52 cm) so vklesana imena 74 borcev: leva plošča ANŽLOVAR ALOJZ - ARKO JOŽE - BADANJAK FRANJO - BAKŠIČ JOČE - BARTOL EDVARD - BATINICA ALEKSANDER - BATINICA ANGELCA - BRNČIČ IVAN - BRNČIČ STANKO - CURL MATIJA - CVAR FRANC - DOMBI ALEKSANDER - FABJAN BRANKO - HEFERLE MARIJA - HITI IVAN - HOČEVAR - HOČEVAR JOŽE - HOČEVAR TONČKA - IVANC METOD - JAJTIČ MARKO - JENKO PETER - JURCA MILAN - KLARIČ IVAN - KNAVS ALOJZ - KNAVS SREČKO - KOGEJ JOŽE - KORELC ANTON - KOSEC FRANC - KOVAČIČ ANTON - KOVAČEVIČ MILAN - KOTAR ANTON - KOTAR JOŽE - KRAVS STANISLAV - KUM FRANC - KUŽNIK FRANC - LIČAN MILAN desna plošča LISAC JOŽE - MAJER ANTON - MAJER FRANC - MAVRIN FERDO - MAZZONI ERVIN - MAZZONl IVAN - MIHELIČ ANTON - MURTIZANOVIČ MUGBIL - PAPEŽ MATIJA - PERENIČ JANEZ - PERENIČ JOŽE - PETRIČ MARTIN - PETRIČ RAFAEL - PETROVČIČ IVAN - PLOT FRANC - POVŠE JANKO - PRAPROTNIK MARTIN - PRIMOŽIČ VILI - RONKO ALBIN - RUDOLF FRANC - SAMIDA ADOLF - SLAMIČ SLAVKO - STARIČ JOŽE - ŠERCER JAKOB - ŠKULJ VIKTOR - ŠPEHAR LUDVIK - ŠTER IVAN - TALAR FRANC - TARZAN DR. PETER VALANT EDI - VIDENIČ ALBIN - VIDMAR CIRIL - ZELNIK IVAN - ŽAGAR FRANC - ŽAGAR VALENTIN - ŽNIDARŠIČ ANTON - DACAR ANTON - DEBELJAK ANTON - FRIDERIK HOJE - STOPAR ANDREJ - COLNAR ŠTEFAN - KARNIČNIK LEOPOLD V GROBNICI JE ŠE 87 NEZNANIH PADLIH BORCEV . napis na nagrobni plošči SLAVA BORCEM, KI TU SPIJO MED VRHOVI IN GOZDOVI, BRATJE V BOJU, BRATJE V SMRTI, KOT ENE MATERE SINOVI BEVK |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vasja Marinč, 8.3.2017
D.Divjak 30.1.2022 |
10.3.2025. 00:00 |
— |
30.1.2022 dopolnil podatke D.Divjak
M.Kermavnar, 12.2.2024, dodal povezavo na Kočevske novice po predlogi Zdenke Primožič.
M.Kermavnar, 10.3.2025, dodal fotografiji 4/3 IN 4/4 |
Grobnica - park |
Kočevje |
K.o:: 1577 - KOČEVJE, št.parc.:2486/1 |
|
Spomenik padlim borcem NOV |
Na pokopališču grobišče padlih borcev, urejeno 15.5.1961. 1.11.2017 grobnica dopolnjena z novimi 16 imeni. Ostalo še 18 neznanih. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 254. |
Pokopališče v Kobaridu, vzhodni del levo od glavnega vhoda.
Pokopališče se nahaja pod Mlekarno Planika Kobarid.
Ob poti do hiše Gregorčičeva ulica 34 |
TUKAJ POČIVAJO PADLI BORCI NOV 1941 -1945 SLAVA JIM [zvezda] BERGINC IVAN 1926 -1943 IDRSKO BERGINC JOŽE 1901 - 1943 IDRSKO BERGINC RAJKO 1923 - 1944 KAMNO BREŠKA RUDI 1914 - 1943 SUŽID FILI ANTON 1909 - 1943 KOBARID KAPUŠČIN DIMITRIJ - 1943 KIROVGRAD KODER ANTON 1910 - 1944 RUT KONAVEC ANTON 1923 - 1944 SVINO KOREN JANKO 1927 - 1945 IDRSKO KRAVANJA MATIJA 1912 - 1943 BOVEC KURINČIČ JOŽEF 1906 - 1943 KOBARID MANFREDA IVAN 1930 - 1945 MLINSKO MATELIČ FRANC 1912 - 1944 KOBARID MIKLAVIČ CIRIL 1909 - 1943 IDRSKO KONAVEC SLAVKO 1926 - 1944 SVINO SOVDAT SLAVKO 1926 - 1945 SUŽID SOVDAT SLAVKO 1925 - 1945 IDRSKO STRES ANDREJ 1910 - 1944 IDRSKO STRES MILAN 1925 - 1944 KOBARID ŠARF IZIDOR 1922 - 1944 KOBARID ŠAVLI ALOJZ 1914 - 1944 IDRSKO ŠTIH JOŽEF 1911 - 1943 SUŽID TAVČAR JANEZ 1910 - 1943 KREMENK URŠIČ ANTON 1907 - 1945 IDRSKO URŠIČ JANKO 1925 - 1943 SUŽID VOLARIČ ANDREJ 1911 - 1943 SVINO VOLARIČ JOŠKO 1918 - 1945 SVINO VUKOVIĆ MILAN - 1943 BERANI ŽNIDARŠIČ FRANC 1908 - 1944 RAVNE-KANAL KONAVEC FRANC 1925 - 1944 SVINO 1. 11.2017 so bila dopisana še imena (informacija, ki je na spomeniku ni) BRAZ ANTON 1924 -1943 SRPENICA BIZJAK FRANC - 1943 KRANJ DOVJAK JOŽE 1911 - 1943 DOLENJA VAS GABRENJA JOŽEF 1913 - 1943 GRAHOVO IVANČIČ ANTON 1909 - 1943 ČELJE KOLONTAJEV ILIJA - 1943 SAMARKANDERKEDEJ KOVAČIČ IVAN 1904 - 1943 LOGARŠČE KRAGELJ CIRIL 1924 - 1943 GORENJI LOG KRIVEC JANKO 1926 - 1943 PONIKVE LEBAN ALBIN 1914 - 1943 POLJUBINJ MANFREDA IVAN 1919 - 1943 LOŽE MARAŽ PETER 1921 - 1943 SNEŽATNO PREGELJ MARJAN 1921 - 1943 RENČE URŠIČ ALOJZ 1917 - 1946 IDRSKO VELIKONJA BENVENUT 1913 - 1943 DABER VELIŠČEK FRANC VENCESLAV 1918-1943 ZAPOTOK 18 NEZNANIH |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič,20.4.2018 in Vojko Hobič 9.1.2019 |
3.7.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 3. 7. 2023, po predlogu Mojce Luštrek popravil napis na spomeniku. |
Kamnit zid z vmesnim stebrom in napisnima ploščama |
Kobarid |
2223 KOBARID, 377/15 |
|
Spomenik žrtvam NOB v Ospu |
K spomeniku vodita 2 stopnici, plošča je pritrjena na zidan stolp, zadaj zid z izpisanimi imeni padlih. Na levi strani zidu je bila nedavno (15.5.2016) odkrita nova plošča v spomin duhovniku Francu Malalanu. |
sredi vasi Osp, pred hišo št. 13, levo se zavije k Vovku, desno navkreber pod stene |
1. plošča: (zvezda) V SPOMIN 21 ŽIVLJENJ IZ OSPA V ČASU FAŠISTIČNEGA NASILJA 1921-1943 IN NOB ZA SLOVENIJO 1941-1943 BIZJAK DUŠAN LOKATEL SANDRO BIZJAK LEOPOLD LOKATEL PETER GRAHONJA LIBERA MARSETIČ MANUEL KLABJAN ANTON MARSETIČ VIKTOR KOFOL ANGELA NOVAK BOGDAN KOFOL JOŽE PRIMOŽIČ CELESTIN KRAŠOVEC BLAŽ VODOPIVEC SANDRO KRAŠOVEC ERNEST VODOPIVEC ANDREJ KRAŠOVEC JOŽE VODOPIVEC MARJAN KRAŠOVEC MARCEL VOVK IVAN KRAŠOVEC MARJAN . . 2. plošča: V OSPU JE SLUŽBOVAL MONS. FRANC MALALAN 1891-1960 DUHOVNIK NARODNI BUDITELJ VODJA UPORA PROTI FAŠIZMU S HVALEŽNOSTJO IN SPOŠTOVANJEM POSTAVILO ZDRUŽENJE PROTIFAŠISTOV IN BORCEV ZA VREDNOTE NOB OSP, 15. MAJ 2016 |
— |
— |
— |
— |
Mira Hladnik, nedokončano |
24.8.2023. 00:00 |
— |
— |
2 plošči v kamniti steni |
Koper |
2597 OSP, 2361 |