| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Postojna, vojaško pokopališče |
Prvotno je bilo pokopališče urejeno za padle avstoogrske vojake v prvi svetovni vojni. 1945 pa je bil del pokopališča prekopan in urejen za padle borce NOV. Dokončno urejeno leta 1982. Na zahodni strani mesta je bilo po I.svetovni vojni avstroogrsko pokopališče, na katerm so po drugi svetovni vojni pokopavali padle borce. Danes lepo urejen kompleks travne površine, z okrasnimi drevesi, vse ograjeno z žično ograjo in vhodnimi vrati z napisom nad njim Vojno pokopališče. Po sredini vodi pot s tlakovci in deli površino na dve polovici. Na levi strani so tri z robniki omejena polja in spredaj kamnit spomenik s ploščo, ki nosi napis.Naprej so levo in desno betonski kvadri 30 x 30 cm, visoki 35 cm, z nagnjeno zgornjo površino, ki nosi bronaste ploščice, na katerih so navečkrat podatki o pokopanem ter rojstnimi podatki. Za nekaj pokopanih pa ni bilo podatkov. Skupaj 115 nagrobnikov.Dve manjši marmornati plošči sta na levo in desno ob zgornjem delu spomenika ( zadnja dva na zgornjem seznamu). Tako leži na tem pokopališču 137 padlih borcev 29. hercegovske divizije, ki so padli za osvoboditev Postojne in 19 talcev, ki so jih Nemci postrelili na Javorniški cesti nad Postojno. EŠD 4907 |
Po Tržaški cest iz središča Postojne proti Kopru mimo nakupovalnega centra na levi (Hoffer idr.) na desni strani odcep s smerokazom Vojaško pokopališče. Po makadamski cesti do ograje in s tem do pokopališča. |
[zvezda] |
— |
— |
— |
— |
D. Divjak, 14. marec 2020, foto Urška Perenič |
15.3.2020. 00:00 |
— |
— |
Pokopališče s spomenikom in posameznimi grobovi, parkovna ureditev |
Postojna |
K.o.: 2490 - Postojna |
|
HRIBARJEVO-spominska plošča narodnemu heroju Milošu Zidanšku |
EŠD: 25847 Kvadratna kamnita plošča, svetle barve, velikosti 0,50 x 0,50 m in 1,70 m od tal, z vklesanim besedilom, je posvečena narodnemu heroju Milošu Zidanšku, ki je na tem mestu padel v boju z Italijani 8. februarja 1942. Odkrita leta 1952. https://obelezja.wordpress.com/2018/03/17/hribarjevo-plosca/foto Miloš Toni Geslo: herojsmrt123 |
Iz Nove Vasi po cesti skozi Velike Bloke, nato Ulaka in Hribarjevo. Plošča je na fasadi razpadajoče hiše Hribarjevo 2. |
8. II. 1942 JE NA TEM MESTU V BORBI Z ITALIJANSKIMI FAŠISTI PADEL MILOŠ ZIDANŠEK KOT KOMANDANT PRVEGA ŠERCERJEVEGA BATALJONA . OOZB BLOKE 21.IX.1952 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano nedokončano
dopolnil D.Divjak, 5.april 2020; obiskala in dopol. P. Strajnar in T. Bizjak 17.6.2021 |
17.6.2021. 00:00 |
— |
— |
kamen, kraj zgodovinskega dogajanja, memorialna dediščina |
Bloke |
K.o.: 1670 - Ulaka, št.parc.: *51/2 |
|
Ljubljana, Žale, Milan Česnik, |
Milan Česnik, partizan slovenski borec proti okupaciji, član varnostno-obveščevalne službe OFin narodni heroj, * 1.junij 1920, † 226.junij 1942, Ljubljana. Česnik je leta 1940 končal šolanje na gimnaziji. Po končani gimnaziji je vpisal študij kemije na ljubljanski univerzi. Kot naprednega člana Sokola so ga to leto sprejeli v Zvezo komunistične mladine <jugoslavije (SKOJ) in nato še v KPS. Takoj po okupaciji se je vključil v NOB in kot ilegalec in član varnostno-obveščevalne službe OF (VOS OF) od jeseni 1941 deloval v Ljubljani. Junija 1942 je bil izdan; ko je skušal zapustiti mesto, so ga italijanski fašistiujeli in ustrelili kot talca. Vir: Wikipedija Milan Česnik https://www.sistory.si/ww2/CC63A639-6981-4678-A0B9-706675EEB027 herojgrob123 |
Pokopališče Žale oddelek B42, vrsta 5, grob 8 |
napis na nagrobniku: |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 6.10.2022, 24.2.2025
M. Kermavnar 25.1.2023
|
24.2.2025. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 25.1.2023, na pobudo M. Luštrek dopolnil "Besedilo na spomeniku"
D. Divjak dopolnil opis 24.2.2025 |
Grob |
Ljubljana |
K.o.: 1736 - BRINJE1, št.parc.: 682/11 |
|
Ljubljana-Franc Rozman - Stane |
Kip sta naredila Janez Pirnat in arhitekt Vladimir Braco Mušič, 1975 iz granitnih plošč, na katerih so reliefne upodobitve partizanov s komandantom Stanetom in z alegorijo Zmage, pritrjene na kovinske nosilce.
|
Na križišču Šubičeve in Slovenske v Ljubljani. |
FRANC ROZMAN – HEROJ STANE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 24. 5. 2017 |
9.4.2025. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 9.4.2025, dodal fotografije 3/2 do 3/4 Zdenke Primožič |
velike marmorne plošče z reliefi |
Ljubljana |
AJDOVŠČINA, 3276 |
|
NOTRANJE GORICE, krajevno pokopališče - grob padlim v NOB |
EŠD: 11582 Grob leži ob prvem pokopališkem zidu, jugozahodno od cerkve. Nad pravokotnim grobom velikosti 2 x 3 m, tlakovan s kamnitimi ploščami, stoji profiliran kvadrasti steber, visok 1,70 m, z vklesanim besedilom in imeni. Poleg stebra stoji piramidna obdelana skala, visoka 0,80 m, z napisom: Mavsar Jožefa, 1890 - 1965, mati narodnega heroja Ronka. V grobu je pokopanih šest padlih neznanih borcev, domačina Melik Anton in Bezjek Terezija. Grob in spomenik so uredili oz. postavili 1954. leta. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 73. |
Krajevno pokopališče v Notranjih Goricah |
TU POČIVA ŠEST NEZNANIH BORCEV IZ BELE KRAJINE, KI SO OB NAPADU NA NEMŠKO POSTOJANKO V NOTRANJIH GORICAH, DNE 8. OKTOBRA 1943. DAROVALI SVOJA ŽIVLJENJA ZA SVOBODO ZASUŽNJENE DOMOVINE IN ZA ZMAGO SOCIALIZMA. MELIK ANTON - BEZJEK TEREZIJA SLAVA NJIHOVEM SPOMINU! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 27.8.2017, dodal T.Bizjak 14.5.2021 |
19.9.2023. 00:00 |
— |
Grobišče padlih partizanov in grob Jožefe Mavsar so obnovili pred nedavnim. Tako je sedaj grobišče šestih partizanov prekrito z dvema granitnima ploščama, velikosti 2 x 0,60 x 0,80 m, kamnit steber očiščen in obnovljeno vklesano besedilo.
M.Kermavnar, 19.9.2023, dodal fotografijo 4/5 Zdenke Primožič |
kamniti steber, grob - memorialna dediščina |
Brezovica |
k.o. 1724 - Brezovica, parc. št.2572/2 |
|
Pedrovo, Spomenik padlim borcem v NOB |
Spomenik je zasnovan na temeljih nekdanje hiše. Z dveh strani ga obdajajo stene hiše, na tlak so postavljeni kamniti kvadri z imeni padlih. Na največjem je posvetilni napis z datumom 25.5.1980. Spomenik je posvečen padlim borcem OZNE, VDV in jurišnega bataljona 31. divizije in IX. korpusa. EŠD 21731 |
Spomenik je postavljen sredi gručastega zaselka Pedrovo. Hiša v bližini: Pedrovo 5 (Google: Branik 241)
45°42'18,69" N 13°36'52,62" E
|
napis na velikem kvadru: Na pragu svobode dne 26.1.1945 [zvezda] [napisi na malih kvadrih] . |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
1.8.2024. 00:00 |
— |
K. Poljšak Ščuka 9.4.2020
M. Kermavnar, 1.8.2024, dopisal manjkajoča imena, dodal fotografiji 3/2 in 3/3 ter katastrske podatke. |
Kamnit spomenik |
Nova Gorica |
K. o. 2336 Branik, parc. št. 5073 |
|
Podhojni hrib - Spominska plošča |
Na fasadi hiše Podhojni hrib 7 je vgrajena spominska marmorna plošča širine 50 in višine 25 cm. Plošča je v sredini vbočena, prav tako je zgornji rob na sredini nižji od oveh rovoc levo in desno. Pod ploščo je nastavek globine 10, širine 9 in višine 7 cm, namenjen obešanju spominskih venčkov. Plošča je bila odkrita 17. 9. 1961. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 73. EŠD: Z511921 Slika 3/2: Naša komuna, glasilo Občinskega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Vič – Rudnik, Leto I, št. 8, Ljubljana, 5. oktobra 1961, str. 6. [Elektronski vir] Naša komuna, št. 8, 1961, 6 |
Po cesti iz Roba v smeri Ig ali Kurešček potem, ko prečkamo mostič po levem odcepu , prispemo do domačije Podhojni hrib 7. |
ITALIJANSKA OKUPATORSKA VOJSKA JE 20. MAJA 1942 UBILA PRVOBORCA SLAVKA ZGONCA , LASTNIKA TE HIŠE, V KATERI JE TERORISTIČNA IZDAJAVSKA FORMACIJA ČRNA ROKA UBILA DVA KURIRJA NOV. LADA ŠTEBLAJA Z VELIKEGA OSOLNIKA IN FRANA GRMEKA Z VISOKEGA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 6.9.2019 |
23.2.2025. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 23.2.2025, dodal sliko 3/2. ZP |
Spominska plošča |
Velike Lašče |
Kat.obč.: 1713-KRVAVA PEČ, št.parc.: *77 |
|
Spomin demonstracijam pred zapori |
Tri metre visok graniten steber trikotnega prereza, avtorja Boris Kobe in kipar Slavko Krajnc, 1959) z reliefnimi upodobitvami demonstrantk na dveh straneh in napisi na tretji. Več o spomeniku in ženskih demonstracijah iz leta 1943 si lahko ogledate na spodnjem posnetku: Spomeniki ženskim demonstracijam
Odkrit 7. marca 1959 (ob mednarodnem dnevu žensk in 40-letnici KPJ). [...] Nameravali so postaviti spomenik že leta 1953 – v časopisju je bila že objavljena zanimiva idejna zasnova spomenika (kamnita posoda z demonstrantko na vrhu), katere avtor je bil arhitekt Marko Zupančič. Verjetno so preložili postavitev spomenika za 6 let, zaradi rušenja zaporov. Končna izvedba se razlikuje od prvotne idejne zamisli, ki je že bila javno objavljena. -- Živa Vidmar |
Križišče Čufarjeve z Miklošičevo |
Tukaj pred sodnijskimi zapori je 1 avgusta 1943 leta velika množica mož in žena demonstrirala proti fašističnemu nasilju , manifestirala za osvobodilno fronto in zahtevala da okupator izpusti iz zaporov in taborišč borce za svobodo |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 04.09.2018 |
12.5.2021. 00:00 |
— |
Dopolnil po podatkih Žive Vidmar M. Hladnik 12. 5. 2021. |
Granitni steber visok 3 m |
Ljubljana |
TABOR, 3791 |
|
Ribnica, Zoro Mlakar, Hrovača, |
SIstory navaja: Ime in priimek: Frančišek Zorko Mlakar, Oče: Janez, Mati: Marija, Priimek matere: Fric, Po domače: Pri Klopčarju, Datum rojstva: 29.11.1921, Kraj rojstva: Ribnica, Kraj bivanja: Ribnica, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): študent tehnike, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 13.07.1944, Kraj smrti / izginotja: Grmada, Kraj pokopa: Trebnje, Država pokopa: Slovenija
Geslo: nedokončano123 |
Krajevno pokopališče v Hrovači. |
MLAKAR ZORO +1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D. Divjak 2.5.2024, 28.10.2024 |
28.10.2024. 00:00 |
— |
D. Divjak dodal posnetke, 28.10.2024 |
Grob(išče) |
Ribnica |
K.o.1626-GORIČA VAS, parc.št. 1019/2 |
|
POSTAJA-Plošča Mirku Jeklinu |
Mirko Jeklin je bil rojen 7. 1. 1912 na Postaji. Med 2. svetovno vojno se je kot aktivist in eden prvih organizatorjev OF v svojem okolju zelo zgodaj vključil v boj proti fašizmu. S starim pisalnim strojem je pisal tudi razne članke. Skrival se je v posebnem bunkerju nad Postajo. Ubit je bil 22. januarja 1944, pokopan je na pokopališču pri Svetem Mavru na Mostu na Soči. Na svoji rojstni hiši (Postaja 18) ima spominsko ploščo. |
Pred Mostom na Soči je železniška postaja na levi strani reke Idrijce. Peljemo se do postaje naprej mimo gostišča Pri Štefanu, pod podvoz železniške proge in levo po cvesti ki pelje proti Čepovanu. Po slabem km je v naselju Postaja na levi strani hiša št. 18, kjer je na hiši plošča. |
[zvezda] V TEJ HIŠI SE JE RODIL 7.1.1912 MIRKO JEKLIN - STOJAN, PRVI ORGANIZATOR NOB NA OBMOČJU MOSTA NA SOČI. PADEL 22.1.1944 KOT NAČELNIK VOS - OF ZA TOLMINSKO. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vojko Hobič, 17.7.2019
5. maj 2021 dopolnil D.Divjak |
29.5.2024. 00:00 |
— |
5.5.2021 dopolnil podatke in uredil napis D.Divjak
M.Kermavnar, 29.5.2024, po predlogi Mojce Luštrek dopolnil lokacijo, prestavil zvezdico na hišo, dodal fotografijo 3/1 in v Opis dodal podatke iz Kamre o Jeklinu. |
Spominska plošča |
Tolmin |
K.o.: 2246-MOST NA SOČI, št.parc.:1009/3 |
|
Jakob Sajevic, Hruševje |
Hruševje 82a, poslopje podružnične osnovne šole Miroslava Vilharja. |
V RODOLJUBNEM HRUŠEVJU SO DELOVALI TIGROVCI JAKOB SAJEVIC IN TOVARIŠI SVOBODA, TI SI EDINA, KI DAJE MI ŽIVLJENJE V DAR SEPTEMBER 2004 POSTAVILA DRUŠTVO TIGR IN KO ZB HRUŠEVJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po fotografijah Urške Perenič, 6.4.2020
11.avgust 2021 |
11.8.2021. 00:00 |
— |
11.8.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Spominska plošča |
Postojna |
K.o:: 2484 - HRUŠEVJE, št.parc.: 50/20 |
||
Obeležje ustreljenemu aktivistu OF Rajku Bergincu |
Lesena skulptura na betonskem podstavku je delo učencev OŠ Simona Gregorčiča Kobarid pod mentorstvom Miloša Volariča 26. 6. 1975. Opomba 1: Na spodnjem robu izrezljanega lesenega stebra je vrezan napis OSNOVNA ŠOLA S G /to pomeni Simona Gregorčiča/ KOBARID 1989, torej to ni prvotni spomenik iz leta 1975. . Opomba 1: Pod mentorstvom pokojnega Miloša Volariča so izdelali izdelali učenci tamkajšnje osnovne šole več spomenikov NOB.
V oddaji TVS Ne prezrite, ki je bila predvajana 16. 9. 1975 je bilo prikazanih šest Volaričevih" spomenikov: 1) Devetim partizanom, v Starem_selu, v bližini: Staro selo 60. 2) Obeležje obešenima partizanoma. V Kobaridu, na križišču Mučeniške in Stresove ulice, za hišo Stresova ulica 4 3) Rajku Bergincu, Na križišču pri mlekarni Planika Kobarid. Hiša v bližini: Gregorčičeva ulica 30 4 in 5) spomenika Ivanu Bergincu in Padlemu ruskemu vojaku, oba pri Napoleonovem mostu in 6) Jožetu Kurinčiču, Ob glavni cesti Kobarid - Robič, takoj za Kobaridom desno ob cesti blizu ribogojnice.
Prvi trije so bili leseni in so do danes že propadli.
Spomenika v Starem selu niso nadomestili,
tistega pri Planiki so očitno leta 1989 (datum na spodnjem robu spomenika) nadomestili z novim, ki so ga prav tako izdelali učenci.
Za spomenik ob Mučeniški ulici pa Vojko Hobič navaja, da je delo Bertija Miklaviča iz leta 2008. Podatke o oddaji Ne prezrite pridobil Jani Luštrek. |
Na križišču pri mlekarni Planika Kobarid.
Hiša v bližini: Gregorčičeva ulica 30 |
NEMCI SO 9. I.1944 PO HUDEM MUČENJU NA TEM MESTU USTRELILI AKTIVISTA OF RAJKA BERGINCA IZ KAMNEGA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
— |
25.7.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 3. 7. 2023, po predlogu Mojce Luštrek uredil napis na plošči, dodal fotografiji 3/1 in 3/2 in Opombo 1 |
Prosto stoječi lesen spomenik |
Kobarid |
2223 KOBARID, 346/9 |
|
Letališče Cerklje |
Plošča je bila odkrita 9. 7. 1983 ob 40. obletnici napada na letališče. Prvi dve plošči sta posvečeni napadu Cankarjeve brigade na letališču 1. 7. 1943 in zavzetju letališča 1991, ko ga je zasedla TO. Prva plošča je bila postavljena 1983, druga pa po letu 1991. Na posnetku v Svobodni besedi avg. 2018, 29 so vidne tri spominske plošče, zadnja je v spomin prebeglih pilotov JLA 28. 6. 1991 (mh).
Geslo: vojska123 Pomnik1991 |
Plošča se nahaja na zidu stavbe ob vhodu na letališče (Vojašnica Jerneja Molana), Cerklje ob Krki 4a. |
V NOČI OD 8. NA 9. JULIJA 1943 JE BRIGADA IVANA CANKARJA NAPADLA LETALIŠČE, KI JE BILO TEDAJ V ROKAH NEMCEV. UNIČENO JE BILO 5 LETAL IN DEL TEHNIČNE OPREME Napis na plošči na fotografiji se nekoliko razlikuje od gornjega zapisa: V NOČI OD 7. NA 8. JULIJ 1943 SO BORCI 5. SNOUB IVAN CANKAR NAPADLI LETALIŠČE, KI JE BILO V ROKAH NEMCEV, UNIČILI PET LETAL IN DEL TEHNIČNE OPREME OB 40 LETNICI NAPADA ZZB NOV OBČINE BREŽICE |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
Anton Petrovič in Stane Preskar, 5. 6. 2018 |
13.11.2022. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 13.11.2022, prepisal vsebino spominske plošče in jo dodal obstoječemu besedilu na obeležju na tem zapisu |
pravokotna plošča iz naravnega kamna |
Brežice |
K. o. 1302 Cerklje, parc. št. 3311 |
|
Partizanska bolnišnica Cerkno |
. Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 Geslo: herojsmrt123 |
Na stranskem krilu stavbe muzeja v Cerknem, Bevkova 14 |
TU JE BILA OD SEPTEMBRA DO NOVEMBRA 1943 PARTIZANSKA BOLNIŠNICA, KJER JE DNE 28. X. 1943 PODLEGEL RANAM NARODNI HEROJ VENCESLAV ZEVNIK - VIKTOR ŽELEZNIK ZZB CERKNO 27. 4. 74 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 17. 2. 2018 |
28.5.2022. 00:00 |
— |
Brez sprememb. M. Luštrek 28. 5. 2022 |
Plošča na fasadi |
Cerkno |
K. o. 2344 Cerkno, parc. št. 569/23 |
|
Veliki Osolnik - Spominska plošča Tomšičevi brigadi |
Po italijanski kapitulaciji so se na tem področju vodile borbe z belogardisti. Tomšičevi brigadi je v tistem času bila določena smer proti Ljubljani in je spotoma začela obkoljevati Turjak. Sam napad na grad je bil prepuščen Prešernovi brigadi. V noči iz 14. na 15. september je 3. bataljon Tomšičeve brigade napadel domobrance na Velikem Osolniku in dosegel zmago. Spominska plošča, odkrita leta 1951, je vgrajena na fasadi stanovanjske hiše, ki je v vasi na dominantnem mestu ter je tako dobro vidna ob prihodu v vas ter je tako ni moč spregledati. Plošča iz temnega marmorja je širine 95 cm in višine 35 cm. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 75. Ev. štv. d.: 511927 |
V središču vasi je na levi strani v križišču vaške ceste hiša z dobro vidno spominsko ploščo. |
ZNAK TOMŠIČEVE BRIGADE 15.9.1943 JE NA TEM MESTU TOMŠIČEVA BRIGADA UNIČILA BELOGARDISTIČNI BATALJON |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 8. marec 2019 |
8.3.2019. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Velike Lašče |
Kat.obč.: 1715-OSOLNIK, št. parc.:212/1 |
|
VRAŽJI VRTEC - Spomenik |
V času divjanja italijanskih okupatorjevih vojakov so 30. julija na bližnji dolini ustrelil 40 domačinov. Kmalu po vojni so gozdarji na mestu zločina postavili spomenik, kasneje pa je bil nad cesto iz skal oblikovan in izdelan ta spomenik. Iz kamnitih lomljencev je bil sezidan spomenik v obliki Triglava, višine 190 cm, s pravokotno granitno ploščo spredaj, širine 50 in višine 40 cm ter vklesanim napisom Prav tako so ploščad ,širine 5 in globine 4 metre, obodni zidovi levo, desno in zadaj ter stopnice izdelane iz lomljenca, ki se uspešno upira vsem vremenskim nevšečnostim. Spomenik, ki je delo kamnoseka Valentina Vrhovca, je bil odkrit 29.11.1947. Državna komisija Federativne demokratske Jugoslavije za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomočnikov je v Zagrebu, 16.6.1947, sprejela sklep, da se italijanskega generala Maria Roatta, komandanta "Comando Superiore FFAA Slovenia-Dalmazia / II.Armata proglasi odgovornega za številne zločine njegovih enot, zaradi zločinov proti prebivalstvu, med njimi tudi za tega v Vražjem vrtcu ter ga proglasi za vojnega zločinca. Ev.št.:17027 |
S ceste Stari trg - Prezid se zavije levo v naselje ter nato levo v gozd po gozdni cesti, ki nas pripelje do križišča gozdnih cest v Bukovški gmajni. |
zvezda TU JE PADLO 40 TALCEV POD KROGLAMI IT. FAŠISTOV 30.7.1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 30. november 2019
1.maj 2021 dopolnil D.Divjak |
1.5.2021. 00:00 |
— |
1.5.2021 dopolnjen opis D.Divjak |
Spomenik |
Loška dolina |
K.o.:1651-BABNO POLJE, št.parc.: 885/54 |
|
Lesce, družinski nagrobniki |
— |
Lesce, pokopališče.
Hiša v bližini: Begunjska cesta 6, Lesce |
RAKOVEC MATEVŽ .................................................... PODOBNIKOVI JOŽE ML. PADEL V NOV 1902 - 1944 KUŠČERJEVI OČE MIHAEL PADEL 1943 PREŠERNOVI .................................................... |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, 9. 11. 2020 |
15.12.2022. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 15.12.2022, dodal groba Podobnikovih in Kuščerjevih, odprl samostojni zapis za narodnega heroja Antona Dežmana |
družinski nagrobnik |
Radovljica |
K. o. 2155 Hraše, parc. št. 3 |
|
Sajevče |
Betonski blok z marmorno in medeninasto ploščo. Spomenik je bil odkrit 3. 7.
1960. Arhitekt Marko Šlajmer. Opis v RKD ne ustreza, plošče so v resnici tri in kamnite. |
Na križišču cest SV pred vasjo Sajevče, kjer se odcepi cesta proti Rakuliku. |
Prva plošča TA KAMEN IN ČRKE V NJEM V ČAST VASEM, KI SO PRVE DALE ZGLED ZA UPOR IN BOJ. IN V SLAVO IN SPOMIN JUNAKOM, KI TU SO PALI IN DALI SVOJO KRI ZA SVOBODO DOMOVINE IN ZA LEPŠE ČASE DELOVNIH LJUDI. . Druga plošča BIZJAK * FERKAT GORJANC VALENTIN KRISTAN JOŽE ŠABEC ALOJZ SAJEVČE SELES JAKOB HRENOVICE DOLES FRANC POSTAVLJENO 1960 . Tretja plošča VOS OF MARTIN ROS - MIKLAVŽ KOBAL IVAN VDV - NO IVAN KLOBUČAR - SOČAN KOMANDANT BATALJONA COLJA FRANC JERMAN ANTON KOCJAN EMIL RUDEŽ STANKO ŠVARA RADIVOJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, posnetki Urška Perenič |
6.4.2020. 00:00 |
— |
Po zapisu Branke Černigoj dopolnil M. Hladnik 17. 12. 2020:
Avtor spomenika je po JSNP 155 : Enzo Lorenzetti [podatki v RKD so drugačni], avtor napisa: Vasja Ocvirk.
Na četverokotni betonski blok sta pritrjeni napisni plošči: večja marmorna in manjša medeninasta. Spomenik je bil odkrit 3. 7. 1960.
V Sajevčah ima vsak družina, vsako drevo, vsak kamen svojo zgodovino pa tudi svojo bolečino ob spominu na padle.
Kot pomnik na krvave dogodke stoji spomenik z dvema obeležjema na križišču obeh vasi.
Sajevče je ena prvih in znanih vasi iz NOB na Pivškem in Postojnskem. Odmaknjena od glavne ceste in skrita na obronkih širnih gozdov, je bila ves čas vojne sedež številnih političnih organizacij Pivškega okrožja. Tu so se vsak dan ustavljale vojaške enote.
Med NOB so odigrale izredno vlogo. Tu je bilo nekaj časa sodišče komande Senožeče, komande Postojna, sedež Pivškega okrožja ter še raznih drugih političnih odborov in partizanskih enot. Ker so se v okolici pogosto zadrževali borci, je bila v vasi etapna kuhinja. Prav tu so imeli tudi skladišča hrane in drugega materiala za partizane ter krojaško in čevljarsko delavnico. Pri Hribarju je bila od oktobra do decembra 1943 tehnika Nanos. V istem času in še dlje v zimo 1944 pa se je tu zadrževala oborožena skupina VOS (varnostno obveščevalna služba) z znanim borcem Miklavžem na čelu. Tega so Nemci ujeli in ga nekje pri Prestranku ubili.
Ker so se tu ustavljale vojaške enote, je okupator sem ponovno usmeril napade; izsledil je taborišče gospodarske komisije na Učičniku, ki pa je bilo takrat prazno in ga zažgal. 24.12.1943 je uničil 300 m zahodno od Sajevč barako, kjer je bil štab VDV-ja. Najtežji napad pa je izvršil na samo vas konec januarja 1945, kjer je presenetil 5. Bataljon VDV, ki je utrpel hude izgube. Nemci so požgali Pri Hribarju dve hiši.
Med stalnimi vodiči in prevozniki partizanov je vredno omeniti Jožeta Kristana-Pepela iz Rakulika in Janeza Gorjanca iz Sajevč. Sicer pa je vsaka družina v Sajevčah opravljala pomembne naloge za NOV.
31. januarja 1945 so Sajevče doživele veliko tragedijo. Nemci so nenadoma napadli borce II. Brigade VDV in zažgali 2 domačiji. V boju je bilo več mrtvih in ranjenih. Ranjene so aktivisti prepeljali skozi sovražne bloke v postojnsko bolnišnico, kjer jih je zdravil partizanski zdravnik dr. Franc Ambrožič.
|
— |
Postojna |
— |
|
ZAPOTOK - spomenik padlim borcem in žrtvam FN 1941 - 1945;
spomenik delovanju relejne postaja TV - 10;
spomenik delovanju glavnega poveljstva POS in ustanovitvi prvega proletarskega bataljona narodnega heroja Toneta Tomšiča |
EŠD: NI! Plošča ustanovitvi prvega proletarskega bataljona je bila odkrita leta 1977. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 68 in 75. Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
Sredina vasi Zapotok. Gremo proti severu do stavbe stare osnovne šole, kjer na fasadi na obcestni strani vidimo tri plošče s sporočilno vsebino.
Naslov: Zapotok 4. |
Leva plošča: [obris Slovenije z zvezdo] V TRAJEN SPOMIN PADLIM BORCEM IN ŽRTVAM PADLI BORCI ZAPOTOK ALOJZIJ PEČEK ML. VISOKO – ZAPOTOK ANTON HENIGMAN ŽRTVE FAŠISTIČNEGA NASILJA JOŽE ŠTEBLAJ ST. [zvezda s srpom in kladivom] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Zagorc, Štupica, Bizjak - 29.10.2019 |
24.11.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 24. 11. 2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil in dopolnil besedilo na ploščah in dodal fotografiji 2, 3/1 in kolaž 3/2 |
kamniti in kovinska plošča, memorialna dediščina, kraj zgodovinskega dogajanja |
Ig |
k.o. 1712 - Zapotok, parc. št.: *99 |
|
Spomenik žrtvam NOB na Žagi |
V vasi Žaga je tik ob glavni cesti postavljen velik spomenik NOB. Spomenik stoji v sredini stopničastega temelja iz granitnih kock. Na temelj sta postavljena manjši in večji kamniti kvader. Vrh večjega kvadra je postavljen bronasti kip partizanskega borca, ki drži v pest dvignjeno roko. Njegov obraz nakazuje kričanje. Osrednji kamniti kvader spomenika je namenjen seznamu 21 žrtev vojne, ki so navedene ob strani, na sprednji strani pa je rdeča zvezda ter letnici 1941 in 1945. Spomenik, ki je delo kiparja Negovana Nemca, je bil odkrit 22. julija 1978.[1] [1] Vodnik po partizanskih poteh, str. 465; Eše 20490, »Register kulturne dediščine«, http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=20490, datum vpogleda: 15. november 2016. Fotografija 4/1: V ozadju je v kotu parka kip partizana. |
Sredi vasi Žaga ob glavni cesti Žaga-Bovec. |
PADLI BORCI NOV BUTTOLO NANDO ŽAGAR NANDO BUTTOLO VITO ŽAGAR FRANC MELIHEN IGNAC ŽAGAR IVAN ROT ALOJZ ŽAGAR JOŽEF ROT FLORJAN ŽAGAR STANE ROT JOŽEF . ŽRTVE FAŠIZMA BERGINC ANTON ROT ANTON BUTTOLO QUINTO ROT FLORJAN KUTIN GABRIJEL ROT FRANC MIHELIN ELIZA ŽAGAR ALOJZ MIHELIN IGNAC ŽAGAR ANDREJ PIČULIN FRANC ŽAGAR ANTON PRIMOŽIČ IVAN 1941 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Jernej Komac, 23. januar 2017 |
8.8.2021. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 8.8.2021, napis na spomeniku, foto 2 do 4/! |
Bronasti kip na podstavku |
Bovec |
2212 ŽAGA, 905/1 |
|
OF Cerkvenjak |
Spominska plošča je posvečena pomembnim dogodkom za ohranitev slovenske besede:
Ploščo sta postavila Združenje borcev za vrednote NOB Cerkvenjak in Občina Cerkvenjak. Odkrita je bila leta 2020. stran 26. |
Cerkvenjak, na fasadi Kulturnega doma,
Cerkvenjak 25 |
V BOJU ZA OHRANITEV SLOVENSKE BESEDE SO 1. 4. 1894 KATOLIŠKO BRALNO DRUŠTVO, KRAJ JE V LETIH 1910/11 OBISKOVAL PISATELJ IVAN CANKAR 4. 11. 2020 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 18.12.2021 |
1.10.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 21.3.2024, dodal napis na plošči in fotografijo 1 iz Google Maps
Dodal svoje slike in označil kot obstoječe. M. Hladnik 1. 10. 2024 |
Spominska plošča |
Cerkvenjak |
541 CERKVENJAK, 152/6 |
|
Spomenik narodnemu heroju Alojzu Kolmanu Maroku |
Odlomek iz časopisa Kočevske novice: »V našem sestavku pa bomo opisali dogodek, ki se je pripetil deset dni pred zgoraj omenjeno bitko 8. brigade. Četrtega novembra 1944 je šel komandant zaščitne brigade glavnega poveljstva NOV in POS, narodni heroj major Alojz Kolman-Marok z enim bataljonom proti Koprivniku, da zaščiti enote vojnopolitičnega vodstva pred nenadnimi vpadi sovražnika na osvobojeno ozemlje. Po umiku iz Koprivnika je tovariš Marok s svojim spremstvom nekoliko zaostal za glavnino oz. zaščitnico bataljona in padel v zasedo Nemcev. Spustil se je v neenako borbo. Svojemu spremljevalcu Bingolu je velel, naj se umakne in obvesti glavnino bataljona o situaciji. Spremljevalec se je temu upiral, toda Marok mu je ponovno ukazal, da mora povelje izpolniti in da bo on sam kril njegov umik. Bingolo se je pod zaščitnim ognjem Maroka in svojim streljanjem prebil do bataljona, vkljub temu, da mu je krogla prebila stegno. Marok pa je za svojim zasilnim slabim kritjem streljal na Nemce in praznil šaržer za šaržerjem iz svoje brzostrelke. Sovražna krogla mu je prebila koleno. Tudi zaradi te rane je bil umik nemogoč. Pričelo mu je primanjkovati streliva. V pištoli je imel le nekaj nabojev. Položil jo je predse na zasilni branik. Ko je izpraznil vse krogle iz zadnjega šaržerja, je izstrelil tudi naboje iz pištole. Vse do zadnjih dveh nabojev, ki jih je hranil zase. Zakaj dva naboja? Zato, ker lahko eden odpove! V ognju, dimu in trušču se je tik pred njim pokazal škorenj nemškega vojaka. Sedaj je čas zame in nameril je cev pištole na sence. Lastna krogla je končala življenje narodnega heroja Maroka. Alojz Kolman-Marok je bil rojen 1. julija 1911 v zaselku Završje pri vasi Zabukovje v sedanji občini Sevnica. V kmečki družini Kolmanovih se je rodilo petero otrok; s polbrati in polsestrami pa jih je bilo 8. Dva sta umrla že kot dojenčka. Oče Janez je umrl 1914. leta, ko je bilo Alojzu komaj 3 leta. Za številno družino je pri majhnem posestvu bilo premalo kruha. Zato je moral Alojz služit k premožnejšim gospodarjem. Po končani osnovni šoli se je šel v Ljubljano učit za pekovskega pomočnika, kjer se je tudi spoprijateljil s Francom Rozmanom - kasnejšim komandantom glavnega štaba NOV in POS, ki je podobno kot Alojz delil usodo pekovskega pomočnika. Toda gospodarska kriza je tudi v obrtniških poklicnih zanetila brezposelnost. Tako je Alojz 1931. leta postal gojenec vojaške podoficirske šole. Po nekem konfliktu zaradi razmer v bivši jugoslovanski vojski so ga obsodili na zaporno kazen. Iz vojaškega zapora je 1934 pobegnil v Italijo in nato v Avstrijo, kot vojaški oz. politični begunec. Nato je odšel v Francijo. Iz Francije se je vrnil 1938. leta, nakar so ga obsodili na zaporno kazen 18 mesecev, ki jo je prestajal v Lepoglavi. V tej kaznilnici se je seznanil z vodilnimi komunisti, ki so tu bili na robiji. Po prestani kazni se je poleti 1940 vrnil domov in opravljal priložnostna dela v domačem okolju. Spomladi 1941 je bil mobiliziran kot podoficir v bivšo jugoslovansko vojsko in prišel v nemško ujetništvo. Od tu je kmalu pobegnil in se doma skrival pred nemško okupacijsko vojsko. V noči od 1. na 2. november 1941 se je Alojz podal v partizane. 10. decembra je prišel v taborišče Makronoške čete. Iz te čete ter Molniške in Stiške čete je bil 15. decembra 1941 ustanovljen II. Štajerski bataljon s komandantom Francem Rozmanom-Stanetom in političnim komisarjem Dušanom Kvedrom-Tomažem na čelu. Marok je vsled svoje hrabrosti, iznajdljivosti in obvladanja vojaških veščin hitro napredoval od mitraljezca do komandirja in komandanta brigade in majorja JLA. Bil je popularen in priljubljen človek, zlasti med štajerskim prebivalstvom. Za narodnega heroja je bil imenovan 20. decembra 1952. Odbor borcev XVIII. divizije, vaška organizacija Zveze borcev Koprivnik in družbenopolitične organizacije so prevzele pobudo za postavitev spominskega obeležja heroju Maroku. Na Dan borca 4. julija 1951 je bila odkrita spominska plošča na pročelju osnovne šole v Koprivniku, na kateri je vklesano besedilo, da je tu v bližini padel narodni heroj Alojz Kolman-Marok in aktivist Maks Torbar.«
|
Spomenik, delo arhitekta Franca Filipčiča in kiparja ter medaljerja Vladimirja Štovička, je postavljen na desni strani vhoda v Večnamenski dom v naselju Zabukovje.
Odkrit je bil leta 1980 in prvotno postavljen na vogal dvorišča (ob glavni cesti skozi naselje) nekdanje podružnične osnovne šole v kraju. Ker pa so zaradi dotrajanosti in ukinitve šole le to podrli in na njenem mestu zgradili Večnamenski dom krajanov Zabukovja, so spomenik prestavili na njegovo sedanje mesto. |
NARODNI HEROJ KOLMAN ALOJZ - MAROK 1911 - 1944 ŠTOVIČEK V. 1980 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ljubo Motore, 24. 2. 2018 in 22. 3. 2018 |
14.2.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 14.2.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal povzetek iz časopisa Kočevske novice. |
Spomenik |
Sevnica |
K. o. 1367 Zabukovje, parc. št. 1460/8 |
|
Stane Žagar, vojašnica Kranj |
Bronasto oprsje in kamniti podstavek sta visoka 200 cm. Stane Žagar je sodeloval v pripravah na oborožen upor proti okupatorju in postal član glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet. Sredi julija 1941 so ga določili za sekretarja PK KPS za Gorenjsko. Žagar je politično usmerjal dejavnost gorenjskih partizanskih enot, zlasti Cankarjevega bataljona. V izredno ostri zimi leta 1942 je vztrajal med borci Selške čete na Rovtu pri Crngrobu. Zaradi izdaje so Nemci 27. 3. 1942 partizane obkolili. Po nekajurnem boju so partizani prebili obroč. Na bojišču je padlo 15 borcev, med njimi tudi Stane Žagar. Spomenik so postavili vojaki kranjske garnizije 22. decembra 1963, bronasto poprsje pa je izdelal kipar Stane Keržič. Vojašnica se je do 19. julija 2012, ko je bila preimenovana, imenovala po Stanetu Žagarju.
19. 4. 2017, ko sem želel fotografirati kip od blizu, mi stražar na vhodu tega ni dovolil, tako da je slika posneta od zunaj skozi ograjo. To je bila doslej (po stotinah fotografiranih spomenikov) edina taka neprijetna izkušnja. -- miran hladnik geslo: vojska123 |
Vojašnica Petra Petriča na Kokrici pri Kranju, v parku levo od glavnega vhoda, Bleiweisova 32. |
NARODNI HEROJ STANE ŽAGAR |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Boris Cugelj, krajevna organizacija ZB Vodovodni stolp, prva slika M. Hladnik 19. 4. 2017 |
19.4.2017. 00:00 |
— |
— |
bronasti doprsni kip |
Kranj |
2101 RUPA, 208 |
|
Zatrnik |
Posvečena je 1944 padlima J. Robiču, J. Pogačniku iz Jeseniško-bohinjskega odreda v boju z nemškim okupatorjem, in žrtvama izdajalcev, L. Bezniku in T. Hudoverniku. Odkrila leta 1982 ZB NOV Gorje, izdelana je bila v livarni Železarne Jesenice. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 224. EŠD 13228 |
20 m pred prvim predorom na Zatrniku v smeri proti Pokljuki, na skali 3 m visoko nad cesto, težko vidno. Na drugi strani tunela je gostilna Anžek. |
1941 [zvezda] 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 16. 7. 2017 |
7.2.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 7.2.2024, dodal besedilo na spomeniku |
Spominska plošča |
Gorje |
2187 ZGORNJE GORJE, 753/8 |
|
Radomlje, pokopališče, Žabnikar Ciril, Ivan, Vinko |
Ciril Žabnikar: SIstory navaja Ime in priimek: Ciril Žabnikar, Oče: Franc, Mati: Frančiška, Po domače: Pavelnov, Datum rojstva: 14. 03 1911, Kraj rojstva: Radomlje, Kraj bivanja: Radomlje, Stara občina: Radomlje, Nova občina: Domžale, Poklic (soc. status): kmečki sin, Datum smrti/izginotja: 04. 12. 1941, Kraj smrti/izginotja: Draga, Kraj pokopa: Draga. »Spisek usmrčenih in umrlih oseb, ki so bile pred smrtjo vpisane v jetniško knjigo begunjskih zaporov […] 4. december 1941 […] Žabnikar Ciril 14. 3. 1911, Radomlje kmečki sin«(Dr. Janez Gerčar, Begunje priča narodovega trpljenja, Ljubljana: Zavod Borec, 1969, str. 190) Opomba: Ciril Žabnikar je napisan tudi na spominski plošči Padlim članom v
NOV PGD Radomlje, nameščeni na fasadi gasilskega doma v Radomljah, in na
spominski plošči v Spominskem parku Radomlje 2006 na pokopališču v Radomljah.
Ivan Žabnikar: Sistory navaja Ime in priimek: Janez Žabnikar, Oče: Franc, Mati: Frančiška, Po domače Pavelnov, Datum rojstva: 12. 09. 1918, Kraj rojstva: Radomlje, Kraj bivanja: Radomlje, Stara občina: Radomlje, Nova občina: Domžale, Poklic (soc. status): čevljar, Datum smrti/izginotja: 12. 02 1942, Kraj smrti/izginotja: Draga pri Begunjah, Kraj pokopa: NULL. »Spisek usmrčenih in umrlih oseb, ki so bile pred smrtjo vpisane v jetniško
knjigo begunjskih zaporov (Dr. Janez Gerčar, Begunje priča narodovega trpljenja, Ljubljana: Zavod Borec, 1969, str. 192) Opomba: Ivan Žabnikar je napisan tudi na spominski plošči v Spominskem parku
Radomlje 2006 na pokopališču v Radomljah. Vinko Žabnikar: Sistory navaja Ime in priimek: Vincenc Žabnikar, Oče: Franc, Mati: Frančiška, Po domače: Pavelnov, Datum rojstva: 30. 01. 1921, Kraj rojstva: Radomlje, Kraj bivanja: Radomlje, Stara občina: Radomlje, Nova občina: Domžale, Poklic (soc. status): Ni podatka, Datum smrti/izginotja: 16. 04. 1944, Kraj smrti/izginotja: Wolfratshausen, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Nemčija. Opomba: Vinko Žabnikar je napisan tudi na spominski plošči v Spominskem parku Radomlje 2006 na pokopališču v Radomljah. |
Pokopališče Radomlje, P: A, V: _, S: 98. (Elektronski vir: Iskalnik grobov Domžale - Radomlje Dostop 12. 4. 2024)
|
[križ] ŽABNIKARJEVI SINOVI: PADLA V DRAGI: CIRIL *14. 3. 1911, + 4. 12. 1941. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 15.4.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
15.4.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Domžale |
K. o. 1936 Radomlje, parc. št. 7 |