Informacijska tabla je bila odkrita 10. decembra 2019 ob prisotnosti predstavnikov SV in ameriške ambasade. Postavilo jo je društvo ZB za vrednote NOB Ribnica.

22. novembra 2024 je ob 80. letnici padca letala bila krajša spominska slovesnost in položen spominski venček z napisom V spomin ZB NOB Ribnica.

Geslo: letalci12

Tu, v Makošah, se je 18. novembra 1944 zrušilo ameriško letalo tipa bombnik B-24 Liberator. Letalo B-24J je nosilo evidenčno številko 42-51052 in je bilo sestavni del 763. eskadrilje 460. bombniške skupine 15. letalske armade ameriških letalskih sil. Letalo je nad Udinami  zadela nemška baterija. Z letalom so poskušali priti do Bele krajine, ker pa je prej odpovedalo, je desetčlanska posadka izskočila. 6 so jih ujeli domobranci in jih predali Nemcem, ki so jih poslali v nemška taborišča, 4 pa  je s pomočjo partizanskega minerskega bataljona XV. divizije uspelo priti do partizanskega letališča Krasinec, od koder so jih zavezniška letala 23.novembra prepeljala v Bari.

Posadko letala, ki se je zrušilo v bližini Ribnice, so sestavljali:

– Robert E.Reed, 1.pilot
– Jerome K. Jares, 2. pilot
– William Swigart, navigator , v ujetništvu (POW)
–  Forest L. Dunham , v ujetništvu (POW)
–  John E. Corly, v ujetništvu (POW)
–  WilliamFranklin, radiooperater, v ujetništvu (POW)
–  Francis J. Cojle , v ujetništvu (POW)
–  James R. Mund
–  Leland M. Brown
–  Adrian R. Patern, v ujetništvu (POW)

Op: napis je v slovenskem in angleškem jeziku (POW -Prisoner of War, vojni ujetnik))

[fotografija v ovalnem okviru]

       RUDOLF DODIČ

 STOPIL V OF 1943 LETA

REZERVNI KAPETAN JLA

ČLAN ZKJ ZB ZROJ SZDL

* 10. III. 1924  U OBROVU

           † 11. VI. 1957

V vasi Pišece je okupator iz maščevanja za akcijo 1. čete Kozjanskega bataljona, ki je tu likvidirala okupatorjevega sodelavca in izdajalca 1. 5. 1943 postrelil 10 talcev. Nekateri teh talcev so bili ujeti borci 2. čete Kozjanskega bataljona, ki jo je okupator uničil v Osredku. Med njimi sta tudi grška vojna ujetnika, borca v Kozjanskem bataljonu. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str.470.

Tristran kamnit pokončen blok s splošnim opisom dogodka na ploskvi, obrnjeni proti cesti, petimi imeni na drugi ploskvi in petimi imeni na tretji. Poleg bloka so postavljene tri betonske cvetlične posode.

Spomenik ponazarja spomin desetim borcem in žrtvam fašizma, ki so bili ustreljeni maja 1943.

Obnovljen 1995.

• fotografija 3/2: Osnovna šola janka Padežnika. Na fotografiji iz februarja 2025 se vidi, da je bilo dopisano Padežnikovo ime. Kdaj, popisovalcu ni znano, verjetno po letu 2018, ko je bila posneta fotografija 4/1
• EŠD 9875

TU SO 1. MAJA 1943
STRELI NEMŠKIH FAŠISTOV
KONČALI ŽIVLJENJA DESETIH
BORCEV IN TALCEV NOV

NE POZABIMO!

NA DAN BORCEV 1964
KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZB PIŠECE
.
ZAKŠEK VINKO       1921 LESKOVEC
ZUPANČIČ VLADO  1924 LESKOVEC
POŽAR IVAN            1924 GLOBOKO
PERGAS DIMITRIJ  1918 SOLUN
HALAZIS ANTON     1923 ATENE
OCVIRK FRANC      1916 TRBOVLJE
PUŠNIK JOŽE          1902 TRBOVLJE
ZUPAN STANKO      1906 TRBOVLJE
SKOK FRANC          1909 CELJE
JANEŽIČ FRANC     1921 SP. SLIVNICA
PADEŽNIK JANKO   1923 MARIBOR
           USTRELJEN 18. 2. 1945

»Ob prazniku ptujske občine, 8. avgusta 1983 so borci NOV postavili tik ob Dravi v Novo vas pri Markovcih obeležje, ki naj spominja sedanji in bodoči rod, da so tamkaj prevažali prek Drave partizanske kurirje in aktiviste OF. […]
Že od pamtiveka so namreč Novovaščani imeli oz. še imajo na velikem otoku, ležečem med Dravo in Dravinjo — imenovanem Šturmovec, svoje travnike, pašnike in gozdove. Ker ni bilo mosta, niti broda so morali vso travo, listje in drva prepeljati s čolni čez Dravo. Če je bilo potrebno prepeljati manjši tovor ali pa samo ljudi se je to opravilo z ranco, ki jo je s pomočjo tankega lesenega na enem koncu okovanega droga (s „štango") porival brodar na ta način, da je stoječ v zadnjem delu rance, („v ritku") potiskal drog v rečno dno. […]
Množično sodelovanje Novovaščanov z OF in v stoletni borbi z deročo Dravo pridobljeno spretnost prevažanja s čolni, sta bili odločilni, da je vodstvo OF izbralo kurirsko pot skozi Novo vas. Prav bi bilo, če bi vsaj v lokalni kroniki bile popisane vse partizanske postojanke in imena vseh pogumnih novovaščanskih aktivistov OF. Priznati pa je potrebno, da je nekaj od tega že napisano. Tako so npr. v 'Tedniku' koncem leta 1981 bili objavljeni spomini vnete in borbene sodelavke OF Marije Kostanjevec — tetke iz Nove vasi, pri kateri je marsikateri partizan našel zavetje in katera je z njeno neustrašenostjo in iznajdljivostjo tudi mnogim rešila življenje.
Zato ne bo odveč, če sedaj ko so 8. 8. 1983 v Novi vasi tik ob Dravi postavili spominsko obeležje na tod potekajočo kurirsko pot ponovno zapišem kako je tetka zapisala v svojih spominih rešitev petih partizanov. Bilo je takole: 
'Marca 1945 se je na našem in sosedovem dvorišču nepričakovano ustavilo več kamionov umikajoče se nemške vojske, ker jim je zmanjkalo bencina. Pri sosedovih na senu nad hlevom pa je spalo pet partizanskih kurirjev. Vsa prestrašena prihiti sosedova Neža k meni po nasvet kaj storiti in mi obenem pove, da je njena mama od samega straha obležala v postelji. Potolažila sem Nežo in naročila naj kurirjem, ki so bili v uniformah in oboroženi z dvema mašincama in tremi puškami, naroči naj bodo mirni, saj bomo storili za njihovo rešitev vse, kar je v naši moči. Začela sem tuhtati in iztuhtala sem načrt ter ga zaupala tudi Neži, z naročilom, da ga sporoči kurirjem. Partizane je treba obleči v drvarje, jih opremiti s potrebnim orodjem in pri belem dnevu naj odidejo mimo švabskih vojakov. Prvo sem preskrbela za pet primernih oblek, ena se je našla v naši hiši, štiri pa pri bližnjih sosedih. Vse obleke sem zložila v veliko pleteno košaro in jo pokrila s fižolovim stročjem. To sem nesla do studenca, ki je bil postavljen na meji med nami in sosedovimi. Kljub temu, da se je takrat pri studencu umivalo dvanajst vojakov, sem jaz začela klicati: Neža, Neža, tu imate fižol za seme, košaro pa mi potem dajte nazaj. Ko je Neža prišla sem ji izročila košaro, katere vsebino je potem neopazno dostavila partizanom in to skozi odprtino takozvano 'trahtar' v hlevu, skozi katero se izpod podstrešja meče živini seno. Za nemoten odhod z dvorišča pa je trebalo preskrbeti dovoljenje nemškega poveljnika. Poslala sem po Zameršakovega Petra, ki je strumno stopil pred nemškega majorja in ga prosil, če sme z drvarji v Šturmovec po drva. Dobil je dovoljenje in major je zapovedal vojakom, naj ne ovirajo drvarjev. Partizani so se medtem že preoblekli, zlezli skozi  'trahtar' v hlev, kjer so jih že čakale sekire in žage. Pred odprtino imenovano 'jakhar' na strehi skozi katero se meče seno na podstrešje, smo postavili voz in zapregli konje. Skozi to odprtino so drvarji vrgli na voz 'krpele' napolnjene s senom in z v njem skritim orožjem. Nato so sedli na voz in se mimo nemških vojakov odpeljali v gozd ob Dravi.' 
Mnogi Novovaščani pa niso bili le aktivisti OF v domači vasi, ki ni poznala ovaduhov in okupatorjevih podrepnikov, temveč kolikor vem je bilo iz Nove vasi najmanj 10 partizanov, ki so se v oboroženih edinicah NOV borili za svobodo in lepšo bodočnost nas vseh.«
(Mirko Kostanjevec, Vas, ki je nudila partizanskim kurirjem varno zavetje /Nova vas pri Markovcih/, Tednik, Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, Leto XXXVI, Št. 35, Ptuj, 8. septembra 1983, str. 6 
Elektronski vir: dlib.si/stream/Tednik_Ptuj/PDF Dostop: 14. 12. 2023)

[zvezda]
POT PARTIZANSKIH KURIRJEV ČEZ DRAVO 

                                                       1941--1945

V neobaročnem slogu grajena nadstropna vogalna stavba s spominsko ploščo v NOB padlima bratoma Mravljak. Relief izdelal Ivan Napotnik. 

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 199.

EŠD 4388

Dušan Mravljak je že pred vojno bil simpatizer KP in je sodeloval v naprednem študentskem gibanju. Po okupaciji se je takoj pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju in aprila 1942 vstopil v NOV. Maja istega leta je z II. grupo odredov prišel na Štajersko ter postal član štaba in zdravnik v Pohorskem bataljonu. Padel je 8.1.1943 na Osankarici. Odlikovan je je z redom narodnega heroja.

Božo Mravljak-Bombi je bil španski borec in organizator upora v Šaleški, Mislinjski in Savinjski dolini. Relief je delo kiparja Ivana Napotnika.

Vir: Vodnik po partizanskih poteh.

Narodnemu heroju Dr. Dušanu Mravljaku -- Mrožu, padlemu v Pohorskem bataljonu 7. januarja 1943, in

Božu Mravljaku, španskemu borcu, padlemu kot talcu 3. aprila 1942 v Mariboru.

Slava borcema

Spomenik ima obliko kovinske skulpture iz treh kril, ki so prepredena z ravnimi linijami in krogi. Linije simbolizirajo železniške tire, krila, ki segajo v nebo, pa boj in žrtve železničarjev. Skulptura stoji na nizkem valjastem podstavku z napisom, ta pa na manjpi tlakovani ploščadi s kovinsko ograjo, na kateri se ponavljajo vzorci s spomenika. Avtor spomenika je kipar Slavko Tihec. Slavnostno je bil odkrit 14. aprila 1962, na dan železničarjev, pred okoli 2000 obiskovalci. V svoje varstvo je spomenik sprejel kolektiv Železniškega temeljnega podjetja (ŽTP) Maribor.

Mariborart: Slavko Tihec.

Wikimedia: odkritje spomenika padlim železničarjem 1962.

         VAŠA ŽRTEV - NAŠA MOČ

1941-1945        ŽELEZNIČARJI - 1962

Sistory navaja Ime in priimek: Franc Kokalj, Oče: Janez, Mati: Marija, Kraj rojstva. Srednje Bitnje, Kraj bivanja: Prebačevo, Datum smrti/izginotja: 20. 02. 1945, Kraj smrti/ izginotja: Zgornja Tribuša, Kraj pokopa: NULL.

»Seznam padlih borcev, talcev in drugih žrtev okupatorjevega terorja […]Kokalj Franc, rojen 16. februarja 1908,Sr. Bitnje           20. februarja 1945, Zg. Tribuša […]« Pomniki narodnoosvobodilnega boja v občini Kranj, Kranj: Zveza združenj borcev NOV SR Slovenije, Občinski odbor Kranj, 1975, str. (203), 213)

                    [križ]
  RODBINA PSTNJAKOVA
             Prebačevo 29.
           KOKALJ FRANC
* 16. 2. 1908    + na Primorskem
                 17. 2. 1945

Spomenik sestavljajo tri bronaste plošče z reliefnimi napisi, pritrjene na cevaste nosilce. Posvečeno je delovanju Dolenjskega odreda, kurirske postaje in odborov OF. Postavljen je bil 1978.
EŠD 28795

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123

NA TEM OBMOČJU SO DELOVALI
MED OSVOBODILNO VOJNO
1941--1945
OKRAJNI ODBOR OF, AFŽ, ZSM,
NARODNO OSVOBODILNI ODBOR
KOMITE KPS IN SKOJa ŠMARTNO
DOLENJSKI ODRED
KURIRSKA POSTAJA TV 3
Reliefna tabla:
DOLENJSKI ODRED NOV POS
1943 1945
Tretja tabla:
POSTAVIL OB 30 OBLETNICI
NASILNE SMRTI SEKRETARJA OO OF
MOJŠKERC FRANCI - FRENKA
OBČINSKI ODBOR ZB

V NAJTEŽJIH DNEH NARODNO OSVOBODILNE BORBE STA BILA V TEJ ŠOLI IZVOLJENA 15.10.1944 OKROŽNI NARODNOOSVOBODILNI ODBOR ZA BOVŠKO IN 8.11.1944 OKROŽNI NARODNO OSVOBODILNI ODBOR ZA ZAPADNO PRIMORSKO OKROŽJE

OB 30 LETNICI OKTIVISTI OF ZA ZPO

Ni v RKD.

                                  [zvezda]
                 ŽRTVE SVETOVNE VOJNE, KI SO
                 STANOVALI OZIROMA SO BILI
                 V SLUŽBI V TEJ HIŠI:

BARLIČ VILJEM,   +6.12.1914  HAMBORN  RUDAR
   USTRELJEN KOT TALEC V ZAGORJU      7.5.1944
GOLOB BRANKO   +1.2.1916  V ZAGORJU,  ADMINI-
   STRATOR,  OBEŠEN KOT TALEC
   V FRANKOLOVEM,  12.2.1945
REBERŠEK ANTON   +15.10.1916  V MOTNIKU,  RUDAR,
   USTRELJEN KOT TALEC V ZAGORJU      7.5.1944
ŠTIBERNIK HUBERT,   +13.9.1914  V KISOVCU
   UPRAVITELJ GLAV. SKLADIŠČA,
   USTRELJEN V ZAHRIBU,                            2.2.1945
RAVNIKAR FRANC,   22.4.1902  V LJUBLJANI,
   TEŽKO RANJEN V TOPLICAH PRI BRVARJEVI HIŠI
   V NOV.  1944  UMRL V BOLNICI V GORNJEM GRADU
SAVŠEK MIRO,   +18.6.1906  V ZAGORJU,  JAMOMEREC,
   USTRELJEN KOT TALEC V IVANJKOVCIH,  15.1.1945
TAUFER SLAVKO,   10.5.1905 V ZAGORJU,  PO
   NETOČNIH VESTEH JE ZGOREL V BOLNICI V
   LJUBNEM, BOLNICO JE ZAŽGAL OKUPATOR

Plošča je pravokotne oblike (60 X 50 cm) iz sivega marmorja, napis je vklesan in obarvan. Datum odkritja: 23.8.1953

(https://slov.si/doc/andrej_bolcina_zlocin_na_predmeji.docx).

V TEJ HIŠI JE BILA 24.2.1943. 

NA ZVERINSKI NAČIN UMORJENA OD STRANI 

ITALIJANSKIH FAŠISTOV 6 ČLANSKA 

DRUŽINA BIZJAK 

KOT PRVI TALCI IZ PREDMEJE 

SLAVA JIM!

                                                    ZB PREDMEJA

Plošča:
U NOĆI 24/25. LISTOPADA 1944. GODINE NA 
PODRUČJU BAČA IN KORITNICE NEPRIJATELJI SU IZNE

NADA OPKOLILI II I III BATALJON PRVE ISTARSKE 
BRIGADE "VLADIMIR GORTAN". JUNAČKI SE BOREČI UZ 
POMOČ DRUGIH JEDINICA BRIGADE, BATALJONI SU PRO
BILI NEPRIJATELJSKI OBRUČ IZGUBIVŠI 22 BORCA.
POVODOM 36. OBLJETNICE SLAVNE POGIBLJE
SVOJIM DRUGOVIMA PODIŽE SPOMEN PLOĆU
ODBOR ZA PROSLAVU 36. OBLJETNICE
43. ISTARSKE DIVIZIJE
BAČ, 24. 10. 1980

.

Spomenik

         BORCI               

BAŠA IVAN                        ŠT  154        1901   1943

GAŠPERŠIČ BERNARD   ŠT     6     1921   1944

KRUČIČ MIHAEL               ŠT  184     1900   1943

LIPEC ALBERT                  ŠT    96     1926   1944

PAVLOVEC JURIJ             ŠT    16     1903   1945

TOMŠIČ PAVEL                 ŠT  133     1914   1944

TOMŠIČ ALOJZ                 ŠT    70     1926   1945

TOMŠIČ ALOJZ                 ŠT    35     1914   1944

         AKTIVISTI            

KALČIČ JOSIP                   ŠT    43     1922   1944

SKOK STANA                     ŠT      5     1927   1945

TOMŠIČ FRANČIŠKA        ŠT      5     1912   1945

ZADELJ FRANČIŠKA         ŠT    77     1890   1945

ŽELE ALBERT                    ŠT    10     1905   1944

ŽUŽEK IVAN                       ŠT   115     1914   1944

         ŽRTVE            

ČESNIK EUGEN                ŠT    32     1918   1944

ČESNIK MILAN                  ŠT    43     1925   1944

SLAVEC IVAN                    ŠT   109     1905   1944

URBANČIČ FRANC          ŠT   159     1914   1944

VALENČIČ ANTON           ŠT     45     1905   1944

         UMRLI POSLEDIC VOJNE            

SEDMAK MIROSLAV        ŠT     8     1926    1947

TOMŠIČ MARJAN             ŠT    80     1926   1946

TOMŠIČ IVAN                   ŠT    19     1907   1944

                          opomba: zapisano po fotografiji. 

                       Obstaja možnost napak pri številkah

.

LJUBIL SEM TE DOMOVINA, LJUBIL NEIZMERNO
ZATE DAL SEM ŽIVLJENJE, DAL SEM TI VSE
IN ČE VRNIL BI SE V ŽIVLJENJE DAL BI GA ŠE 
ZATE DOMOVINA
                                                       Z. B. BAČ 1953