Spominski plošči sta postavljeni na pročelje nekdanje tekstilne tovarne Iska trikotaža, ki je bila po drugi svetovni vojni nacionalizirana.

Prva plošča je posvečena Cirilu Ostermanu in Francu Savniku, padlima delavcema Iske. Druga plošča spominja na uvedbo samoupravljanja v Pletenini, naslednici Iske, leta 1950.
Spominski plošči sta bili slavnostno odkriti 8. decembra 1957, ob deseti obletnici delovanja Pletenine.
Spominski plošči nepravilne štirikotne oblike sta izdelani iz belega marmorja, na fasado pa sta pritrjeni samo z eno stranico. Večino njune teže podpirata temna kamnita bloka, ki rasteta iz pročelja. Napis je vklesan in rdeče obarvan.

(Prva plošča)

NAŠI ŽRTVI ZA ZMAGO

OSTERMAN CIRIL IN

SAVNIK FRANC

(Druga plošča)

14. IX. 1950 SO

TO TOVARNO DELAVCI VZELI

V SVOJE UPRAVLJANJE

Rojen je bil 23. oktobra 1933 v Gradišču pri Materiji kot tretji od petih otrok matere Tereze in očeta Franca Kocjančiča Nižjo gimnazijo je obiskoval v Podgradu, nato pa šolanje nadaljeval v Ljubljani na Srednji upravni in administrativni šoli. Že v dijaških letih se je vključil v mladinsko organizacijo in sodeloval v številnih delovnih akcijah.                                                                         V začetku devetdesetih let je bil pobudnik in soustanovitelj Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske, njegov prvi ustanovni predsednik in nato dolgoletni tajnik. Z izdajo glasila Primorski rodoljub je uresničil zamisel o tigrovskem glasilu, na njegovo pobudo je bilo v program društva uvedeno izdajanje publikacij tigrovske literature. Veliko truda je vložil pri postavljanju spomenikov in spominskih obeležij primorskim domoljubom, sodeloval je z borčevskimi organizacijami, tudi iz zamejstva, s Kulturnim klubom Istra, Mnenjskim gibanjem za Slovensko Istro, Gibanjem 23. decembe. Umrl je 14. maja 2003 v Kopru.  Za svoje delo je prejel številna priznanja Srebrni znak Sindikatov Slovenije (1976)Red dela s srebrnim vencem (1978),Bronasta Bloudkova značka (1989), Priznanje Obalnega planinskega društva (1999), Svečana listina Planinske zveze Slovenije (2001), Zlati častni znak TIGR (2004),   Vir: Obrazi slovenskih pokrajin.

                            K O C J A N Č I Č

                          KARLO    1933 - 2023

V bivši gostilni Fortuna je bil od ustanovitve društva Vzajemnost Bežigrad 1938 njen sedež. V letih 1941 do 1943 sta bila tu ilegalna postojanka in najpomembnejše shajališče VOS OF za Ljubljano, tu so načrtovali sabotaže in udarne akcije.

Spominska plošča, delo arhitekta Vinka Glanza, je bila odkrita 9. septembra 1959.

Sliki 1 in 2 - vir Google maps

Vira: 

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 16.

Pavle Lešnjak in Djuro Šmicberger, Uporni Bežigrad: delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljana-Bežigrad: 3. zvezek, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Bežigrad, 1989, str. 138, 175 (vir slike 4).

V TEJ HIŠI JE POD VODSTVOM KPS

DELOVALO OD LETA 1938 DO OKUPACIJE

DELAVSKO KULTURNO UMETNIŠKO

DRUŠTVO VZAJEMNOST

V ČASU NOB JE BILA TU POSTOJANKA

VOS 'DESETI BRAT'

Na gasilskem domu je bila vgrajena spominska ploča padlim borcem gasilcem. S prenovo gasilskega doma leta 2020 in ureditvijo prostorov za potrebe Centra za zaščito in reševanje so strokovni delavci dobili ustrezno opremljene prostore v katero notranjost je projektantka vkomponirala tudi omenjeno spominsko ploščo.

fotografija: 

https://savus.si/prenovljen-gasilski-dom-trbovlje/

1941        gasilski znak          1945

V SPOMIN

ZA SVOBODO PADLIM

TOVARIŠEM GASILCEM

.

PETEK MIHAEL     ŠKOFLEK MIRKO

BARTOL SLAVKI    TRATNIK BINČE

CESTNIK LUDVIK  NAGLAV JOŽE

             KUKENBERG ANDREJ

Tu so padli borci XI hercegovske brigade leta 1945.

Spomenik je velikosti 1,50 krat 1 m, na vrhu pa je petokrata zvezda. Spomenik je ograjen z žično ograjo.

Grobišče šestnajstih hercegovskih partizanov, vpeto med stebriče, posuto s peskom. Označuje ga spomenik v obliki stiliziranega Triglava, ki ga krona peterokraka zvezda. Spredaj je plošča z napisom. Grobišče je bilo urejeno 1955, obnovljeno 2015.

Vir arhiv zb Logatec

EŠD 21526

https://wp.me/p4TOBI-1qR

Vir:Obeležja Cerknic, foto Miloš Toni

16 padlim borcem XI Hercegovske divizije

EŠD: 24648

Grobišče osemintridesetih borcev, urejeno leta 1961.

Na peščeni površini velikosti 3,00 x 2,00 m stoji dvodelen kamnit steber, visok okoli 3,00 m (dva prirezana stožca, sestavljena na ožjem prerezu) v obliki razcepljenega ščita, z vklesanim drevesom življenja  spodaj in s posvetilom na sredini. Od vrha do tal poteka zavit izklesan kanal (črta življenja).

Desno od stebra je okrogla površina s premerom okoli 3,00 m, kjer je grob padlih borcev. Obroblja ga okoli 0,20 m visok kamnit zid.

https://wp.me/p4TOBI-8v

Foto: Miloš Toni

V SPOMIN 38 NEZNANIM BORCEM

XVIII. DIVIZIJE, KI SO PADLI V DNEH

OD 5 - 28. IX.1944

Ko imaš čas..... Pojdite skozi pokopališče Dolina, pojdite na dno in levo nad notranjo cesto najdete ta spomenik v spomin na te MUČENIKE OSVOBODILNEGA BOJA!!!!! In mogoče položiti rožico in misel nanj....... Niso imeli tvoje sreče, ker je bilo potem za tiste, ki so bili na pravi strani, njihovo življenje manj vredno kot pasje!!!!

Vir: tekst in foto 4 FB Primož Sancin

https://www.spomeniki.org/monuments/spominski-grob-prebeneskim-kurirkam-na-dolinskem-pokopaliscu/

Utrgan cvet vaše mladosti v naših
srcih nikoli ne ugasne.

Prebeneg 12. oktobra 2002

Vaščani prebeneških kurirkam

ELVIRA KOCIJANČIČ
29. 4. 1928
29. 8. 1944

MIRA BANDI
17.11.1922                                                                                

29.8.1944

ANGELA BANDI
20. 5. 1929
29. 8. 1944

MARIJA SLAVA
GRAHONJA
7. 9. 1921
29. 8. 1944

ANA
PAROVEL
24. 7. 1925
29. 8. 1944

• Matevž Vrhovec. Sistory.

datum rojstva: 20. 7. 1911, kraj rojstva: Dolenja vas, vojni status: Civilist, datum smrti: 1. 1. 1945, kraj smrti: Hamburg/Neuengamme, vzrok smrti: Umrl v taborišču / internaciji, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123

[križ] 
          VRHOVČEVI
MATEVŽ       1911  -  1945

 Tu ni videti sledov rdeče obrobe kot pri nekaterih tablah.
Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica1234

     Na leseni šesterokotni tabli piše:

Podgora
postojanka
SVPB ~ Snežnik
1943~44
.
     Na kovinski plošči piše:

/peterokraka/
SPB-Slovenska partizanska
bolnišnica
PODGORA
Od sred.decembra 1943
do 12.oktobra1944

• Liste der Stolpersteine in Triest. Wikipedia.

V KRIŽU JE PREBIVAL
A SANTA CROCE ABITAVA
MARIJ TENCE
ROJ./NATO 1899
DEPORTIRAN/DEPORTATO
NEUENGAMME
UMORJEN/ASSASSINATO
3. 5. 1945
V KRIŽU JE PREBIVAL
A SANTA CROCE ABITAVA
JOSIP TENCE
ROJ./NATO 1897
DEPORTIRAN/DEPORTATO
BUCHENWALD
UMORJEN/ASSASSINATO
12. 3. 1945

Spomenik je zgrajen iz kamna, vezanega z betonom, in oblikovan podobno kot znano partizansko pokrivalo ''triglavka''.

• Ilija Badovinac

        Rodil se je 1. avgusta 1917 v Rosalnicah v Beli krajini in osnovno šolo končal v Metliki. Vojaški rok je služil v kraljevi gardi v Beogradu in bil nagrajen s činom desetnika. Ko se je vrnil domov, je vstopil v politiko in se pridružil taboru komunistov. Član KPS je postal spomladi leta 1942. Istega leta, namreč 20. maja, se je vključil v narodnoosvobodilni boj. Najprej je bil v sestavi 2. belokranjske čete, iz katere se je konec junija 1942 oblikoval Belokranjski odred. S tem odredom je sodeloval v mnogih bojih na Dolenjskem, vzpenjal pa se je tudi v odredu; julija 1942 je postal namestnik političnega komisarja odreda, ob njegovi reorganizaciji pa komandant prvega bataljona Zahodno-dolenjskega odreda. Konec decembra 1942 je v Cankarjevi brigadi postal komandant 3. bataljona in se z njim izkazal v bojih januarja in februarja 1943, ko je njegov bataljon skupaj s hrvaškimi partizani v Žumberku uničil več italijanskim postojank. Sodeloval je tudi v bojih pri Žužemberku med 25. in 28. julijem 1943. Konec septembra 1943 so ga imenovali za namestnika komandanta 12. slovenske narodnoosvobodilne brigade, katero sta sestavljali glavnini Šlandrove in Gubčeve brigade. S slednjo se je Badovinac med drugim bojeval med nemško ofenzivo v jeseni 1943 in med obleganjem Novega mesta novembra istega leta. V tem mesecu je prišla na vrsto njegova zadnja premestitev – v 14. divizijo, kjer je bil najprej operativni oficir v štabu 2. bataljona Tomšičeve brigade in potem januarja 1944 komandant 1. bataljona Šercerjeve brigade. Ta bataljon je služil kot predhodnica 14. diviziji (predhodnica je vojaška enota, ki varuje čelo večje vojaške enote na pohodu). Med boji 14. divizije z Nemci na Štajerskem je 12. februarja 1944 varoval divizijo pri prečkanju mostu čez potok Gračnica ob cesti Gračnica - Vodiško in v spopadu z nemško predhodnico padel. Njegovo truplo so našli Nemci in ga na mestu njegovega spomenika pokopali.

Ilija Badovinac je bil za narodnega heroja razglašen 20. decembra 1951.

Na nasprotni strani ceste so tri vrste stopnic (sedežev) z napisi Šercerjeva, Bračičeva, Tomšičeva.

Viri: 

• Andreja Rakovec, Badovinac, Ilija (1917–1944). V: Slovenska biografija, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. Dostopno na: http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1016610/#novi-slovenski-biografski-leksikon
• Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 193.
• EŠD 26352

Viri slik:

• Vir fotografije Badovinčev grob leta 1966, ko še ni bilo spomenika Živi zid, je iz knjige Pavla Baloha: Po poteh revolucije; Spomini na predvojno revolucionarno delo v Trbovljah in narodnoosvobodilni boj 1941-1945, str. 251.

Geslo: herojgrob1234

Geslo: herojsmrt123

                   [zvezda]
           NARODNI HEROJ
  KOMANDANT 1. BATALJONA
      ŠERCERJEVE BRIGADE
        1. 8. 1917 - 12. 2. 1944

            ILIJA BADOVINAC

To žrtev, borb in zmag je spomenik.
Postoj, tovariš, spomni se na mrtve:
vse, kar veliko je, vzkali iz žrtve,
in ti, ki živ si, mrtvim si dolžnik.

Datum odkritja. 1949.

Izvajalec del: kamnosek Mulej Joško, Videm - Krško.

ESD 9873

Nad levo ploščo:
.
                  1941        [grb]        1945
Leva plošča:
.
V VEČNI SPOMIN IN SLAVO ŽRTVAM N.O.V. IZ OBČINE DOBOVA:
.
GERJOVIČ CIRIL                    *1923   +1941
ŠAVRIČ JOŽE                         *1921   +1941
ŠAVRIČ JOŽE                         *1892   +1942
AVŠIČ ANTON                        *1915   +1942
KOSTEVC ANTON                  *1915   +1942
KEŽMAN ANTON                    *1923   +1942
GERJOVIČ AVGUST               *1917   +1943
ŠAVRIČ ANA                           *1896   +1943
KEŽMAN KARL                        *1922   +1943
CERJOVIČ MARKO                 *1914   +1944
ŠAVRIČ MARKO                      *1912   +1944
DERŽIČ JOŽE                          *1922   +1944
ZUPANČIČ MARIJA                 *1926   +1944
MEDVEDEC JOŽE                   *1918   +1944
DERŽANIČ MARTIN                 *1911   +1944
KOBLER VINKO                       *1922   +1944
VIDMAR FRANC                       *1920   +1944
VIDMAR DRAGO                      *1924   +1944
KEŽMAN VINKO                       *1912   +1944
DANEO JOŽE                           *1910   +1944
ŠELER FRANC                         *1922   +1944
CETIN – VENTURINI JOŽICA   *1906   +1944
ŽABKAR JOŽE                          *1923   +1945
MEDVEDEC MILKA                  *1922   +1945
MEDVEDEC REZIKA                *1911   +1945
JURMAN MIHA                          *1898   +1945
BOSINA FERDO                        *1911   +1945
VEBLE ANTON                          *1903   +1945
VOGRINC STANE                     *1910   +1945
SUŠIN JOŽE                              *1920   +1945
KATIČ BERNARD                      *1925   +1945
ŠEPEC ANTON                         *1912   +1945
GAŠPARIN JOŽE                      *1909   +1945
CETIN ANTON                           *1912   +1945
PARAZAJDA MILENKO             *1908   +1945
LUBŠINA MARTIN                     *1909   +1945
ŠAVRIČ FRANC                        *1923   +1945
KOBLER JOŽE                          *1907   +1945
.
ŽRTVE FAŠISTIČNEGA TERORJA
.
BÖHM NIKOLA                          *1902   +1945
BOGOVIČ JOŽE                        *1934   +1945
GOLOBIČ STANKO                   *1936   +1945
GLOGOVIČ ANA                        *1881   +1945
GLOGOVIČ FRANC                   *1944   +1945
KEŽMAN IVAN                           *1909   +1941
GAČNIK FRANC                        *1906   +1945
LAVRIČ JOŽE                            *1896   +1945
KOPINČ JOŽE                           *1914   +1945
KOVAČIČ MIHA                         *1901   +1945
PRESTOR CIRIL                       *1890   +1945
PASARIČ KRISTINA                 *1919   +1945
ŠPILER FRANC                        *1899   +1945
ŠELER JOŽE                            *1920   +1943
ŽNIDERIČ MARIJA                   *1927   +1944
ZUPANČIČ JOŽE                      *1893   +1945
PAVLIČ IVAN                             *1916   +1944
.ZA DOMOVINO PADLIM ŽRTVAM SLAVA!
.
                                        K.O.Z.B. DOBOVA.
.
Desna plošča:
.
SPOMIN NA UMRLE V IZGNANSTVU 1941 - 1945
          95 imen z letnico rojstva in smrti xxxxx
DRUŠTVO IZGNANCEV SLOVENIJE  KRAJEVNA ORGANIZACIJA DOBOVA

Spominski kamen pri Kopaču na Sv. Ožboltu je posvečeno umorjeni Kopačevi mami Mariji Krmelj. Dostop do Kopačeve domačije je skozi Puštal po dolini Hrastnice.

6. septembra 1944 je domačijo pri Kopaču obkolilo 30 domobrancev iz postojanke Črni Vrh. Vdrli so v hišo in v veži zverinsko pobili Kopačevo mamo Marijo Krmelj, ki je zapustila sedem nedoraslih otrok.

Več...

Podatki za Kopačevo mater:

Marija Krmelj, rojena 21. novembra 1896 na Selu nad Polhovim Gradcem, gospodinja, umorjena 6. septembra 1944 v domači hiši od domobrancev s Črnega Vrha.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 206.

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/sv-o382bolt.html

V TEJ HIŠI POLEG

SPOMINSKE PLOŠČE JE

BILA ZVERINSKO UMOR-

JENA OD BE – GA 6. 9. 1944

KRMELJ MARIJA, AKTIVISTKA

* 21. 11. 1896

                                      SLAVA JI!