| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve ali odkritja | Status | Opombe | Ime vnašalca | Datum prvega vnosa | Zadnja sprememba | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Partizanska bolnišnica "Pod Skalco" |
Ena izmed bolnišnic v organizaciji NOB je bila tudi bolnišnica Pod skalo (imenovana tudi Sanitetna postaja št. 9). Nahajala se je nad dolino reke Idrije, na meji med Goriškimi Brdi in Beneško Slovenijo. Ustanovljena je pod italijansko okupacijo, julija 1942. Najprej se je nahajala na Policah pod Gomilo, nato pa so jo uredili v naravni votlini s previsno steno med Kolarjevo in Podcelovo kmetijo v Bukovju. Ti kraji se nahajajo nad Doblarjem, na ozemlju sedanje krajevne skupnosti Ročinj. Organizirana oskrba in zdravstvena nega v bolnišnici je trajala skoraj leto dni. Milica Žižmond – Nataša z Vogrskega je kuhala, bolničar Zvonimir iz Zarščine pa je občasno prihajal k ranjencem. Intendantsko delo je opravljal Jože Jug – Silvester, doma iz Zatrebeža nad Avčami. V bolnišnici se je zdravilo 10 ranjencev iz bojev pri Fonih. Trije od teh so v bolnišnici kmalu umrli. To so bili Julij Mikuž iz Zadloga pri Črnem vrhu, Rudolf Kosovel iz Črnič v Vipavski dolini in Izidor Drufovka iz Podsabotina. V tej bolnišnici sta se zdravila tudi dva partizana, ranjena v bojih v Volčanskih Rutih. To sta bila Zvonko Zuodar iz Volč in Štefan Šavli – Oskar doma iz Doblarja. V njej se je zdravilo tudi sedem težje ranjenih borcev iz bitke na Kovačevi planini na Kolovratu. Za bolnišnico Pod skalo sta zvedeli Š. in R., ki naj bi to povedali karabinjerjem v Ročinju. Z namenom, da bi bolnišnico odkrili, je italijansko vojaštvo 31. maja 1943 prišlo v Bukovje. Ko so v popoldanskih urah Italijani že odhajali s pregledanega področja, so opazili votlino, kjer so ranjeni borci imeli zavetišče. Italijansko vojaštvo, posebej izurjeno za težke terene, tako imenovani padalci - prostovoljci, so prišli iz Padove in Firenc, kjer so se take enote zadrževale. V Gorici so se zbirali že v drugi polovici maja 1943. Tistega dne so preiskovali ozemlje v Bukovju, kjer je bila tudi kurirska postaja P 25a. Ujeli so kurirja Franca Dugarja, kar je bilo zanj usodno. Italijanska vojska je z vso silovitostjo napadla votlino, v kateri je bila bolnišnica Pod skalo. Medtem ko so se drugi ranjenci reševali, je intendant Silvester stopil pred vhod votline z namenom, da se preda, a streli so ga v trenutku pokosili. Srečno so se rešili Angel in Blaž Mervič iz Ozeljana, kuharica Nataša, Anton Gerbec iz Gomil, Jože Simčič – Jurij in Štefan Šavli – Oskar ter bolničar Zvonimir, ki pa ga tedaj ni bilo v votlini. Skupaj je bilo sedem rešenih. Italijanski vojaki so po streljanju z lahkim orožjem v votlino metali tudi ročne bombe. Tako je tragično umrlo še pet ranjencev, skupaj s Silvestrom šest. Po zločinsko opravljenem dejanju se je italijansko vojaštvo vrnilo v Gorico. Krute smrti so umrli brata Karlo in Riko Gravnar, Srečko Padovan, vsi iz Števerjana, Franc Kristančič iz Kojskega ter Jože Lampe iz Zadloga pri Črnem vrhu. Zanimivo, da so vse žrtve v votlini ležale vznak. Naslednji dan so karabinjerji iz Ročinja ponovno prišli na kraj krutega dejanja. Trupla so bila neprepoznavna, le Silvestra so prepoznali. Pri njem so našli listek z imeni darovalcev hrane. Karabinjer – vodja policijske postaje v Ročinju, je listek skrivaj stisnil civilistu v roko, ki jih je spremljal do kraja dogodka. S tem je bila tokrat zadeva zaključena. Po tem pohodu omenjenega vojaštva ni bilo več v Gorici, le karabinjerska postaja v Ročinju je še vedno pošiljala svoje patrulje v Bukovje. Trupla tragično preminulih ranjencev pa so ležala na istem mestu vse do sredine septembra 1943. Italijani so pričakovali, da bodo svojci prišli po umrle. A svojcev ni bilo, ker jih ni nihče obvestil. Bolni in ranjeni borci so se odtlej zdravili na samotnih kmetijah. Vir: Knjiga Jelka Peterka, Rok Uršič: Čas človečnosti https://slov.si/doc/cas_clovecnosti.pdf fotografija 2: facebook.com/NOB_Slovenije-pomniki_upora Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 |
— |
TUKAJ JE DELOVALA PARTIZANSKA |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 11.1.2020, neobiskano, lokacija na zemljevidu ni preverjena, dopolniti |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Kanal ob Soči |
2265 ROČINJ, 1474 |
|
Umrlim borcem v bolnici Franja |
Spominska plošča je iz sivega marmorja z vklesanimi imeni 50 umrlih v bolnici Franja. Plošča je pritrjena na skalo. Datum odkritja: 6.5.1946 |
v dolini Pasice. Do nje se pride po cesti proti hiši Dolenji Novaki 3. S parkirišča vodi urejena pot ob potoku do same bolnišnice. Spominska plošča je pritrjena na skalo nad nekdanjim pokopališčem bolnice. |
SEVJALKOV VASILIJ CUNDRIČ VINKO HUMAR JOŽEF |
— |
6. 5. 1946 |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 22.10.2019 |
— |
22.12.2025. 21:11 |
— |
Spominska plošča |
Cerkno |
K. o. 2341 Dolenji Novaki, parc. št. 194/37 |
|
Hrvoji spomenik padlim med drugo svetovno vojno |
Spomenik stoji na pokopališču v spomin na 120 žrtev nemškega napada novembra 1944 v katerem je v bojih padlo 85 partizanov pretežno italijanske partizanske brigade Alma Vivoda iz Milj in okolice in 35 ljudi iz teh vasi. Vir: http://www.zb-koper.si/spomeniki.html Odkrit 20. 9. 1959 (JSNP 129) |
V vasi Hrvoji na pokopališču stoji spomenik padlim med drugo svetovno vojno |
1941 - 1945 V SPOMIN 120 PADLIM TOVARIŠEM ZA SVOBODO V NOV. TU SPE, KI PADLI SO ZA NAS S POGLEDOM UPRTIM V LEPŠE DNI, DA IZ SEMENA NJIH KRVI JE VZCVETEL KOT ROŽA NOVI ČAS, NJIH ŽRTEV TISOČKRAT ŽIVI. |
— |
— |
— |
— |
Ivan Zorč 06. 06. 2017 |
— |
— |
— |
Spomenik padlim med vojno 1941 - 1945 |
Koper |
2622 TOPOLOVEC, 464/1 |
|
Movraž, padlim borcem |
Spomenik je postavljen leta 1981. Posvečen je 17 vaščanom + 1 padlim ki je neznan. Vsi so padli v času NOB. |
V vasi Movraž stoji sredi vasi pri koritu ki je nekdaj služila za pranje perila. |
PADLIM BORCEM IN ŽRTVAM V NOB STEPANČIČ IVAN 1885 - 1944 STEPANČIČ IVAN 1902 - 1943 ŠAV FRANC 1906 - 1943 KNEZ ANTON 1900 - 1943 VELJAK BARTOLOMEO 1910 - 1943 STARC JOŽE 1904 - 1943 URAŠČIČ JOSIP 1913 - 1943 HRVATIN JOŽE 1918 - 1944 GRDINA IVAN 1911 - 1944 KNEZ RUDOLF 1911 - 1944 FRANCA ANDREJ 1908 - 1945 STEPANČIČ FEDERIK 1912 - 1945 ŠAV JOŽE 1901 - 1945 HRVATIN FEDERIK 1917 - 1944 HRVATIN KAREL 1923 - 1944 KRIŽMAN KAREL 1923 - 1944 KRIŽMAN RAFAEL 1909 - 1944 NEZNAN EDEN - 1944 SLAVA JIM MOVRAŽ 1981 KO ZZB NOV GRAČIŠČE |
— |
— |
— |
— |
Ivan Zorč 12. 03. 2017 |
— |
— |
— |
Spomenik |
Koper |
2618 MOVRAŽ, *95 |
|
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.65 |
Osmerokotni kamnit steber, visok 170 cm, premera 30 cm, s širino stranice 12 cm, je zabetoniran v betonsko ploskev velikosti 90 x 90 cm. Vse skupaj stoji na urejeni peščeni površini ob Poti spominov. Na stebru so vklesani letnici in stilizirana bodeča žica. Kdaj in kdo je spomenik postavil, ni podatka. |
Pot spominov in tovarištva na Golovcu, odsek Rudnik - Hrušica. |
1942-1945 TOZD CHEMO (brez napisa) |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 22.5.2018. |
— |
— |
— |
Betonski steber |
Ljubljana |
k.o. 1733 - Bizovik, parc. št.: 408/12 |
|
Dobrava pokopališče |
— |
Pokopališče na Srednji Dobravi |
SRAKARJEVI SIN ALOJZIJ * 16. 11. 1913, PADEL 5. 3. 1944 ČAČOVI LOVRENC DEBELAK |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
12.10.2020. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobniki |
Radovljica |
K.o.: 2126 - DOBRAVA PRI KROPI, št.parc.: 1 |
|
Orehek, grobnica 93 padlih borcev |
Grobnica izdela iz betona ima obliko odprte lope. Na notranji strani so pritrjene marmornate napisne plošče. V notranjosti je postavljena »miza« na kateri je prostor za cvetje in sveče. Avtor načrta: Andrej Razpet. Datum odkritja: 29.11.1948 Foto: Miloš Kermavnar |
Grobnica je locirana pri cerkvi S. Ubalda, v bližini krajevnega pokopališča. Hiša v bližini: Orehek 27 |
KO SE JE SKORAJ ŽE DOPOLNIL ČAS, |
Razpet Andrej |
29. 11. 1948 |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 22.10.2019 |
— |
26.12.2025. 19:17 |
— |
Grob(išče) |
Cerkno |
K. o. 2346 Orehek, parc. št. 306/2 |
|
Krško, Zavrič Milka |
»MILKA ZAVRIČ,
|
Pokopališče Krško. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Cesta krških žrtev 130B, Krško. |
MARIJA ZAVRIČ [plošča posebej na nagrobni plošči] MILKA |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 24.9.2025, po predlogi Zdenke Primožič. |
24.9.2025. 18:10 |
28.9.2025. 18:47 |
— |
Nagrobnik |
Krško |
K. o. 1321 LESKOVEC, št. parc. 994/1 |
|
Prvi talci, Ljubno |
Marmornata plošča na kraju, kjer so Nemci 24. 8. 1941 ustrelili prvih pet talcev - domačinov. Spominsko ploščo je 1947 postavila in odkrila Zveza borcev NOB Ljubno. Izdelal jo je kamnosek Alojz Vurnik iz Radovljice. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 249. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 146. EŠD 22967 |
V škarpi pod spomenikom na parkirnem prostoru pred cerkvijo, nasproti h. št. 79. |
Tukaj so nemci 24. 8. 1941 ustrelili prve naše talce: Štular Miha Slava jim! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 16. 9. 2012 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Radovljica |
K. o. 2160 Ljubno, parc. št. 58 |
|
Medvode, Spomenik talcem v Gramozni jami |
Spomenik (odkrit 31. decembra 1951), ki je posvečen 25 talcem, ustreljenim decembra 1943 na tem mestu, sestavljata kamnit simbol Triglava na zidanem podstavku z napisnima ploščama in bronasta figura talca (Stojan Batič). Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 56. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 102. EŠD 5675 Desno od spomenika so bila leta 2022 postavljena obeležja, ki so bila odstranjena s prvotnih lokacij. |
Pristop po Donovi ulici, vzporedni z Gorenjsko cesto, zavijemo na ulico talcev, spomenik je nižje, v nekdanji gramozni jami.
Hiša v bližini: Donova cesta 7C, Medvode |
leva plošča: 19 KOT TALCI SO PADLI BLAZNIK NIKOLAJ *12.11.1919 ŠKOFJA LOKA KOPALIŠKA 13 BUKOVNIK OTO *6.9.1920 BEGUNJE 33 GRIL FRANC *18.11.1908 SV. MIKLAVŽ PRI KRESNICAH JAMNIK VLADIMIR *2.1.1921 PUNGERT PRI ŠKOFJI LOKI VOLARIČ MATO *13.2.1907 RESIKA OTOK KRK CELAR JOŽE *23.1.1916 BREG PRI PREDVORU MEGUŠAR JOŽE *18.6.1913 KALIŠE 10. CEHMAN RUDOLF *10.5.1926 SARAJEVO KOŠIR IVAN *17.8.1922 RETJE PRI KOČEVJU 60 FLORJANČIČ FRANC *22.10.1918 SUHA 1. P. PREDOSLJE ŠMID ALOJZIJ *21.6.1920 SELCE 65 DOLINŠEK ANTON *24.3.1926 PODGORICA 5. OKRAJ LJUBLJANA KATNIK ALOJZ *27.10.1920 VERTOJBA PRI GORICI 60. . desna plošča 31. XII. V MEDVODAH 43 KOTAR MATIJA *22.2.1920 ŠMARTNO PRI LITIJI 27. KOFOL VIKTOR *20.4.1919 RAVNE 73. GORICA MIVŠEK STANISLAV *11.11.1922 ŽIBRŠE 33. OKRAJ LOGATEC OKORN ANTON *13.6.1904 KOKRICA 64. P. PREDOSLJE PUYDEBOIS JULES *13.11.1921 LYON FRANCIJA ŠKVARČA MIHAEL *11.9.1903 CERKNO 80. GORICA ZUPANČIČ STANISLAV *25.4.1921 MARTINJI VRH 19. OKRAJ LOGATEC SVOLŠAK ANTON *7.6.1923 SUHA 51. OBČ. ŠKOFJA LOKA ŠIJANEC FRANC *22.11.1919 MEDVODE 6. CERKOVNIK ANTON *18.7.1919 KAMNE 30. BOH. BISTRICA MEGLIČ ANTON *15.1.1925 LOM 10. OBČ. SV. KATARINA KONJAR IVAN *1.2.1915 VŠEVK 24. PRI MORAVČAH ZB MEDVODE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 27.8.2017 |
25.8.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 25.8.2023, dodal napis na spomeniku in fotografiji 3/1 do 3/3
|
Kamnita podoba Triglava in bronasti talec |
Medvode |
1973 MEDVODE, 103/7 |
|
Rojnikovi |
— |
Pokopališče Dol pri Hrastniku. |
[zvezda] FRANC MARIJA IDA JANKO ANGELA ROJNIKOVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
22.9.2022. 01:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Hrastnik |
1856 DOL PRI HRASTNIKU, 830/1 |
|
Grobnica, Selo na Vipavskem |
Grobnica 21 padlih borcev NOV in žrtev vojnega nasilja To je grobišče enaindvajsetih znanih borcev NOV. Grobno polje je ograjeno, grobnica je v celoti kamnita. Spominska plošča je vzidana v pokopališki zid.
Geslo: herojgrob1234 |
Pokopališče Selo. Hiša v bližini: Selo 11c, grob je blizu vežice ob zidu nasproti vhoda. |
|
— |
oktober 1947, urejena 1. 10. 1962 |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 14.8.2020
26.avgust 2021 dopolnil D.Divak |
26.8.2021. 00:00 |
19.1.2026. 21:11 |
26.8.2021 dodal fotografije in dopolnil podatke D.Divjak |
Grob(išče) |
Ajdovščina |
K.o.: 2387 - SELO, št.parc.: 42 |
|
Ravne, Slejki, Spomenik padlim borcem |
Spomenik je na skali grajen kamnit kvader, ki se zaključi s simbolom Triglava in z vzidano napisno ploščo. Datum odkritja 9. 5. 1982 Slika 1 je iz Svobodne besede avg. 2020. 9. |
Ravne pri Ajdovščini, nad zaselkom Slejki.
Dostop po poti levo mimo hiše Ravne 29, ki se nadaljuje s stezo naravnost navkreber kakih 130 m. |
|
— |
9. 5. 1982 |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
28.8.2020. 00:00 |
29.12.2025. 20:46 |
Dodal sliko iz Svobodne besede, M. Hladnik 28. 9. 2020.
M. Kermavnar, 11.3.2022, fotografije 2,3, 4/1, 4/2 |
Spomenik |
Ajdovščina |
2384 Črniče, 2290/1 |
|
Marija Šilc - Majda |
Spominska plošča narodne heroine Marije ŠILC - Majde je iz temno sivega kamna, vgrajena na obcestni strani njene rojstne hiše, na naslovu Kržeti 12. Plošča z vklesanim besedilom je velikosti 50 x 60 cm, pritrjena s štirimi vijaki in okoli 2,5 m od tal. Dne 14.7.1944 je nemška vojska ponovno začela z močnim arilerijskim ognjem, a brez večjega uspeha. V popoldanskem času, ko je obstreljevanje že prenehalo, se je po osamljenemu strelu razpočila granata daleč pred položajem brigade med zidanicami in usmrtila Majdo Šilc in načelnika štaba Franca Zidarja - Jazbeca. Bila sta na izpostavljenem položaju. Odnesli so ju v Podgrad in ju pokopali z vojaškimi častmi. Majda Šilc je bila za narodno heroino razglašena 19.6.1945, dne 22.4.1949. pa so jo prekopali v Grobnico narodnih herojev v Ljubljani. Spominska plošča na njeni rojstni hiši je bila odkrita 22. julija 1952. |
Kržeti št.12, nh.
Iz Sodražice gremo po asfaltirani cesti proti Loškemu Potoku. Na vrhu Vagovke pridemo do križišča s cesto, ki pelje proti naselju Petrinci. V zaselku Sevec zavijemo na levo in po 300 m smo v vasi Kržeti. |
V TEJ HIŠI JE BILA ROJENA NARODNI HEROJ MAJDA ŠILC PADLA JE 14.7.1944 V TEŽKI VODI PRI NOVEM MESTU. SLAVA HRABRI BORKI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 29.7.2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Sodražica |
k.o. 1621, parc. št. 2591 |
|
Ilirska Bistrica, spominska plošča obeležitev predaje nemške 97. armadnega zbora |
Na Gubčevi cesti št. 20 je vzidana plošča, kjer so potekala pogajanja o vdaji 97. nemškega korpusa. Plošča je bila odkrita 9.maja 1965, slavnostni govornik pa je bil generalpodpolkovnik Karel Levičnik, ki je v tistem času v Ilirski Bistrici vodil razgovore o predaji nemške enote. Vir: Generalpolkovnik Karek Levičnik, 1900-1968, Ciril Zupanc, Loški razgledi 44, str 174-179 |
Gubčeva 20, Ilirska Bistrica na fasadi hiše |
"V TEJ HIŠI SO 7. MAJA 1945 ZJUTRAJ PREDSTAVNIKI JUGOSLOVANSKE IV. ARMADE SPREJELI KAPITULACIJO NEMŠKEGA 97. ARMADNEGA ZBORA. VDALO SE JE 16.000 VOJAKOV IN OFICIRJEV." |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik 7.4.2022
D.Divjak 2.2.2023 |
7.4.2022. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil tekst s plošče, dodal posnetka in dopolnil podatke 2.2.2023
Sliki "3-4" Bor1974 - 03.V.2023 |
Spominska plošča. |
Ilirska Bistrica. |
K.o.: 2524-TRNOVO, št.parc.: 3372/1 |
|
Hum, Spominska plošča padlim aktivistom |
— |
na obcestnem zidu ceste Hum-Cerovo, nasproti hiše Hum 13 |
+ DNE 18. 2. 1944 V BORBI ZA OSVOBODITEV ZATIRANE DOMOVINE SO TUKAJ ŽRTVOVALI MLADO ŽIVLJENJE ŠTEKAR ALOJZ IZ CEROVEGA MARAŽ KAROL IZ ŠTEVERJANA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK 8. 4. 2020, slike M. Hladnik 25. 5. 2020
12.februar 2021 - dopolnil podatke D.Divjak |
25.5.2020. 00:00 |
— |
12.2.2021-dopolnil podatke D.Divjak |
Spominska plošča |
Brda |
K.o.: 2290-KOJSKO, parcela 2911/4 |
|
Podgrad, grob treh neznanih borcev NOV |
Na grobu je postavljen manjši starejši nagrobnik z napisno ploščo |
Podgrad, krajevno pokopališče.
Grob leži na zgornjem delu pokopališča na levi strani v sedmi vrsti, 5. grob.
Hiša v bližini: Podgrad 160 |
" ☆ IZ KRAJEV TEH STE JUNAKI VSTALI KER NISTE HOTELI V ROBSTVU ŽIVETI IN SVOJA ŽIVLJENJA STE V BORBI DALI, DA ZMAGA PRAVICE ZEMLJO OBSVETI - ODBOR ZB PODGRAD" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
30.11.2021. 00:00 |
— |
Slika "1" Bor1974 - 03.V.2023 |
Grob iz betonske osnove in marmorne plošče. |
Ilirska Bistrica |
2579 PODGRAD, 2473 |
|
Podlipovica, Izlakar Ivan |
»II.
|
Pokopališče Podlipovica - Izlake. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Podlipovica 8 |
[križ] RODBINA
Naj Vam bo zemlja lahka! |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 24.9.2025, po predlogi Zdenke Primožič. |
24.9.2025. 19:00 |
24.9.2025. 19:00 |
— |
Nagrobnik |
Zagorje ob Savi |
K. o. 2649 IZLAKE, parc. št. 257 |
|
Partizanska bolnica Na skali |
|
Iz vasi Soča na odcepu Za skalo desno po cesi v vas Na skali. Ko se pripeljemo v vas na mjhnem zravnanem delu veste zavijemo le vo v hrib. Na hišni številki 57 je spominska plošča |
V TEJ HIŠI JE BILA PARTIZANSKA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vojko Hobič,1.7.2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Bovec |
2210 SOČA LEVA, 601/7 |
|
Predmeja, Prvi odbor OF |
10. 1. 1943 izvoljen prvi odbor OF za Predmejo. Vir: Zavod za spomeniško varstvo Gorica, 1982. |
na fasadi hiše Predmeja 108. |
|
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 29.12.2025 |
29.12.2025. 21:33 |
29.12.2025. 21:39 |
— |
Spominska plošča |
Ajdovščina |
K. o. 2370 DOL - OTLICA, parc. št. 799/7 |
|
Predmeja, spomenik padlim borcem in žrtvam okupatorja |
Spomenik je postavljen na ograjen plato. Na kamnit kvader, zidan iz obdelanega kamna, je vzidana marmorna plošča.
Avtor je Teodor Lojk.
Postavljen je bil 22. 7. 1982.
|
Spomenik se nahaja nad cestnim ovinkom v bližini hiše Predmeja 9a. |
|
Sorenc Janez |
22. 7. 1982 |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 11.11.2019, dopolnila P. K. 3. 2. 2020, M. Hladnik, U. Perenič. |
18.5.2020. 00:00 |
29.12.2025. 21:57 |
M. Kermavnar, 8.8.2021, fotografija 2 in 3 |
Spomenik |
Ajdovščina |
2370 Dol - Otlica, 1309/17 |
|
SPODNJA SLIVNICA-Spomenik padlim na Spodnji Slivnici |
Spomenik je bil postavljen na prvotni lokaciji v središču vasi, kjer je zdaj krožišče, prej pa je bilo v razcepu cest na špici pod pokopališčem, postavljen in odkrit 29. oktobra 1954 (po drugem viru 1957). Projektant je bil arhitekt Marko Šlajmer, napis pa je prispevala spomeniška komisija pri Okrajnem odboru ZB NOV Ljubljana. Napredne ideje so se na Spodnji Slivnici pojavile že pred vojno. Prinašali so jih zlasti delavci, zaposleni v tovarni Motvoz in platno Grosuplje, zato razpad stare Jugoslavije Slivničanov ni našel nepripravljenih. Že konec julija 1941 je bil na Spodnji Slivnici prvi sestanek OF, ki so mu prisostvovali člani Okrožnega komiteja KPS Grosuplje Dolfe Jakhel, Radko Polič in Janko Rode. Na sestanku so izvolili odbor OF, ki so ga sestavljali: Franc Erjavec-Dore, kot predsednik, Tone Ljubič kot vojni referent in Tone Petrič. Da bi zavarovali železniško progo Grosuplje-Kočevje in postojanko v Grosupljem, so Italijani v začetku leta 1942 na Spodnji Slivnici ustanovili postojanko. Junija 1942 so jo partizani napadli. Ob tej priliki je bil ubit italijanski oficir, zato so ustrelili dva domačini. Ker so se partizanski napadi ponavljali, so se Italijani vkopali na slivniškem hribu in obdali z bodečo žico. Konec julija 1942 so partizani v vasi napadli italijanski tovornjak; pobrali so jim precej hrane in nekaj orožja. Po napadu so italijanski vojaki pridrveli v vas, pobrali moške, ki so bili doma in jih odpeljali na hrib. Večino so izpustili, nekatere odpeljali v internacijo, nekega fanta pa so privlekli na sredo vasi, vrgli vanj granato, da mu je odtrgalo nogi, nakar so ga ustrelili. V mesecu juliju 1942 so Italijani požgali 46 stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij, požigi pa so se še nadaljevali. V internacijo so odpeljali 64 vaščanov. Nekaj mesecev je bila vas domala prazna. V času nemške okupacije je bila vas štirikrat bombardirana, pogosta pa so naj streljali z minometalci in topovi iz Grosupljega. Vse to ni strlo upornih vaščanov, saj je v partizane odšlo 27 borcev: dva leta 1941, osem leta 1942 in 17 leta 1943 po italijanski kapitulaciji. V boju za svobodo jih je 11 padlo. Ob začetku rekonstrukcije ceste in križišča je spomenik bil začasno premaknjen na začasno lokacijo, kasneje pa je bil urejen sedanji prostor in s postavitvijo obnovljenega spomenika v središču vasi. Na dveh trikotnih podstavkih, pri čemer je spodnji trikotne oblike s prirezanimi kraki s spodnjimi stranicami 90 ter 50 cm in višine 45 cm in na njem naslednji manjši višine 37 cm. Osrednji del predstavlja trikotni steber, ki se iz spodnjega ožjega dela s stranicami 39 cm v sredini razširi na širino 60 ter nato na vrhu potem znova zoži tako, da so zgornje stranice dolge 37 cm. POMNIKI NOB V OBČINI GROSUPLJE, Grosuplje, 29. oktober 1987 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 111. EŠD 17278 |
Po cesti iz Grosupljega in prihodu v središče naselja se v krožišču napotimo na prvi desni odcep po cesti navzdol in pridemo do novega spomenika na levi strani nasproti hišni številki 30. |
PADLI BORCI ZA SVOBODO JOŽE PERME - KEKEC 1922-1942 JAKOB ZEMLJAK - JAKEC 1923-1944 JOŽE MAHNE - PIČO 1925 - 1944 LEOPOLD OKORN 1923 - 1942 FRANC JANEŽIČ 1921 - 1943 MARTIN PERME 1913 - 1942 LEOPOLD PETRIČ 1926 - 1943 IVAN ZEMLJAK 1922 - 1944 MARTIN PERME 1922 - 1944 LEOPOLD LENIČ 1918 - 1943 NEZNAN BOREC ŽRVE FAŠISTIČNEGA NASILJA FRANC GRUM 1922 - 1944 FRANC HRIBAR 1893 - 1942 ALBIN ŠEME 1930 - 1942 ALOJZIJ BOC 1943 - 1945 JUNAŠKO STE PADLI ZA NAS NAJ VAM BO VEČNA HVALA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 27.3.2019 |
— |
— |
— |
Spomenik |
Grosuplje |
K.o. 1790, št. parc. 2283/4 |
|
Taborišče izgnancev v samostanu karmeličank, Bamberg(Marianum), Nemčija |
Vir:Tone
Ferenc, Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941 - 1945,
Maribor 1968 Geslo: izgnanci123 |
— |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D.Divjak 11.2.2024 |
11.2.2024. 00:00 |
— |
— |
— |
Nemčija, Bamberg |
— |
|
Ermanovec, Obeležje Triglavski diviziji |
Na območju planinske koče na Ermanovcu sta dve plastiki povezani z NOB: 1. PLASTIKA IZ STAREGA OROŽJA AVTORJA TONETA SVETINA. 2. LESENA PLASTIKA P. JOVANOVIČA |
1. Na prizidku (znotraj odprte garaže ob cesti) Planinske koče na Ermanovcu. Stara Oselica 71
.
2. Na zelenici na SZ strani poleg koče |
TRIGLAVSKI DIVIZIJI TONE SVETINA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
15.1.2021. 00:00 |
— |
fotografije 28.7.2021, M. Kermavnar |
Skulptura iz starega orožja |
Gorenja vas |
2055 STARA OSELICA, 16/2 |
|
Škofja Loka, spomenik 50 talcev |
OPIS SPOMENIKA: Kamniti obelisk je visok 5 m, širok 50 cm, postavljen na 80 cm visok podstavek. Ob vznožju obeliska je marmorna plošča v okviru, velikosti 50 krat 30 cm, z napisom. Spomenik je izdelan po načrtih arhitekta Vlasta Kopača. OPIS DOGODKA: V letu 1943 je okupator obupal, da bi uničil Osvobodilno fronto in njene udarne partizanske enote, zato se je v nemoči vrnil k množičnim represalijam in ubijanju neoboroženega prebivalstva. V Škofji Loki je okupator že dalj časa pripravljal takšno maščevanje in je čakal le še pravi trenutek. 7. februarja 1944 v večernih urah je partizanska varnostna skupina škofjeloškega območja likvidirala nemškega vojaka v Stari Loki. Nemci so zaradi tega dogodka naslednjega dne izvedli blokado celotne Škofje Loke in okolice. Temeljito so preiskali vse objekte. Ker niso našli nobenega ilegalca ali skritega partizana, so aretirali večje število moških ali žensk, ter jih s kamioni odpeljali v Kranj in nato v Begunje. 9. februarja so odbrane aretirane Ločane, pripeljali v škofjeloško vojašnico, ter jim priključili že prej ujete partizane, aktiviste in kurirje iz škofjeloških, kranjskih in begunjskih zaporov. V vojašnici so vsem petdesetim talcem razglasili smrtno obsodbo. Ob 12.00 uri so talce iz kasarne odpeljali za Kamnitnik, kjer so jih streljali v skupinah po deset. Po končanem streljanju je enajst domačinov, ki so jih Nemci prej zajeli, naložilo mrtve talce na tovornjake z žaganjem. Odpeljali so jih v Staro Loko in jih razložili v obcestni jarek pred hišo, kjer je bil ustreljen nemški vojak. Tu so ležali od 14.00 do 16.00 ure. Svojci in domačini so mrtve talce okrasili s cvetjem in fotografijami. Talce so nato Nemci naložili na dva tovornjaka in jih odpeljali v Begunje v skupno grobišče talcev. Med ustreljenimi talci je bilo 13 Ločanov, 6 iz neposredne okolice Škofje Loke, 14 talcev je bilo iz drugih krajev sedanje občine Škofja Loka in 17 iz drugih krajev Slovenije. Med talci je bilo 35 pripadnikov OF, večinoma aktivisti in obveščevalci, 9 ujetih partizanov, ter 6 zajetih kurirjev, relejne kurirske linije G – 9 pri Merlaku na Žirovskem Vrhu. VIRI: Pomniki NOB na Škofjeloškem, (ur.) Krapež Stane. Ljubljana: Borec, 1986, str. 329-334. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 137. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 259. Spominsko obeležje padlim talcem je postavil krajevni KO-ZB ST. Loka, postavljeno je bilo leta 1953, prenovljeno pa v letu 1961. |
Dostop do spomenika je po Cesti talcev, skozi Groharjevo naselje, 1 km severovzhodno od škofjeloške avtobusne postaje.
Škofja Loka, hiša v bližini: Cesta talcev 74 |
[zvezda] ZVESTI ČETI PETDESETIH TALCEV KI 9. II. 1944 TU ZA NAS JE PALA VEČNA SLAVA IN ZAHVALA IZ SRCA GLOBIN vznožje stebra TU JE NEMŠKI OKUPATOR POSTRELJAL DNE 9.2.1944. LETA 50 TALCEV SLAVA JIM! OO ZZB NOV ŠKOFJA LOKA . leva steber TOMAŽ LEVIN FRANC MAČEK FRANC MAČEK KRISTIJAN MEGLIČ JOSIP MRAK JANEZ NOVAK JOŽE NOVAK VALENTIN OBLAK JANEZ OMEJC MIRO PETERNEL FRANC PIRC PETER POLJANEC JANEZ PREZELJ ALOJZ PUSTAVRH FRANC PUSTAVRH MIHAEL RAHNE KAREL ŠINKOVEC CIRIL STRLIČ IVAN ČASL FRANC TUŠAR MATEVŽ VIDMAR JANEZ UDOVIČ JANEZ BRADEŠKO JANEZ BRADEŠKO JANEZ JURJEVIČ . desni steber LUDVIK CIGALE NANDE CIZEJ JANEZ ERZNOŽNIK PAVEL ERZNOŽNIK ANTON FRANKO JAKOB GABER JOŽE GOSTINČAR MATIJA GREGORIN FRANC GROŠELJ HIERONIM GROŠELJ PAVEL JAMNIK FRANC JERIČ JANEZ JERIČ ALOJZ JERMAN RUDOLF JUHANT VINCENC JUSTIN JAKOB JURCA IVAN IVANEŽ ANTON KAVČIČ PETER KAVČIČ MIHAEL KNIFIC VIKTOR KOCJANČIČ FRANC KOVAČIČ VLADO KREK FRANC LAKOTA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Gantar Vlado in Gantar Davor |
3.5.2023. 00:00 |
20.10.2025. 22:13 |
Prvotni spomenik v obliki kvadra in z žaro je odkrila ZB NOPV Škofja Loka 16. 12. 1951. -- M. Hladnik 7. 2. 2022 po kartoteki MNZ
M. Kermavnar, 3.5.2023, dodal imena v rubriko Besedilo na spomeniku in fotografije 3/2 do 3/4 |
Spomenik |
Škofja Loka |
— |