| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Osnovna šola Selca |
Spominska plošča pri vhodu v osnovno šolo v Selcih je posvečena padlim borcem iz krajevne skupnosti Selca, odkrili so jo 15. julija 1984. Šola stoji ob cesti Selca–Železniki. Več ... Podatki o padlih borcih in žrtvah: Francka Basaj, rojena 28. februarja 1921 v Selcih, kmečka delavka, v partizane je vstopila 8. avgusta 1941, padla je 27. marca 1942 nad Crngrobom. Jože Božič, rojen 13. marca 1921 v Kališah, kmečki delavec, v partizane je vstopil maja 1943, padel je 3. avgusta 1943 v Selških Lajšah. Vinko Božič, rojen 15. julija 1913 v Kališah, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 19. marca 1945, padel je konec marca 1945 na Poreznu. Vilka Čenčič, rojena 18. marca 1922 v Selcih, študentka, v partizane je vstopila maja 1943, padla je 3. avgusta 1943 na Žirovskem vrhu. Anton Habjan, rojen 4. februarja 1921 v Selcih, tovarniški delavec, v partizane je vstopil 28. marca 1943, padel je 27. januarja 1944 v Cerknem. Stanko Hafner, rojen 24. aprila 1925 v Selcih, ključavničarski pomočnik, v partizane je vstopil marca 1943, padel je 22. julija 1943 pri Novakih na Cerkljanskem. Stanislav Jelenc, rojen 18. aprila 1905 v Dolenji vasi, tesar, v partizane je vstopil junija 1943, podlegel je ranam 31. decembra 1943 na Jamniku. Tone Klemenčič, rojen 10. junija 1917 v Selcih, trgovski pomočnik v Polhovem Gradcu, aretiran je bil 7. junija 1942, umrl je 12. junija zaradi mučenja v Polhovem Gradcu. Franc Leben, rojen 18. aprila 1910 v Selcih, kmet, aretiran je bil avgusta 1943 in ustreljen 24. januarja 1944 v Šenčurju kot talec. Franc Lotrič, rojen 23. januarja 1914 v Kališah, tapetniški pomočnik, v partizane je vstopil 26. februarja 1944 in še isti dan padel na Jelovici. Janez Lotrič, rojen 31. maja 1908 v Selcih, kolarski pomočnik, v partizane je vstopil septembra 1943, padel je 27. januarja 1944 ob nemškem napadu na partijsko šolo v Cerknem. Janez Luznar, rojen 21. junija 1894 v Selcih, mizar, aretiran je bil avgusta 1941 in ustreljen kot talec 1. septembra 1941 pri Selcih. Janko Luznar - Janušek, rojen 19. decembra 1913 v Dolenji vasi, ključavničarski pomočnik, v partizane je vstopil 29. aprila 1942, padel je 3. avgusta 1943 pri Selških Lajšah. Rafko Luznar, rojen 24. septembra 1925 v Selcih, elektrikarski pomočnik, v partizane je vstopil 10. aprila 1943, padel je 18. aprila 1944 na Povljah pri Trsteniku. Štefan Luznar, rojen 6. decembra 1919 v Selcih, kmečki delavec, aretiran je bil avgusta 1941 in ustreljen kot talec 1. septembra 1941 pri Selcih. Alojz Megušar, rojen 18. junija 1913 v Kališah, kmečki delavec, v partizane je vstopil leta 1943, ujeli so ga novembra 1943 in ustrelili kot talca 31. decembra 1943 v Medvodah. Franc Fajfar, rojen 9. marca 1921 na Rudnem, kmečki delavec, v partizane je vstopil 2. februarja 1943, padel je 3. avgusta 1943 v Selških Lajšah. Jakob Pfajfar, rojen 25. julija 1923 v Selških Lajšah, gozdni delavec, v partizane je vstopil 11. januarja 1943, padel je 22. julija 1943 na Prtovču. Jože Pfajfar, rojen 16. aprila 1922 v Selških Lajšah, gozdni delavec, v partizane je vstopil januarja 1943, padel je 16. aprila 1944 v Trbojah pri Smledniku kot komandant 1. bataljona Gorenjskega odreda (po njem imenovanega Tomažev bataljon). Marjan Pfajfar, rojen 6. avgusta 1924 v Selških Lajšah, gozdni delavec, v partizane je vstopil 11. januarja 1943, ujeli so ga in ustrelili kot talca 19. aprila 1943 v Begunjah. Stanislav Podrekar, rojen 13. novembra 1917 v Selcih, trgovski pomočnik v Logatcu, aretiran je bil v začetku leta 1942, umrl je 12. junija 1942 v Logatcu zaradi mučenja. Anica Potočnik, rojena 20. julija 1920 v Selcih, v partizane je vstopila oktobra 1943, umrla je 24. maja 1945 v bolnišnici v Gorici zaradi bolezni. Anton Potočnik, rojen 27. decembra 1918 v Selcih, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil poleti 1943, padel je 18. marca 1944 na Ledinah. Anton Rešek, rojen 1. januarja 1897 v Veštru, delavec, interniran je bil septembra 1944, ustreljen je bil ob vrnitvi iz zapora 5. maja 1945 v Veštru. Stanko Rešek, rojen 1. januarja 1923 v Selcih, delavec, v partizane je vstopil julija 1943, padel je 5. marca 1944 v Poljanski dolini. Franc Rihtaršič, rojen 1. februarja 1899 v Selških Lajšah, kmet, v partizane je vstopil leta 1944, padel je 25. marca 1945 v Baški grapi. Ivan Rihtaršič, rojen 6. decembra 1924 v Selcih, kmečki delavec, v partizane je vstopil marca 1943, padel je 12. marca 1944 na Bukovici. Jože Rihtaršič, rojen 22. marca 1905 v Selških Lajšah, tesar, ustreljen je bil 9. januarja 1942 v Selških Lajšah. Alojzij Šmid, rojen 21. maja 1920 v Selcih, pismonoša, v partizane je vstopil 28. marca 1943, ujet je bil novembra 1943 in ustreljen kot talec 31. decembra 1943 v Medvodah. Franc Šmid, rojen 2. oktobra 1920 v Selških Lajšah, delavec, v partizane je vstopil leta 1943, ujet in ustreljen je bil 9. februarja 1945 v Bukovščici. Stanislav Šmid, rojen 27. oktobra 1923 v Selcih, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil 15. decembra 1941, ujet je bil 21. aprila 1942 in ustreljen kot talec 16. maja 1942 v Begunjah. Anton Šolar, rojen 11. avgusta 1923 v Kališah, kmečki delavec, v partizane je vstopil 9. januarja 1943, padel je 27. januarja 1943 v Dolenji vasi. Franc Šolar, rojen 29. januarja 1925 v Kališah, sodar, v partizane je vstopil 11. januarja 1943, padel je 25. januarja 1943 na Poljšici pri Podnartu. Jožef Šolar, rojen 4. marca 1924 v Selcih, delavec, v partizane je vstopil leta 1943, padel je marca 1944 v Benečiji. Vera Tavčar, rojena 12. julija 1905 v Selcih, trgovka, ustreljena je bila doma, 8. septembra 1944. Franc Vrhunc, rojen 7. septembra 1892 v Topoljah, tesarski pomočnik, ustreljen je bil 19. aprila 1945 v Selcih. Oto Vrhunec - Blaž Ostrovrhar), rojen 10. februarja 1915 v Selcih, ključavničar, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja od leta 1941, v partizane je vstopil februarja 1943, v Gorenjski odred, nato je bil vojaški poveljnik v Prešernovi, Vojkovi in Gradnikovi brigadi, od septembra 1944 komandant Škofjeloškega odreda, težko ranjen nad Topoljami ob napadu domobranske patrulje si je sam vzel življenje 5. aprila 1945; partizanski pesnik in deklamator. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 270-273. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/selca.html EŠD 21262 |
Šola stoji ob cesti Selca–Železniki. |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar
9.12.2021 D.Divjak |
— |
— |
9.12.2021 dodal tekst s plošče in dopolnil podatke D.Divjak |
Spominska plošča |
Železniki |
K.o.: 2064 - SELCA, št.parc.: 686/4 |
|
Spominska plošča padlim borcem |
Napis žrtev, ki so živeli v tej hiši in dali življenje za svobodo. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 234. EŠD: 20401 (memorialna dediščina) Maja 2018 je ploščo obnovil Ivan Krivec. |
zaselek Viševca |
IZ TE HIŠE SO DALI ŽIVLJENJE ZA SVOBODO: MALEŠ ANGELA 22.11.1919 + AUSCHWITZ 14.1.1944 MALEŠ FRANC 25.2.1910 MALEŠ MIRKO 8.11.1911 PADLA KOT TALCA 14.7.1943 ZB. CERKLJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Krivec in Petra Ropret |
— |
— |
— |
Granitna plošča pritrjena na hišo z napisi žrtev |
Cerklje |
2079 ŠENTURŠKA GORA, 1568 |
|
KOČEVSKI ROG – GROBIŠČE UMRLIH V PARTIZANSKI BOLNIŠNICI STARI LOG |
SPOMENIK LOKALNEGA POMENA Grobišče leži v gozdu v kraški globači, približno dva kilometra od Jelenice proti Žagi Rog v neposredni bližini Ledene jame. Obzidano je z naravnimi kamni v obliki podkve. V grobišču je 19 grobov, pred vhodom pa naravna skala, na katero je pritrjena marmorna plošča z napisom. Bolnica je bila ustanovljena aprila 1943. Barake so bile postavljene kakih dvajset minut hoda od Jelenice, blizu ceste Podstenice - Žaga Rog. Delovala je do konca vojne, začasno so jo morali evakuirati le v času nemške ofenzive. Pokopališče in spomenik je narisal arhitekt Miloš Lapajne leta 1956. Uredila sta ga Glavni odbor zveze borcev in Občinski odbor zveze borcev Novo mesto leta 1957. Grobišče vzdržuje Društvo za vzdrževanje partizanskih grobišč v Rogu. Spomladi leta 2019 je bilo grobišče oskrunjeno. Vandali so poškodovali dva groba in velik del zidu, ki obdaja grobišče. »Rad imam gozd, dolge sprehode in mir. Tako je nekoč naneslo, da sem šel z ostarelim Rudolfom Kapšem počistit pokopališča. Bila so lepo urejena, a vseeno je bilo treba pri vsakem kaj postoriti. Vsakič, ko sva odhajala, je nekaj mrmral. Mislil sem, da moli, zato sem se obzirno odstranil. Nazadnje pa sem le slišal, ko je šepetal: »Kar mirno spite, fantje, saj bom kmalu spet prišel!« Stisnilo me je v grlu. Nikoli ne bi pričakoval, da zmore preprost, zgaran kmečki človek spregovoriti tako mehko in tako spoštljivo! Na prvih partizanskih pokopališčih so bili le spomeniki in name niso naredili posebnega vtisa. Kapš mi je pripovedoval o prekopavanju posmrtnih ostankov. Nekatere je še kot borce in ranjence tudi osebno poznal. Pokazal mi je več nezasutih jam, iz katerih so izkopali trupla. Hodila sva molče, kot da bi hranila energijo za dolgo pot, ki naju je še čakala. Ko sva se spuščala navzdol od Ledene jame, se nama je v globoki vrtači nenadoma razkrilo pokopališče Stari Log. Prvič v življenju sem videl nekaj tako izjemnega: preprosta kamnita ograda, majhne, skromne gomile, spomenik iz neoblikovanega kamna. Vse je skrito očem, zavito v debelo senco, okrašeno z zelenim mahom in jelenovim jezikom, neskončno samoto poudarjata ptičje petje in šumenje dreves. Ta tišina, ta spokojnost in lepota pokopališča so mi vdihnili občutek, da sem na svetem kraju… . Nikoli nisem maral pokopališč in mi ni bilo mar, kaj bo z mano po smrti. Ampak če bi pa lahko izbiral, bi hotel biti pokopan tam!« (Po pripovedi Jožeta Muhiča) |
1. Od parkirišča pod BAZO 20 peljemo proti JZ pod Bradačevim hribom v smeri Ledene jame okrog 2500 m. K križišču cest v smeri Jelendola oziroma proti Rugarskim klancem pustimo avto in nadaljujemo po gozdni vlaki kakih 350 m, nato zavijemo desno po označeni stezi navkreber po robu vrtače še kakih 350 m.
2. Iz smeri Podturna zavijemo s ceste Podturn – Kočevje pri odcepu za Jelendol. Nadaljujemo proti Jelendolu dobrih 850 m do odcepa za Jelendol. V tem križišču zavijemo desno in nadaljujemo kaka 2 km do križišča s cesto Rugarski klanci – Baza 20, nato nadaljujemo peš po gozdni vlaki in stezi proti grobišču.
3. Iz smeri Kočevja skrenemo za Rugarskimi klanci pred breznom pri Jelenici desno in nadaljujemo kakih 1000 m do odcepa za Jelendol. Nadaljujemo desno po gozdni vlaki in markirani stezi do grobišča še kakih 700 m.
|
V TRAJEN SPOMIN 31 PARTIZANSKIM RANJENCEM UMRLIM V TEJ BOLNIŠNICI V LETIH 1944 – 1945 HVALEŽNA SVOBODNA DOMOVINA |
— |
— |
— |
— |
Franc Kulovec, 18.1.2020 |
— |
— |
— |
GROBIŠČE S SPOMENIKOM |
Dolenjske Toplice |
K.O. Podstenice, Parcelna številka: 1611/472 - del |
|
Udin boršt - Spominsko znamenje 6 padlim borcem na Težičevem hribu |
OPIS SPOMENIKA: Obeležje je sestavljeno iz stoječega marmornatega stebra v obliki petokrake zvezde ter rdečo zvezdo na vrhu in pred njim marmornati blok z zapisom dogodka. OPIS DOGODKA Po trdih spopadih in manevriranju med poletno nemško ofenzivo (1942) se je 2. bataljon Kokrškega odreda , ki se je zadrževal za Storžičem, moral oskrbeti s hrano. Nameraval pa je izvesti tudi vojaško akcijo, da bi s tem prebivalcem in tudi sovražniku dokazal, da gorenjski partizani kljub hudim izgubam niso uničeni. Predvidena je bila nabava moke v mlinu v Retnjah ter napad na orožniško postajo v Dupljah. Poveljstvo bataljonske akcije je bila zaupana komandirju 1.čete Janezu Perku, ki je dobro poznal okolico. Po uspešni akciji za moko se je bataljon začel pripravljati za napad na orožniško postajo. Začeli so se pomikati proti Udinborštu, od koder bi naslednji dan zvečer napadli. Med premikom skozi vasi proti gozdu, pa je izdajalec že prešteval borce ter vse podatke prenesel Nemcem. Bataljon se je premaknil globje v gozd, Nemci pa so medtem že začeli z obkoljevanjem Udinboršta. Partizani sprva niso verjeli, da gre za obširno akcijo, zato niso bili preveč zaskrbljeni. Kot tolikokrat prej, se bodo tudi tokrat prebili. Toda vse patrulje so v različnih smereh naletele na sovražnika. Prišlo je tudi že do streljanja, ki pa še ni zahtevalo žrtev. Po nekaj neuspešnih poskusih preboja so se pomaknili še globje v gozd in se zarili v goščavo z namenom, da tam skriti dočakajo noč in umik napadalcev. Ta kraj je bil nad gornjim tokom potoka Želina v območju Težičevega in Čarmanovega hriba. Toda Nemci zvečer niso zapustili gozda kot običajno, temveč so ostali na zavzetih točkah. Poleg tega so ob preglednih posekah postavili skrite zasede, večino sil pa razmestili na robovih gozda. Nemci so zjutraj spet začeli iskati partizane, ker so vedeli, da niso zapustili Udinboršta. Zelo hitro so Nemci naleteli na skrite partizane. Vnel se je srdit boj. Tu, kjer se je bataljon branil še kot celota, je padlo šest borcev, med njimi tudi Jože Rupnik - Triglav, nekaj pa so jih Nemci zajeli. Bataljon je naglo zgubljal obrambno sposobnost in borci so se pod hudim ognjem, razbiti na več skupin, začeli umikati proti Letencam, kjer so bataljon še isti dan 14.9.1942 dokončno razbili. V teh dvodnevnih spopadih je padlo 24 borcev, 33 je bilo ujetih, le 6 se jih je rešilo. VIR - pričevanja preživelih udeležencev boja - Ivan Jan : Kokrški odred I. knjiga - Udin boršt; mala knjižica izdana ob 40 - letnici boja Kokrškega bataljona (avtorji: Franc Štefe Miško, Franc Benedik) http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=5156 Spominsko obeležje ja postavil KO ZB NOB Naklo EŠD 5156, memorialna dediščina Akt razglasitve: Odlok o razglasitvi Spominskega parka Udin boršt za zgodovinski in kulturni spomenik, Uradni vestnik Gorenjske, št. 20/85-229 |
V Udinborštu, vzhodno med vasema Strahinj in Spodnje Duplje(GPS lokacija:). Dostop z avtom je možen po gozdnih cestah ali po gozdnih poteh iz smeri naselij Strahinj, Cegelnica in Tenetiš (mimo bivše deponije smeti) ali peš iz smeri Krive jelke (povezava iz Zgornjih Dupelj). V vseh treh primerih prispemo po kakih petih minutah vožnje do ribiških jezerc v Račniku ob vstopu v dolino Želin. Nadaljujemo vožnjo po gozdni cesti ob desnem bregu jezera še cca 1 km, kjer se peš povzpnemo po stezi do spomenika. |
TU SE JE OB SVITU 14.9.1942 PRIČEL BOJ 2.BATALJONA KOKRŠKEGA ODREDA Z NEMCI PADLO JE 6 BORCEV |
— |
— |
— |
— |
Janez Teran |
— |
— |
14.3.2022 Lado Nikšič |
hotaveljski marmor |
Kranj |
k.o. Vojvodin boršt I., 512/2,,Republika Slovenija, Gregorčičeva 20 |
|
Spominska plošča Kokrškem odredu in njegovem 2. bataljonu. |
OPIS SPOMENIKA: Siva granitna plošča vgrajena na kamnitno podlago z vklesanim, barvanim napisom. OPIS DOGODKA: Sredi junija 1942 je šla iz Osojnika nad Škofjo Loko na Kališe skupina partizanov, med katerimi je bil tudi štab nastajajočega Kokrškega odreda. Iz teh partizanov in tedanje Kokrške čete je bil 18. 6.1942 ustanovljen Kokrški odred. Hkrati je nastal tudi 2. kokrški bataljon, ki so ga sestavljale tri čete: 1. četa je delovala na območju Ljubelj—Sv. Ana, 2. četa, imenovana Krvavška četa, na območju Krvavca, 3. četa na severni in južni strani Storžiča. EŠD: 15815 |
Na planjavi pod Kališčem, pribljižno 30 m prečno od spominske plošče 2. bataljona Kokrškega odreda. |
NA TEJ GORSKI JASI STA BILA 18.JUNIJA 1942 USTANOVLJENA KOKRŠKI ODRED IN NJEGOV 2. BATALJON OB 30 LETNIC BORCI KOKRŠKEGA ODREDA |
— |
— |
— |
— |
Borut Rojc |
— |
— |
— |
Granitna plošča vzidana v skalo |
Preddvor |
— |
|
Gorenje Polje |
SPOMENIK LOKALNEGA POMENA Spomenik stoji sredi vasi, desno ob cesti, ki pelje iz Straže proti Soteski. Postavljen je bil v spomin 24 padlim borcem in 7 žrtvam fašističnega terorja iz vasi Soteska, Gorenje Polje in Dolenje Polje. Na ploščadi, do katere vodita dve stopnici, je spomenik v obliki portala iz kamnitega podstavka in dveh stebrov, ki obkrožata temno sivo granitno ploščo. Stebra nosita kamnito gred z večjo kroglo na sredini. Ploščad in stopnice so iz pranih betonskih plošč, okvir ploščadi pa je betonski. Ob vrhu stopnic sta dva stebrička, ki imata na vrhu kroglo. Na sprednji strani ploščadi sta dva betonska korita zasajena z zelenjem. Spomenik je bil postavljen na pobudo Krajevnega odbora ZB Polje - Soteska in odkrit 23.12.1951. Spomenik je prvo in najstarejše tovrstno spominsko obeležje v občini Dolenjske Toplice; ohranjena je prvotna podoba, v preteklosti je bila zamenjana le napisna plošča, ki je bila prvotno iz svetlega kamna. Ponovno ga je obnovilo Krajevno združenje borcev za vrednote NOB Dol. Toplice. EŠD 22350 |
DOSTOP: Spomenik stoji na Gorenjem Polju sredi vasi, desno ob cesti, ki pelje iz Straže proti Soteski. |
zvezda ZB POLJE – SOTESKA SLAVA PADLIM BORCEM IN ŽRTVAM NASILJA 1941 1945 BORCI: 1942 PUCELJ FRANC ERBEŽNIK MILAN ERBEŽNIK JOŽE BRKOVIĆ PERO BLATNIK KOREL 1943 TISOVEC ALOJZ PUCELJ JOŽE NOVAK JOŽE ZORAN IVAN FIFOLT FRANC URŠIČ ALOJZ ZAJC JANEZ 1943 KUMELJ IVAN KUMELJ ALOJZIJ KORČE JOŽE PICELJ VIKTOR PEPEL JOŽE ŠENICA JOŽE 1944 PUCELJ STANKO FIFOLT IVAN LAVRIČ LUDVIK HROVAT ALOJZIJ TISOVEC FRANC TISOVEC ADOLF ŽRTVE: 1942 ZORAN ANTON VOVK JOŽE 1943 ŠENICA RUDOLF SEVER FRANC 1944 BRADAČ FRANC GLIEBE JOŽE ŠENICA MARIJA . OBNOVLJENO 1999 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Kulovec, 24.8.2019 |
25.3.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 25.3.2023, dodal fotografiji 3/2 in 3/3 |
Spomenik v obliki portala |
Dolenjske Toplice |
K.O. Gorenje Polje, pc. št. 650/4-del |
|
SPOMINSKA PLOŠČA BAZI 99 C |
SPOMENIK LOKALNEGA POMENA - NI VPISAN V REGISTER Lovski dom Lovske družine Toplice (Dobindol št. 70) je postavljen na temelje kočevarske hiše, ki je bila požgana v italijanski ofenzivi leta 1942. Na najbolj ohranjenih ruševinah so lovci v letih 1961 in 1962 zgradili lovsko kočo, jo leta 1976 povečali in leta 1995 in 1996 popolnoma prenovili. Med vojno je na tem mestu delovala prva radio komunikacijska postaja Glavnega štaba Slovenije z oznako BAZA 99 C. Glavni štab Slovenije si je v poletju 1943 uredil svojo radiotelegrafsko službo. Ustanovljen je bil odsek za zveze. Najprej so delovali na Srebotniku nad Starimi Žagami. Začeli so vzpostavljati brezžično povezavo z ostalimi štabi po Jugoslaviji, predvsem s Hrvaško, uspelo pa jim je dobiti tudi povezavo z Vrhovnim štabom. Po nemški ofenzivi je postaja delovala vse do konca decembra 1943 na Pajkežu nad Starimi Žagami, od tam pa se je preselila v vas Hrib nad Rožnim dolom, nato pa v Belo krajino. |
DOSTOP: Iz Srednje vasi zavijemo konec vasi s ceste Podturn – Črnomelj levo. Nadaljujemo po makadamski cesti cca 3,5 km proti Lazam do t.i. Svašnikove rampe. Pri odcepu za Travni dol, Pajkež zavijemo levo in nato še 1,8 km da lovske koče.
Drugi dostop je iz smeri Laze. Po slabem kilometru iz vasi Laze v smeri Semiča, zavijemo desno po makadamski cesti do odcepa za Travni dol – Pajkež. Zavijemo desno proti severozahodu in nadaljujemo po asfaltirani cesti skozi Travni dol do odcepa za Pleš. Tam zavijemo levo in po še 1.2 km in v križišču zavijemo desno do lovske koče.
Koordinate: N 45º42'4,1"; E 15º5'52,4"
Nslov: Dobindol 70 |
NA TEM MESTU JE KOT KACIJSKA POSTAJA GLAV – NEGA ŠTABA NOV IN POS POHODNI ODRED 99 D |
— |
— |
— |
— |
Franc Kulovec; 17.3.2019 |
— |
— |
— |
SPOMINSKA PLOŠČA |
Dolenjske Toplice |
K.O. Stare Žage; p. št. 1926, Last LOVSKA DRUŽINA D: TOPLICE |
|
Brezja pri Dobrovi - grob partizana Toneta ARTAČA |
NI V EVIDENCI EŠD Grob je velikosti 0,90 x 1,80 m. Ograjen je z betonskim okvirjem. Nagrobnik predstavlja iz neobdelanega kamna in betona sezidana stena velikosti 1,00 x 1,20 x 0,20 m, ki ima v spodnjem delo ovalno nišo za sveče, v zgornjem delu pa je na levi napisna kovinska plošča v stilizirani obliki križa, velikosti 0,20 x 0,30 m, na desni in pod vrhom je zvezda. Zadnji del nagrobnika ima vbetonirano kovinsko mrežo, ki spodaj varuje nišo, zgoraj pa je prepletena z bodečo žico. Grob so obnavljali že leta 1979, nato pa še leta 1986. Projekt zanj je izdelal arhitekt Stane Šifrer, nagrobnik pa je sestavil domačin Franc Setničar iz Dolenje vasi. Levo in pred grobom je postavljena lesena miza s klopema. |
Grob leži ob markirani planinski poti Ključ (623 m) in Bezenico (576 m), oddaljenost od Partizanskega doma na Ključu je okoli 1600 m in sicer v severovzhodni smeri (pohodna pot od koče v smeri Bezenice oz. Dolenje vasi). |
TU POČIVA MLAD PARTIZAN TONE ARTAČ IZ KOZARIJ * 1922 PADEL 1942 |
— |
— |
— |
— |
M.Štupica in T. Bizjak, 2.1.2019. |
— |
— |
— |
grob, memorialna dediščina |
Dobrova - Polhov Gradec |
k.o. 1983 - Babana gora - parc. št. 1885 |
|
Partizanska bolnica Triglav |
Lukova bolnica. Pokončen kamnit kvader z maketo bolnišnice in posvetilom. Avtor spomenika je Jože Pirš - Luka, ki je zgradil tudi bolnico januarja 1944. Sem so preselili ranjence iz rovške bolnice. Vodil jo je dr. Mitja Kac. Ker so se bolnikom rane vnele, je zdravnik obupal in napravil samomor. Nadomestil ga je dr. Lojze Pirc. Nemci so bolnico izsledili 6. maja 1944 in v napadu ubili večino ranjencev, bolnico pa zažgali. Odkrit je bil 1. 5. 1957, obnovljen 1998.
Fotografija 3/2: G. M., KADAR RJOVEJO VIHARJI DREVESA SE KORENIN ZAVEDO (M. Bor),Občinski poročevalec, Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Občine Domžale, Leto XVI, št. 6, Domžale, 19. maj 1979, str. 23. Elektronski vir: Občinski poročevalec (Domžale), št. 6, 1979, 23 Dostop: 9. 3. 2024. Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 |
Lokacija v kolovških gozdovih južno od Velikega vrha. |
Tu je 6. 5. 1944 fašistični krvnik po izdajstvu zasledil februarja 1944 zgrajeno partizansko bolnico, jo uničil in pomoril 14 težko ranjenih borcev. V času delovanja bolnice je umrlo 6 težko ranjenih borcev. ZB Radomlje |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 17. 6. 2017, foto Alenka Župančič 17. 4. 2011 |
11.3.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 11.3.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal povezavo na časopis Občinski poročevalec in fotografijo 3/2 |
bolnica |
Domžale |
1935 ROVA, 895/6 |
|
Ljubljana, Žale, Starman Stanislav |
Sistory: Ime in priimek: Stanislav Starman, Datum rojstva: 13.11.1911, Kraj rojstva: Stanežiče, Datum smrti / izginotja: 11.05.1945, Kraj smrti / izginotja: Tržič |
Ljubljana, pokopališče Žale, oddelek [18B], vrsta [14], grob [13]. V seznamu Žal ga ni.
|
STARMAN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 14.11.2022, po slikah in besedilu M. Luštrek |
9.3.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 9.3.2023, Prenesel iz skupinskega zapisa v samostojni zapis. |
Grob(išče) |
Ljubljana |
K. o. 1736 Brinje I, parc. št. 682/11 |
|
Štalcerji, ustanovitev Kočevskega odreda |
Na stavbi bivše trgovine je v okvir starejših vrat (letnica 1897) vzidana bela kamnita plošča (78x58 cm), na katero so pritrjene kovinske črke, ki tvorijo napis. Avtor idejnega osnutka ni znan. Spominska plošča je bila slovesno odkrita 1990. Vir: mag. Irena Škufca, “Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005 |
V vasi Štalcerji, v bližini bifeja |
USTANOVITEV KS KOČEVSKA REKA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vasja Marinč, 9.3.2017
24.12.2021 D.Divjak |
24.12.2021. 00:00 |
— |
24.12.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Spominska plošča |
Kočevje |
K.o.: 1592 - ŠTALCERJI, št.parc.: 1930/1 |
|
Mlinar Rok |
— |
Pokopališče Dravograd. |
MLINAR ROK1900 - 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
27.8.2022. 01:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Dravograd |
829 DRAVOGRAD, 1234 |
|
Negova |
Spominska plošča je bila odkrita 28. junija 1959.Vir: Spominska obeležja NOB v Slovenskih goricah in Prekmurju, Drago Novak, Ivo Orešnik, Herman Šticl, Pomurska založba, Murska Sobota, 1985 |
Osnovna šola Negova, Negova 20, 9245 Spodnji Ivanjci. |
ČEPRAV VAS NI, ŽIVITE V NAS- |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 16. november 2020
R. Zupanec, 23. 9. 2023 |
23.9.2023. 00:00 |
— |
Označil kot obstoječe, popravil mikrolokacijo spomenika, dopolnil lokacijo in dodal tri lastne fotografije.
R. Zupanec, 23. 9. 2023. |
Spominska plošča |
GORNJA RADGONA |
K.o.: 208-NEGOVA, št.parc.: 1210/17 |
|
Spomenik XII. NOVB in padlim papirničarjem |
Dne 2. julija 1983 je bila pred upravnim poslopjem odkrita spominska plošča XII. SNOUB, ki opominja na dogodke iz leta 1944. Na plošči so vklesana tudi imena papirničarjev, ki so padli kot žrtve vojne. Na proslavi so bili tudi mnogi borci iz XII. SNOUB pod vodstvom svojega komandanta tovariša Vida Jeriča. |
Park pred upravnim poslopjem Papirnice, podjetja Radeče papir - nova |
V NOČI OD 2 NA 3 JUNIJ 1944 JE XII. SLOVENSKA NARODNOOSVOBODILNA UDARNA BRIGADA VPADLA NA NEMŠKO ZASEDENO OZEMLJE IN IZ TOVARNE PIATNIK ODPELJALA VEČJE KOLIČINE PAPIRJA POTREBNE NARODNOOSVOBODILNEMU GIBANJU TOVARNO SAMO PA ONESPOSOBILA ZA PROIZVODNJO. PADLI PAPIRNIČARJI AŽBAR JAKOB ROSI PETER KAJTNA POLDE SALAMON FRANC KLJUČEVŠEK FRANC TITOVŠEK ALOJZ MARTINČIČ IVAN TROŠT JANKO NOVAK JANEZ ZAHRASTNIK JOŽE PERHAJ DRAGO SLAVA NJIM 2. JULIJ 1983 |
— |
— |
— |
— |
Kravogel Blaž, radeče 8.5.2019 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Radeče |
KO Njivice, parcelna št. 616/12 |
|
Partizanska bolnica Franja, spominska plošča |
Spominska plošča je postavljena na veliki skali pred vhodom v bolnico. Ob podoru hriba nad njo leta 2008 je bila močno poškodovana. Danes možno videti le kako polovico plošče. Datum odkritja: 15.5.1961? Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 |
v dolini Pasice. Do nje se pride po cesti proti hiši Dolenji Novaki 3. S parkirišča vodi urejena pot ob potoku do same bolnišnice. Traja kakih 10 minut hoje. |
SLOVENSKA PARTIZANSKA BOLNIŠNICA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Cerkno |
K. o. 2341 Dolenji Novaki, parc. št. 194/37 |
|
Spomenik pri Črni jami |
Spomenik pri Črni jami obeležuje spomin na diverzantsko akcijo štaba 31. divizije, ki je na noči iz 22. na 23. april skozi Črno jamo vstopil in uničil velike količine goriva v Postojnski jami, s katerim je okupator oskrboval nemške motorizirane enote v slovenskem primorju in v severni Italiji. Domnevno naj bi se tam nahajalo od 12 do 25 vagonov goriva. Viri: Čuk Alenka, Diverzantska akcija v Postojnski jami |
Dostopa do spomenika sta možna dva. Prvi skozi avtokamp Pivka jama, kjer je potrebno vozilo parkirat in pot nadaljevati peš skozi kamp po gozdni cesti, ki vodi iz zadnjega izhoda kampa (približno 10 minut hoje). Drugi dostop je po regionalni cesti v Postojno iz smeri Ljubljana (za skate parkom tik pred vstopom v mesto Postojna) na makedamskem odseku na desni strani. Dobro prevozna makedamska gozdna cesta vodi do samega spomenika pri Črni jami. Dostop je dobro urejen tudi za parkiranje vozila. Spomenik je ob poti, ki se spušča do vhoda v Črno jamo, od koder so se borci podali na diverzantsko akcijo.
|
"V noči 22. na 23. IV 1944 - je od tu odšel v Postojnsko jamo minerski vod XXI. divizije in okupatorju uničil skladišče bencina". Poleg prvotnega spomenika pa je dodan še nov manjši spomenik, ki je bil postavljen v sodelovanju s Poljsko ambasado. Na novem spomeniku je napis "V spomin Poljaku Tadeuszu Sadowskemu - Tomu, vodji partizanske akcije v Postojnski jami 23. 4. 1944 in njegovim soborcem - Veleposlaništvo Republike Poljske v Ljubljani, maj 2016", napis pa je na drugi strani tudi preveden v angleščino. |
— |
— |
— |
— |
Leilani Štajer, oktober 2016 |
— |
— |
— |
Dve spominski plošči |
Postojna |
Postojna 2/20, Republika Slovenija |
|
Spomenik sedmim talcem pri sv. Neži |
Ob cerkvi sv. Neže nad Vrhnjakom na Selovcu iz granitnih kosov sezidan spomenik dvodelne kvadrataste oblike z marmorno ploščo. Posvečen je sedmim talcem, ki so jih gestapovci 12. januarja 1945 tovornjakom pripeljali na Dobrije iz dravograjskih zaporov. Naprtili so jim zaboje z municijo in jih prisilili, da so jih nesli k sv. Neži na Selovcu. Tam so jih mučili in zverinsko pobili. Novembra 1955 so odkrili na Selovcu spomenik, ki razkriva tragedijo. Vir: Spomeniki in znamenja v Mežiški dolini Avtorja: Prof.Janez Mrdavšič in Alojz Krivograd |
Dostop iz smeri Otiški vrh, Dobrije in Sele pri gostilni Ott po smerokazih do Sv. Neže, ki leži 150 m spodaj ob gozdu. Cerkev je vidna s ceste. |
TO JE KONEC MUČENIŠKE POTI NAŠE, SAMI JAME SMO SI IZKOPALI, PADLI VANJE SEME SMO SVOBODE VAŠE SEDEM TALCEV 12. 1. 1945 Nov napis ob obnovi spomenika: ŽRTVE OKUPATORJA 12. 1. 1945 KAVTIČMIK ALOJZ * 19. 15. 1917 kONČEV JAKA * 1899 NEZNANA PARTIZANA DOMOVINI PREDANI, NA PRAGU SVOBODE IZDANI, KRUTO MUČENI. ŽRTVOVANI NE BOMO VAS POZABILI OČETU OB STOLETNICI ROJSTVA SIN JOŽEJ KAVTIČNIK |
— |
— |
— |
— |
A. Ovnič, 30. april 2017 |
— |
— |
— |
Širok s kamnom zidan okvir, zaključen v obliki triglava z marmorno spominsko ploščo |
Slovenj Gradec |
Vrhe, 15/82 |
|
Medvedova domačija na Otiškem Vrhu |
Kamnito spominsko znamenje, posvečeno padlim partizanom leta 1945. Medvedova domačija je partizane vedno gostoljubno sprejemala. Partizani so se v tej hiši počutili varne in zaželjene. Toda okupatorskemu maščevanju se tudi Medvedova hiša ni izognila. V noči od 1. na 2. februar 1945 je bila pri Medvedu zbrana skupina osmih partizanov med njimi : Čas Jože (rojen 1929) iz Šentjanža, Peter Račnik (rojen 1922) iz Pameč, Štefan Goršek-Čaki (rojen 1919) iz Turiške vasi, -član Okrožnega komiteja Dravograd, partizanka Janja OROŽN doma iz Šoštanja, Širnik Alojz iz Otiškega vrha ,Pavel Maerhar,rojen 1921 iz Dolenjske ter neimenovan frizer z ženo iz Slovenj Gradca. Od osmih borcev so pri Medvedu so tega dne bili ubiti vsi razen Širnik Alojza in partizanke Janje.Širnika so policisti odvlekli v Dravograd,težko ranjena Janja pa se je pognala skozi okno v globok sneg in po srtmini nazdol v gozd. Domačini so prezeblo in težko ranjeno našli šele naslednji danin jo prenesli v Vulbnikov bunker pod sveto Ano. Pa so policisti čez nekaj dni napadli tudi ta bunker in partizanka Janja si je v zažganem bunkerju življenje vzela sama. Od napadalcev je gestapovski sodelavec Kelner, lastnik tovarne Kos v Slovenj Gradcu , ostal brez roke. Trideset do zob oboroženih gestapovcev in policistov je do mnedveda pripeljal partizanski dezerter , izdajalec ROGER iz Otiškega vrha. Bližajoče napadalce je zadnji trenutek opazila Medvedova gospodinja in nanje opozorila partizane,vendar je bilo že prepozno, ker je v tem trenutku v hišo že priletela ročna granata in partizanom je bil že onemogočen umik. Gestapovska drhal je celo hišo preiskala in hudo oropala Medvedovo domačijo. Naropano blago in z njim enega mrtvega napadalca je moral do Šentjanža zapeljati sosedov Dolenčev Valter,ki je ta večer menda v strahu in zmedi obul škornje kar na boso nogo. Medvedova gospodinja pa je menda padla v nezavest, ko je zagledala slečene mrtve partizane. Gestapovci pa so aretirali tudi nekaj žena, ki so bile slučajno pri Medvedu. Pod stražo so jih odvedli v dravograjske gestapovske zapore. VIRI: "PO POTEH SPOMINA" Ludvik PUŠNIK 2008, stran št. 26 , EŠD 7456 |
Domačija Medved leži v neposredni bližini cerkvice Svetega Ožbolta na Otiškem Vrhu št. 115. Do nje je možen dostop; v sredi naselju Bukovska vas z regionalne ceste Slovenj Gradec - Dravograd zavijemo na lokalno cesto v smeri Otiški vrh proti Sv. Ožboltu. |
Na kamnu je izpisano besedilo : NA TEM MESTU SO V NOČI OD 1. NA 2. FEBRUAR 1945 PADLI V BORBI Z GESTAPOVCI NASLEDNJI TOVARIŠI BORCI ČAS PETER -MILOŠ IZ ŠENTJANŽA, GORŠEK ŠTEFAN - ČAKI, IZ tURIŠKE VASI,MERHAR PAVEL IZ DOLENJSKE, PETER RAČNIK IZ PAMEČ . SLAVA JIM ! TUKAJŠNJI PREBIVALCI IN ORGANIZACIJA ZB ŠENTJANŽ . OBNOVILI POKROVITELJI TOVARNA IVERNIH PLOŠČ V LETU 1978 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Milan PONGRAC , julija 2017 |
— |
— |
— |
lomljen granitni blok |
Dravograd |
Otiški vrh št. 115, Dravograd, parc.št. 974/1 S 94 |
|
Andrej Zlobec, Maistrov borec in član OF |
ZB za vrednote NOB Sežana je v Ponikvah v sodelovanju z občino Sežana in KS Avber na pročelju rojstne hiše domoljuba Andreja Zlobca 1899-1981, udeleženca 1. svetovne vojne. Udeležil se je bojev za severno mejo kot Maistrov borec, bojev za južno jugoslovansko mejo in grško turško vojno. Bil je tudi član Osvobodilne fronte.Vir: Vid Šibelja, FB Datum odkritja plošče, 24. avgust 2023. Svobodna beseda stran 11: |
Ponikve na Krasu, hišna številka 3 |
V TEJ HIŠI PRI MATJAŽEVIH JE BIL 8. 11. 1899 ROJEN ZAVEDEN DOMOLJUB ANDREJ ZLOBEC MAISTROV BOREC IN ČLAN OSVOBODILNE FRONTE ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB 2023 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik, 25. 8. 2023 |
1.8.2024. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal fotografijo št.4, 1. 10. 2023
M. Kermavnar, 7.10.2023, popravil lokacijo in status v "neobiskan"
M. Kermavnar, 1.8.2024, spremenil status v obstoječ in fotografiji 3/2 in3/3 |
Spominska plošča |
Sežana |
K. o. 2421 Avber, parc. št. 2356/3 |
|
Sassari, ustanovitev bataljona Tretje prekomorske brigade, Italija |
Nekatere enote, ki so bile kasneje vključene v Tretjo prekomorsko brigado, so
se oblikovale že mnogo pred ustanovitvijo brigade. To so bataljon NOVJ,
ustanovljen v Sassariju na Sardiniji, bataljon Stalingrad iz Marcheja, ki je
pripadal Peti garibaldinski brigadi in druge enote iz Kalabrije. |
— |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D. Divjak 6.5.2024 |
6.5.2024. 00:00 |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Spomenik padlim borcem na Vrhah |
Selani in Vrhovljani so bili v osobodilnem boju močno povezani s koroškimi partizani in političnim gibanjem, ki ga je vodil znan organizator koroškega osvobodilnega boja ing. Pavle Žavcer-Matjaž, sekretar za Koroško. Povezovali pa so se tudi z Ladislavom Eberlom-Poldetom Jamski, sekretarjem mežiškega okrožja KPS. V gozdu ob Slemenikovi domačiji so imeli politični aktivisti nakaj časa taborno mesto. V jeseni 1943 je bil ustanovljen odbor OF za območje Sele-Vrhe. Ob križižču ob Slemenikovi domačiji so krajani novemra 1982 odkrili spomenik trinajstim padlim partizanom-Vrhljanom. Načrtovalec spomenika je bil prof. Ferdo Fischer-Mojka. VIR:Jože Potočnik, Spomeniki in znamenja NOB v občini Slovenj Gradec. |
S ceste Slovenj Gradec-Sele-Ravne na Koroškem pri smerokazu za gostišče NEŽA zavijemo na desno in se po nekaj km po asfaltni cesti pripeljemo na Vrhe. Spomenik stoji na desni strani cestišča pod mogočnimi smrekami in brezo. |
ZVESTOBO OSVOBODILNEMU BOJU 1941-1945 SMO VRHLJANI S POLDETOM JAMSKIM IN URHOM POTRDILI V PRVEM ODBORU OF 1943 IN VZTRAJALI DO ZMAGE. FRANC ČAS, URBAN HOVNIK, FLORJAN KOTALO, MAKS LAHOVNIK, MARTIN OVČAR, VESTER PRAPEPER, IVAN IN URBAN PRATNEKER, ALOJZ REPAS, ALOJZ IN URBAN SLEMNIK, TONE SLEMNIK-URH, MIHAEL ZABEL SO DALI V BOJU ZA SVOBODO SLAVA JIM ! |
— |
— |
— |
— |
Jože Vrabič, 23. avgust 2017 |
— |
— |
— |
Granitna kamna |
Slovenj Gradec |
Vrhe, 1571/1 |
|
Ob Artišnici, neznanemu junaku |
Jože Žgank iz Pongraca je kljub večkratnim opominom še naprej vohunil za partizani. Izdal je bunker pod lovsko kočo in pripeljal Nemce do zemljanke. Neznani partizan je bil likvidiran za reko Artišnico. Vir: Spomeniki NOB v občini Žalec. Branko Zupanc: Rdeči sneg na Igrišah, Celje: ZB NOV, 2011. |
V bližini spomenika talcem v Kurji vasi nad Zabukovico. Popravil lokacijo na zemljevidu! |
V SPOMIN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po sliki in informacijah S. Gradišnika |
— |
— |
Opis in vir, Gradišnik. |
Steber. |
Žalec |
— |
|
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.101 |
Leta 1961 so delovni kolektivi postavili kamnite stebre. Vseh skupaj jih je 102. Danes celotna Pot meri 32,74 km. Prvotno je bila zasnovana kot zvezna ureditev okoli Ljubljane, a je na nekaterih delih trasa nesklenjena (nesklenjene poti je 2,26 km). Trasa ima sprehajalno-rekreacijsko ureditev. S tem so povezani mestni predeli, mestne zelene površine in zaledje z mestom. Sama Pot je načeloma prostorska konstanta, okoli nje pa se prostor spreminja (nove gradnje). Prostor okoli Poti so površine za šolstvo in zdravstvo, gozdne in rekreacijske površine, površine proizvodne, storitvene in posebne rabe, kmetijske površine, stanovanjske površine itd. Danes zna biti problematično to, da je trasa nesklenjena in pa, da se odvijajo posegi, ki degradirajo polni profil Poti oziroma okolico. Večji problem pa predstavlja zanemarjanje spomenikov. Nekateri spominski kamni so bili odstranjeni ali pa oskrunjeni, drugi pa so spet precej nedostopni in so skriti. (Vir: Simoneti, Maja, Krajnc, Urška, Vidic Luka. Pot, največja načrtovana javna zelena površina v Ljubljani. Ljubljana: Trajekt - zavod za prostorsko kulturo, 2008.) |
OB PST. |
1942-1945 POSTAVIL DELOVNI KOLEKTIV PREHRANA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Petra Žemva, 13.12.2016. |
— |
— |
Danes mi je uspelo prebrati besedilo na spomeniku do konca. Piše še: PREHRANA.
Mojca Župančič, 29. 8. 2022 |
Betonski steber |
Ljubljana |
Vič, 2004/33 |
|
Spomenik padlim borcem Šercerjeve brigade pri sv.Duhu nad Suhim dolom |
V skupnem grobu je pokopanih 11 borcev 3. bataljona Šercerjeve brigade, ki so 14.2.1945 padli v bližini cerkve sv. Duha in štirje, ki so padli pri Pečovnikovi in Prevolnikovi domačiji. Označuje ga spomenik v obliki visokega kamnitega kvadra. Borci 3. bataljona Šercerjeve brigade so se 14. februarja 1945 zadrževali pri kmetijah v okolici cerkve sv. Duha nad Suhim dolom. V zasneženem in meglenem februarskem dnevu jih je presenetil sovražnik. Padlo je 11 borcev. V skupnem grobu ob cerkvi so še štirje partizani, dva sta padla pri kmetu Pečovnik, dva pa pri Prevolnikovi domačiji. Načrtovalec in zasnovo za spomenik je naredil ing.Branko Kocmut 6.¸10.1968. VIR:Jože Potočnik, Spomeniki in znamenja NOB v občini Slovenj Gradec. EŠD 4179 |
Iz naselja Podgorje se po asfaltni cesti peljete v smeri Suhi dol proti cerkvi svetega duha. Cesta je asfaltirana in vas pripelje do vaške cerkve sv. Duha ob kateri je postavljen spomenik. |
PETNAJSTIM PARTIZANOM ŠERCERJEVE BRIGADE PADLIM 14.2.1945 V BORBI ZA SVOBODO IN SREČNEJŠO BODOČNOST NAŠEGA LJUDSTVA 1968 |
— |
— |
— |
— |
Jože Vrabič, 20. avgust 2017 |
— |
— |
— |
Granitni obilisk |
Slovenj Gradec |
Podgorje, 2057/2 |
|
Spominska plošča pri domačiji Jesenk nad Pamečami |
Spominsko znamenje na Jesenkovi hiši spominja na spopad Zidanškove brigade z nemško vojaško enoto. VIR: Jože Potočnik, Spomeniki in znamenja NOB v občini Slovenj Gradec |
Iz glavne ceste Slovenj Gradec-Dravograd zavijemo za naselje Pameče-Troblje in pri gostilni Ržen v smeri partizanske domačije Jesenk. Pot nas vodi mimo domačij Kraker in Kavdek. Po nekaj metrih makadamske cesti ob desni strani stoji partizanski spomenik pri Zapečnikovem križu. Pot nas nadalje pripelje do Jesenkove domačije. |
TU PRI JESENKU JE PADLO 4. 4. 1944 DEVET BORCEV POHORSKE BRIGADE IZDANI SMO PADLI VAM V OPOMIN LJUDSTVU SVOJEMU ZVESTI LJUDJE |
— |
— |
— |
— |
Jože Vrabič, 27. julij 2017 |
— |
— |
— |
Marmornata plošča |
Slovenj Gradec |
Pameče, 134/5 |