| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Padlim pionirjem v Homcu |
Ploščo je dal vzidati Pionirski odred Olge Avbelj 3. 10. (drugje: 3. sept.) 1963.
|
Bolkova ulica 54, Homec, na obcestni fasadi ob vhodu v poslopje nekdanje šole. |
PADLIM PIONIRJEM V NOB AVBELJ OLGA NE BO NAS VEČ TUJČIN TEPTAL, PIONIRSKI ODRED OLGE AVBELJEVE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik in Marta Pirnat 6. 7. 2018 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Domžale |
1937 HOMEC, 455/2 |
|
Leseno znamenje za Kovačem |
Leseno znamenje za Kovačem v Davči je posvečeno padlemu namestniku komandirja 1. čete 1. bataljona Prešernove brigade, Miru Rozmanu - Zrinjskemu, ki je padel na tem mestu 7. oktobra 1943. Obeležje, ki stoji v bližini gostilne Prʹ Jemcu v Davči, so postavili svojci leta 1960, prenovljeno pa je bilo 1. novembra 1983. Prešernova brigada je 7. oktobra 1943 ob zori napadla nemško posadko obmejnih stražarjev in orožnikov v župnišču v Davči. Posadki so prišli na pomoč orožniki iz Sorice in Železnikov, a so jih prešernovci prisilili k umiku. Umaknila se je tudi Prešernova brigada, ob umiku je padel Mirko Rozman - Zrinjski, namestnik kamandirja 1. čete 1. bataljona, doma iz Bohinjske Bistrice. Znamenje v obliki lesene plošče z vrezanim posvetilom, obdane s kovinsko ograjo, je bilo odkrito leta 1960 in večkrat prenovljeno.
|
10,8 km od davškega mostu pri Zalem Logu in 350 m od gostilne pri Jemcu v Davči. |
TUKAJ JE ŽRTVOVAL ŽIVLJENJE MIRO ROZMAN – ZRINSKI 7. 10. 43. NAM. KOMANDANTA I. ČETE »PREŠERNOVE BRIGADE« |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar, slika 2 in 3. M. Hladnik |
— |
— |
— |
Leseno znamenje |
Železniki |
— |
|
Spodnja Javoršica |
Granitna delno obdelana skala v obliki stele z vklesanim posvetilom v spomin na požig vasi Spodnje Javorščice 17. 8. 1944. Postavili krajani 1984. EŠD 16936 |
V severovzhodnem delu vasi, na zelenici ob kmetiji Spodnja Javoršica 1, zahodno nad cesto v vas. |
SPOMIN |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik, 22. 6. 2019 |
— |
— |
— |
— |
Moravče |
— |
|
Spominsko znamenje pri zaselku Zaprvič |
Spominsko znamenje v obliki kapelice pri zaselku Zaprvič v Davči je posvečeno 29 partizanom, ujetim in ustreljenim v zadnji sovražnikovi ofenzivi marca 1945, postavljeno je pod cesto Zaprvič–Podgojzdar v Mejici leta 1950. V spomin na te žrtve stoji 50 m naprej novejši spomenik. V spomladanski ofenzivi leta 1945 so okupatorji in domači izdajalci vseh narodnosti od 19. do 24. marca prečesali območje Selške doline, Davče in Cerkljanskega ter zajeli več borcev 9. korpusa, ki so se znašli v obroču na pobočjih Porezna. 24. marca je padlo 32 borcev, 36 je bilo ranjenih in 183 zajetih, od teh je bilo 145 po zaslišanju in mučenju ustreljenih, 38 so jih zaprli v novogoriške zapore. Tega dne so okupatorji zajeli še 41 partizanov, ki so se posamič prebijali iz sovražnikovega obroča, 10 so jih ustrelili v Gorjah nad Cerknim, 29 so jih ustrelili v Zaprviču, dva pa so izpustili. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 76-77. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/dav269a.html EŠD 21060 |
15 km od odcepa ceste v Zalem Logu. V gozdu (100 m vzhodno od roba travnika), pod cesto pod vrhom Prviča, nad Pavlinovo domačijo. |
V SPOMIN NA 29 MUČENCEV, KI SO BILI NA TEM KRAJU 24. 3. 1945 USTRELJENI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Spominsko znamenje v obliki kapelice |
Železniki |
— |
|
Spominsko znamenje pri zaselku Zaprvič |
Spomenik pri zaselku Zaprvič v Davči je posvečen 29 partizanom, ujetim in ustreljenim v zadnji sovražnikovi ofenzivi marca 1945. Postavljen je bil pod cesto Zaprvič–Podgojzdar v Mejici leta 1973. V spomin na te žrtve stoji 50 m višje spomensko znamenje v obliki kapelice. V zadnji sovražnikovi ofenzivi je na pobočjih Porezna 24. marca 1945 padlo 32 borcev, 36 je bilo ranjenih in 183 zajetih, od teh je bilo 145 po zaslišanju in mučenju ustreljenih, 38 so jih zaprli v novogoriške zapore. Tega dne so okupatorji zajeli še 41 partizanov, ki so se posamič prebijali iz sovražnikovega obroča, 10 so jih ustrelili v Gorjah nad Cerknim, 29 v Zaprviču, dva pa so izpustili. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 77-78. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/dav269a.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 264. EŠD 21065 |
Obeležje je ob cesti Zaprvič-Podgojzdar, 15 km od odcepa ceste pri Zalem Logu, ob poti s Pavlinove domačije na cesto, pod vrhom Prviča. |
NA TEM MESTU SO 25. 3. 1945 NEMCI IN BELOGARDISTI USTRELILI 29 BORCEV NOV SLAVA JIM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Spomenik |
Železniki |
— |
|
Grebinj |
Delavec Juschitz je bil rojen 17. 1. 1919 v Lipi pri Vovbrah. Kot izvidnik
partizanov je padel febr. 1945 pri Tušakovi kmetiji v Tolstem vrhu. V konc.
taborišču je umrla njegova mama, zapustil je ženo in tri leta staro hčer. Križ
na njegovem grobu so po vojni večkrat oskrunili, dokler ni bil postavljen ta
spomenik.
|
Pokopališče Grebinj / Griffen
Hiša v bližini: Schlossbergstraße 13, 9112 Schloßberg, Avstrija
GPS: 46.704021 N, 14.724322 E |
PARTIZANU PADLEMU V BORBI PROTI FAŠIZMU 1941--1945 Napis je tudi v Nemščini |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik |
25.10.2020. 00:00 |
— |
— |
— |
Avstrija |
— |
|
Padlim domačinom, Malečnik |
Na poslopju KS je spominska plošča padlim domačinom in spominska plošča, odkrita ob 50-letnici bojev za severno mejo. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str.531. |
Dom KS Malečnik |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
23.10.2022. 01:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Maribor |
650 MALEČNIK, 97/4 |
|
Grobišče v Homcu |
Prvotno mesto pokopa Petra Bolhe, Viktorja Prosena in treh neznanih žrtev. Do kenotafa vodijo stopnice, obeležuje kamnit zid v obliki Triglava. Na zidu je marmornata plošča z napisom. Urejen 22. 7. 1954.
|
Ob dovozni cesti k cerkvi na Homcu, na vzhodni strani tik pod cerkvijo. |
V SPOMIN BORCEM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik in Marta Pirnat 6. 7. 2018 |
13.5.2024. 00:00 |
— |
Ogled spomenika 3. avgusta 2022 M.&M. Greenberg.
M.Kermavnar, 13.5.2024, dodal fotografije Zdenke Primožič 3/3 do 3/5 |
zidane skale s stopnicami |
Domžale |
1937 HOMEC, 306 |
|
Rečica ob Savinji, 64 padlim borcem in žrtvam okupatorjevega nasilja |
Avtor spomenika je arhitekt Edo Ravnikar iz Ljubljane. Odkrit je bil 29. aprila 1956. Višina spomenika je približno 10 m. Spomenik so leta 2019 ob ureditvi trškega jedra prestavili na novo lokacijo - zelenica ob mrliški vežici.
|
Spomenik stoji na ploščadi vzhodno od mrliške vežice. |
Na sprednji strani spomenika Kar po naši zemlji zdaj veselo prihodnjo srečo snuje in gradi živi iz vas in bo iz vas živelo ki padli ste za naše proste dni Južna stran spomenika DOL SUHA: Časl Franc 1913- 1945, HOMEC BRDO: Jelšnik Ivan 1923-1944, Jelšnik Jože 1925-1944, Kropušek Karel 1907-1944, Skok Franc 1909 - 1943, Zajc Jože 1915-1944, Kračnik Ivan 1921-1944, Skok Katarina 1909-1942, SP. POBREŽJE:Melavc Ivan 1903-1944, TRNOVEC: Deleja Franc 1902-1944, Miklavc Franc 1922-1944, Miklavc Ivan 1924-1944, REČICA TRG: Faganel Peter 1917-1944, Koren Drago 1920-1944, Kramar Anton 1913-1943, Krumpačnik Franc 1926-1944, Poljanšek Anton 1910-1944, Senica Ivan 1921-1945, Vajd Jožef 1906-1943, Zajc Anton 1911-1944, Gomiršek Anton 1902-1944, Štiglic Anica 1923-1944, Valte Anton 1900-1941, PRIHOVA: Eremita Bruno 1921-1944, Komar Jože 1909-1944, Senica Ivan 1917-1944, Vodušek jože 1900-1945, Orešič Franc 1928-1944, Zvir Stanko 1919-1944, Žuntar Franc 1921-1944, Trojer Jože 1906-1944, Jurak Ivan 1915-1945 Severna stran spomenika: NIZKA: Jeraj Alojz 1926-1945, SP: REČICA: Nedomlel Franc 1926-1945, Vršnak Stanko 1899-1945, Nadvežnik Kancijan 1908-1942, Nadvežnik Anton 1906-1945, Nadvežnik Ivan 1922-1944, GRUŠOVLJE: Celinšek Franc 1922-1944, Veršnik Jože 1901-1944, ŠENTJANŽ: Bitenc Anton 1891-1944, Brezovik Alojz 1924-1945, Govek Ivan 1903-1945, Mlinar Franc 1912-1942, Klinar Jože 1918-1942, Mlinar Slavko 1920-1943, Pečnik Franc 1908-1944, Rihter Anton 1921-1945, Slapnik Ivan 1912-1944, Venek Jože 1914-1944, Mlinar Ana 1918-1943, Mlinar Apolonija 1890-1942, Mlinar Jožefa 1924-1942, Mlinar Franc 1895-1942, ZG.POBREŽJE: Miheličnik Anton 1907-1944, Ramšak Franc 1911-1944, Žunter Alojz 1909-1945, Mlinar Ana 1895-1942, POLJANE: Jordan Martin 1906-1944, Zajc Franc 1909-1945, Jamnik Anton 1874-1945, Rakun Franc 1926-1944, Venek Viktor 1920-1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Sandi Grudnik, 5.5.2017
S. Gradišnik, 22. 1. 2025 |
22.1.2025. 00:00 |
— |
Dodal fotografije M. Hladnik 5. 2. 2023
Spomenik je oskrunjen 21. 1. 2025. S.Gradišnik, dodal posnetke št. 8 in 9. |
Spomenik sestavlja 10 marmornih pravokotnih kock, postavljenih ena na drugo |
Rečica ob Savinji |
K.o. 921 Rečica ob Savinji, parc. št. 72/41 |
|
Zgornje Medgorje |
Partizana sta prenočevala pri kmetu Antonu Velbiču. Bila sta izdana, Ivica Pirjevec se je borila do zadnjega strela, Janez Jenko pa je pobegnil, vendar samo do kmeta Iljča v Goričah, kjer so ga zadeli. Velbič je moral partizansko pokopati golo na svoji kmetiji. Sem sta bila prekopana 13. 1. 1946 Padlim za svobodo, 116--120
|
Pokopališče pri cerkvi Zgornje Medgorje / Obermieger. Grob je ob zidu na S strani, levo od vhoda v cerkev.
Obermieger 6, 9131 Obermieger, Avstrija |
Prvotni napis na plošči, sedaj na zidu za spomenikom: [KRIŽ] SLAVA [zvezda] . Sedanji napis na spomeniku: . ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV 1971 VERBAND DER KÄRNTNER PARTISANEN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
28.10.2020. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 11.10.2023, dopolnil napis na spomeniku, dodal fotografije 3/1 do 3/5, popravil lokacijo in spremenil status v "obiskan". |
— |
Avstrija |
— |
|
Nošenje ranjenca |
Bronasta figuralna skupina (Antuna Augustinčića) in brunarica s spominsko razstavo. Park posvečen bojem XIV. divizije in enot IV. operativne cone z nemškimi enotami februarja 1944. Spomenik XIV. diviziji in enotam IV. operativne cone na Graški gori, kjer so bile 21. februarja 1944 izbojevane bitke z nemškimi enotami, se imenuje »Prenos ranjenega partizana« in je delo Antuna Avgustinčića. Spomenik je bil postavljen ob 35 – letnici bojev XIV. divizije na Graški gori, torej 21. februarja 1979.[1] Graška gora kot kraj, kjer so se odvijale hude borbe, nastopa v zavesti domačinov že v letih in desetletjih, preden je bil postavljen spomenik, ki ga obravnavamo.[2] Upodobitev nošnje ranjenca je za XIV. divizijo razumljiva, saj je ta ob pohodu na Štajerskem s seboj pogosto nosila svoje ranjene. Nikjer v bližini namreč ni bilo partizanske bolnišnice, prebivalstvo pa je bilo zaradi hudih okupatorjevih ukrepov marsikdaj nezanesljivo in preveč prestrašeno.[3] »V snežnem metežu, v strupeni burji, ki je rezala do kosti, je prispela tisto noč divizija do naše hiše. V sobi so odložili hudo ranjenega partizana in zahtevali od mene, naj ga skrbno negujem in skrijem pred Nemci. Naše ženske so se prestrašile, ker so se bale Nemcev.«[4] Zadnjič pred pohodom na Graško goro se je divizija razbremenila 20. februarja v Plešivcu in okoliških zaselkih. Člani divizije so izkopali podzemska skrivališča in vanje položili ranjence, ki niso bili več zmožni samostojnega premikanja. Pri okoliških kmetih so divizijski zdravniki pustili najosnovnejši sanitetni material ter napotke, kako naj kmetje skrbijo za ranjene partizane.[5] Večina ranjencev, ki jih je divizija poskrila na območju Plešivca in Graške gore, je nemško ofenzivo konec februarja 1944 preživela. Ko se je akcija končala, se je divizija vrnila po razkropljene partizane ter ranjence, ki so preživeli.[6] [1] Herma Groznik, ur., et al., Graška gora, gora jurišev. Velenje: Občinski odbor ZZB NOV, 1979 (dalje: Groznik, Graška gora, gora jurišev), 12. [2] Rudar. Glasilo delovnega kolektiva rudnika lignita Velenje, 8. avgust 1961, 3. [3] Groznik, Graška gora, gora jurišev, 12. [4] Pričevanje Luka Lenarta. Citirano v: Kaiuta, Bračičeva brigada, 303 – 304. [5] Ambrožič Novljan, Pohod štirinajste, 208. [6] Ževart, NOB v Šaleški dolini, 428 – 429. Konec klepeta EŠD 4407 |
Spomenik leži tik ob cesti Škale - Graška Gora in je lahko dostopen. |
Nošenje ranjenca. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Konovšek, 6. 2. 2017. |
23.9.2021. 00:00 |
— |
Dodal fotografije,23.9.2021, S. Gradišnik. |
Kip |
Velenje, Partizanski spomeniki št.22 |
K. o. 0950 PLEŠIVEC, parc. št. 257/1 |
|
Spomenik - grobišče na pokopališču na Rečici ob Savinji |
Grobišče osmih partizanov, padlih med drugo svetovno vojno, pokrito z marmornim pokrovom. Otvoritev spomenika je bila leta 1966 in je delo arhitekta Dušana Sameca iz Celja. EŠD 4573 |
Na krajevnem pokopališču na Rečici ob Savinji. Spomenik leži na levi strani pokopališča pri vstopu nanj (prva vrsta). |
Tu je pokopanih osem borcev NOV padlih v bojih proti okupatorju v letih 1942 - 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Sandi Grudnik, 3.5.2017 |
— |
— |
— |
Marmorna plošča |
Rečica ob Savinji |
k.o.Rečica ob Savinji, p.š.60, lastnik: občina Rečica ob Savinji |
|
Ivan Pestotnik, Moravče kulturni dom |
V preddverju avle je bila 17. 4. 1977 odkrita spominska plošča predvojnemu komunistu Ivanu Pustotniku (1893 - 1970) in spominska plošča padlim borcem in žrtvam NOB. Pustotnik se je rodil v Hotiču, član KPJ, invalidsko upokojen, 1970 dobil red zaslug z zlatim vencem.
|
Kulturni dom Moravče je pri nogometnem igrišču v vzhodnem delu kraju. Vegova ulica 9. Jugovzhodno ob cesti Moravče - Zalog. Spominska plošča Pustotniku je v predverju avle, na notranji steni severne fasade, vhod tudi iz prostorov občine. |
IVAN PUSTOTNIK 1893--1970 OB 40-LETNICI KPS 1977 druga plošča: 1945--1965 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 22. 6. 2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Moravče |
— |
|
Spominska plošča kurirski postaji G-5 |
Kurirska postaja G-5 je bila ustanovljena marca 1943 in je skrajšala pot kurirjem na poti iz Bukovega Vrha v Poljanski dolini do Studenske grape v Selški dolini. Sprva so kurirji prebivali na Gabrški Gori, kasneje pa v bivakih v okolici Delnic. Zveze so povezovali s kurirji postaj G-3, G-7, G-13 in P-35, posredno pa tudi z Grogovo ambulanto, pokrajinsko tehniko KPS in rajonskim komitejem KPS Poljane. Postaja G-5 je delovala na ozemlju, ki ga je sovražnik budno nadzoroval, predvsem domobranci iz okoliških postojank, zato so postajo začasno ukinili, kurirje pa pripojili postaji G-13 nad Podobenom. Ponovno je bila ustanovljena februarja 1945 na Mladem vrhu in tam ostala do osamosvojitve. V dveh letih delovanja postaje G-5 se je v njej zvrstilo 20 kurirjev, zaradi nevarnih razmer jih je življenje izgubilo šest. Postajo so vodili komandirji Maks Kos - Krištof, Jakob Primožič - Goran, Stanko Pustovrh in Danilo Kolavčič. Plošča je bila odkrita 3. maja 1981. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 80-81. Poveza na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/delnice.html Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
Dostop je iz Poljan 4,5km, v Delnicah št. 4. |
NA TEM PODROČJU JE V ČASU NOB DELOVALA RELEJNA KURIRSKA POSTAJA G - 5 KURIRJI IN ZZB NOV 1980 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Gorenja vas |
K.o.: št.parc.:1005 |
|
Andreju Prešernu, Meja dolina |
Nagrobni spomenik s ploščo (izdelano v livarni Železarne Jesenice) na grobu borca Andreja Prešerna, ki je 19. 9. 1941 padel v nemškem napadu na Cankarjevo četo na Lepih Kopiščih, odkrit na pobudo Krajevne organizacije ZB NOV Gorje leta 1959. EŠD 13197 Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 222 |
Na JV koncu planine Meja dolina, še v gozdu ob markirani planinski poti, ki pelje iz Krnice proti Kleku. Dostop je po gozdni cesti od Mrzlega Studenca na Pokljuki mimo pl. Kranjske doline, potem desno, čez en kilometer spet desno (ne proti Kleku, ker s te ceste je na odcepu za planino Meja dolina zapora), po enem kilometru levo po slabši cesti 250 m do obračališča in od tod po markacijah 10 minut do planine. Dostop je možen tudi po cesti čez Lepa kopišča. |
TOV. ANDREJU PREŠERNU V ŽIVLJENU POZNAL SI LE BOJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 23. 7. 2017 |
— |
— |
— |
plošča na ograjeni skali |
Gorje |
2187 ZGORNJE GORJE, 662/1 |
|
Visoko, pokopališče Kurešček, Glavan Evstahij, Jakob |
datum rojstva: 5. 3. 1904, kraj rojstva: Zapotok, vojni status: Narodna zaščita, datum smrti: 23. 7. 1942, kraj smrti: Zapotok, vzrok smrti: Ustreljen, povzročitelj smrti: Italijanske okupacijske enote »Vas Zapotok: […] Člani Narodne zaščite 1941, padli v boju – umrli v internaciji […]Evstahij Glavan […] Priloga I. Pregled aktivistov OF po posameznih vaseh […] Aktivisti OF iz vasi Zapotok […] 11.+ Glavan Evstah (Jakob), Zapotok […] Priloga IV. Aretirani in mučeni, pri aktivističnem delu zasledeni in ustreljeni kot aktivisti Osvobodilne fronte Vas Zapotok:[…] Evstah Glavan"
.
datum rojstva: 5. 7. 1874, kraj rojstva: Zapotok, vojni status: ?, datum smrti: 24. 7. 1942, kraj smrti: Zapotok, vzrok smrti: Ustreljen, povzročitelj smrti: Italijanske okupacijske enote Opomba
Opomba Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 |
Pokopališče Kurešček, od pokopaliških vrat 6. vrsta (ob zidu) 3. grob z desne strani vrste.
Hiša v bližini: Visoko 121 |
[križ, vejica] GLAVAN – OVI [fotografija v medaljonu] OČE EVSTAHIJ JAKOB * 25. 7. 1870 + 23. 7. 1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 30.5.2025, po fotografijah in podatkih Zdenke Primožič |
30.5.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Ig |
K. o. 1712 ZAPOTOK, parc. št. 737 |
|
Padli delavci MTT, Maribor |
Po poročanju različnih virov je bilo v okviru tovarniškega kompleksa Mariborske tekstilne tovarne nekaj spomenikov. En vir navaja, da je na tovarniškem dvorišču stal spomenik padlim delavcem, odkrit 27. aprila 1951, drugi vir pa trdi, da sta se v tovarni nahajali spominska plošča žrtvam fašizma, odkrita leta 1950, in spominska plošča padlim za svobodo iz leta 1951. Jakopič, Albert, ur. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978, str. 534. Arih, Aleš. Spomeniki vojne, revolucije, svobode: Umetnostna galerija Maribor, maj 1985. Maribor: Zavod za spomeniško varstvo, 1985, brez pag. |
Spomenik oz. spominski plošči so stali na dvorišču Mariborske tekstilne tovarne na Valvasorjevi ulici 38. Podjetje je šlo v stečaj, zato obeležij najverjetneje ni več na tem mestu. |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
26.4.2020. 00:00 |
— |
— |
Spomenik oz. spominska plošča |
Maribor |
— |
|
Talna oznaka Poti spominov in tovarištva |
— |
Na Poti spominov in tovarištva, kjer Barjanska cesta prečka Mali Graben, blizu križišča s Cesto dveh cesarjev. |
POT |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po fotografiji Mojce Župančič |
4.6.2021. 00:00 |
— |
— |
medaljon |
Ljubljana |
Trnovsko predmestje, 894/230 |
|
Spominska plošča pri Povletu |
Spominska plošča na Povletovi hiši v Delnicah je posvečena gospodinji Ani Dolenec in njenemu pastorku Francu Dolencu, ki so ju Nemci in domobranci ubili v zadnji ofenzivi in zažgali dom. Odkrili so jo leta 1964. V zadnji sovražnikovi ofenzivi marca 1945 so nemški policisti in domobranci z vseh strani vdrli v partizansko vas Delnice in aretirali več vaščanov, jih zasliševali in pretepali. Zaprli so jih v Povletovo hišo. 25. marca so vse odgnali v Iletovo hišo, le Ano Dolenec in pastorka Franca so po trpinčenju ustrelili in sežgali v domači hiši. Preden je sovražnik zapustil Delnice, je zažgal še Šuštarjevo in Ocvirkovo hišo. Ob umiku iz vasi je sovražnik s seboj odgnal aretirane domačine, naropano hrano in drugo blago.V Vovšah pod Podobenom so iz kolone izločili Marico Naglič in Marijo Dolenec in ju ustrelili na Kovšakovem travniku. Za pokopališkim zidom v Poljanah je nemški policist ustrelil še Dominika Dolenca iz Delnic. Tako so bili istega dne ubiti štirje člani Povletove družine iz Delnic. Več.... Ana Dolenec, rojena 4. julija 1889 v Bukovem Vrhu, gospodinja. Franc Dolenec, rojen 27. aprila 1922 v Delnicah, kmečki delavec. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 83-85. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/deln ice.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 264. Prim. tudi: Neža Maurer, Zveza mora ostati, Ljubljana: Zavod "Borec" v Ljubljani, 1967, 26-28. |
Dostop iz Poljan do Povletove hiše 5,5 km, Škofja Loka-Poljane 13 km |
TUKAJ STA TIK PRED OSVOBODITVIJO, OD STRANI BE – GA BILA USTRELJENA IN SEŽGANA V OGNJU LASTNEGA DOMA MATI IN SIN POVLETOVE DRUŽINE. ANA DOLENC 1889 – 1945 FRANC DOLENC 1922 – 1945 SLAVA JIM! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Gorenja vas |
K.: št.parc.: *142 |
|
Koncentracijsko taborišče Eidelstedt, Nemčija |
— |
— |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D. Divjak 20.2.2024 |
20.2.2025. 00:00 |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Spominsko znamenje v Dolenji Žetini |
Leseno spominsko znamenje v Dolenji Žetini je posvečeno Rafaelu Habjanu - Janku, ki je padel 24. marca 1945 pod Blegošem. Dostop iz Dolenje Žetine mimo Plazničarjeve hiše. Rafael Habjan - Janko, rojen 8. oktobra 1922 v Dražgošah, gozdni delavec, partizan od 17. januarja 1943, padel je pri umiku iz sovražnikove zasede pri Gošarju pod Blegošem 24. marca 1945 kot intendant 2. čete 2. bataljona Škofjeloškega odreda. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 91-93. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/dolenja-381etina.html |
Dostop iz Dolenje Žetine mimo Plazničarjeve hiše. |
24. MARCA 1945 JE PADEL ZA SVOBODO INTENDANT ŠKOFJELOŠKEGA ODREDA HABJAN RAFAEL – JANKO SLAVA PADLIM ŽIVLJENJE MLADO POLNO SVETLIH NAD NA ŽRTVENIK Si DOMOVINI POLOŽIL, NAŠ NEPOZABNI LJUBI RAFKO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Spomenik |
Gorenja vas |
2039 GORENJA RAVAN, 326 |
|
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva |
— |
Na travniku, 100 s poti proti zahodu [preveri lokacijo, po podatkih Mojce Župančič je S od Žaucerjeve 19!] |
1942-1945 POSTAVIL DELOVNI KOLEKTIV |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 06.10.2018, dop. M. Hladnik |
29.8.2020. 00:00 |
— |
Spomenik je bil zaradi gradnje na tem področju prestavljen ob parkirišče pri Žaucerjevi ulici. |
Betonski steber |
Ljubljana |
— |
|
Mozirje pokopališče, štirim žrtvam okupatorjevega nasilja |
V grobišču so pokopane štiri žrtve tolpe Ukrajincev, vojakov okupatorske vojske, ki so bili na poti iz Šoštanja čez Lepo Njivo v Mozirje.
|
Pokopališče Mozirje |
Franc Požgajner 8. 2. 1913 9. 3. 1945 Povše Damijan 24. 9. 1914 9. 3. 1945 Avgust Urbanc 19. 8. 1921 9. 3. 1945 Foršner Ivan 24. 6. 1919 9. 3. 1945 Žalujoče rodbine in žena! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Marjan Borovšak, 18.10.2018 |
5.2.2023. 00:00 |
— |
Dodal fotografijo M. Hladnik 5. 2. 2023. |
Betonski križ s ploščo, ob nagrobniku iz črnega marmorja |
Mozirje |
Mozirje, 185/16, Občina Mozirje |
|
Spominska soba XIV. divizije. |
Spominski park in soba na Graški Gori sta posvečena bojem legendarne 14.divizije, ki je po prihodu na Štajersko tukaj bila hude boje. 21. februarja 1944 so borci XIV. divizije odšli s Plešivca, da bi se v dveh kolonah prebili v Velunjo. Obe koloni sta v Velunjskem jarku naleteli na močan zaporni ogenj oddelkov Winklerjeve bojne skupine, zato sta se morali usmeriti proti Graški gori. Ključni položaj divizije je bil na Fergunovem vrhu. Popoldne istega dne se je na Graški Gori začel eden najhujših obrambnih bojev divizije na njenem pohodu. Sovražnikove številne juriše so partizani odbijali s protijuriši. Partizani so zaradi slabše oborožitve morali hraniti strelivo, zato so aktivirali mitraljeze šele takrat, ko so se sovražni vojaki popolnoma približal. V spomin na ta strahotni boj XIV. divizije so Graško Goro poimenovali v "goro jurišev". V silovitem jurišu jim je uspelo prebiti obroč in z ranjenci kreniti naprej. Na večer so se borci z velikimi izgubami prebili skozi sovražnikov objem in odšli proti Plešivcu. V spomin na izjemen napor borcev, ki so po takšnih vremenskih razmerah in v času nemške ofenzive prenašali ranjene tovariše stoji na Graški Gori kip "Nošenje ranjencev". Za ogled je potreben vnaprejšnji dogovor z Branko Štumpfel z bližnje domačije Plešivec 62 (tel. 041 983 424). |
Spominski park na Graški Gori. |
napis na podstavku skulpture borca v notranjosti muzejskega objekta: Slovenska pesem, Karel Destovnik-Kajuh |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S. Gradišnik 23. 9. 2021
|
22.4.2024. 00:00 |
— |
Dodal 6 fotografij Mojce Luštrek iz notranjščine muzeja. -- M. Hladnik 15. 1. 2022
M. Kermavnar, 22.4.2024, tekst iz Besedila na spomeniku prenesel v rubriko Opis in ga nadomestil s Kajuhovimi verzi, dodal katastrske podatke |
Lesen objekt. |
Velenje, Partizanski spomeniki št.21 |
K. o. 0950 PLEŠIVEC, parc. št. 258/1 |
|
Zajeti aktivist Franjo, Močilno |
Spomenik je v gozdu v ozkem grabnu v zaselku Močilno, nad domačijo Podlogar (po domače pri Potočnik), kjer je bil bivalni bunker in v njem so se zbirali aktivisti OF zaposleni v papirnici. Vilko Nemec dobi nalogo, da na terenu med reko Savo in razmejitveno črto, med Reichom in Italijo južno od Radeč, ustanovi močno skupino aktivistov (na tem območju ni bilo partizanskih enot), da bi nadzorovali teren na izselitvenem območju A. Priseljene Nemce s Kočevskega in Besarabije naj bi prisilili, da se izselijo iz slovenske zemlje. Aktiviste izbere preverjene iz Kozjanskega odreda, iz VDV enote in iz enot, ki so bile na Dolenjskem. Na svečnico 2. februarja 1945, ko je zapadlo zelo veliko snega, so bili v bunkerju nahajali; Leopold Kajtna (vodja skupine), Janez Novak, Franc Salamon, Anton Salamon, Anton Sekol in Franc Ključevšek. Bili so izdani od domačina in nemški vojaki oblečeni v bele maskirne obleke so jih ob 14. uri obkolili in zajeli. Aktivist iz Mozirja s partizanskim imenom Franjo se je takrat nahajal med njimi, da ga ne dobijo se ustrelil, pokopan je na pokopališču v skupni grobnici borcev in talcev v Radečah. Ostali zajeti so bili ustreljeni 23. marca 1945 kot talci v Zgornji Polskavi. |
Nad domačijo Močilno 15 (Podlogar Milan), grapa v gozdu z dostopom iz odcepa na cesti Radeče - Močilno |
NA TEM MESTU JE LETA 1945 PADEL FRANJO POLITIČNI AKTIVIST TERENA RADEČE SLAVA MU! ZB NOV RADEČE |
— |
— |
— |
— |
Kravogel Blaž, Radeče 8.5.2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Radeče |
KO Njivice 988/0 |