V kapelici v Šentilju so domačini 1948 leta vzidali spominsko znamenje, na katerim so klesana imena padlih partizanov, talcev in umrlih v internaciji. Na grobišču v Šentilju je grobišče tridesetih partizanov in žrtev fašizma.

VIR: Potočnik Pože, Spomeniki in znamenja NOB v občini Slovenj Gradec.

SPOMIN DOMAČIM PADLIM BORCEM OF 1941-45

                          PARTIZANI

IRŠIČ RADO 1911-1941

ČEBULAR ZDRAVKO 1921-1943

PREVOLNIK ERNEST 1925-1943

MERZDOVNIK LEOPOLD 1911-1944

LEPENEC ALEKSIJ 1913-1944

TAMŠE FRANC 1924-1944

VIVOD ALOZIJ 1925-1944

GAŠPAR IVAN 1912-1944

KAK IVAN 1909-1944

MERZDOVNIK IVAN 1915-1944

PRIDGAR ANTON 1914-1944

ŠKOF MIROSLAV 1922-1945

ROZMAN FRANC 1913-1945

GROS FRANC 1915-1945

ŠERTL FORTUNANT 1927-1945

KREBL RUDOLF 1912-1945

RAMŠAK FRANC 1912-1945

ODER MAKSENCIJ 1903-1945

KOTNIK ANTON 1927-1945

MENCINGER FRANC 1909-1945

POGORELC JOŽEF 1927-1945

KOLAR SIMON 1913-1945

MENCINGER PAVEL 1911-1945

PLEŠEJ FERDINAND 1909-1945

ŠEGOVC JOŽEF 1922-1945

SPOMIN DOMAČINOM ŽRTVAM FAŠ.TERORJA 1941-45

                        TALCI

IRŠIČ STANKO 1909-1942

ČAS ALBERT 1908-1942

ZAVRL FRANC 1927-1942

STRGAR LUKA 1891-1942

BOROVNIK ANTON 1899-1943

PLAZL FERDINAND 1916-1944

KOROŠEC FRANC 1908-1944

TASOTO KAREL 1898-1944

KREJAN IVAN 1926-1944

GROS FRANC 1918-1945

KOLETNIK ŠTEFAN 1922-1945

POTOČNIK IGNAC 1906-1945

ČAS IVAN 1910-1945

SAITL IVAN ? - 1945

                    V INTERNACIJI

IRŠIČ NEŽA 1985-1942

ZAVRL FRANC 1883-1942

BOŽIČ JOŽEFA ? -1942

MARZEL KAREL 1914-1942

MARZEL ANICA 1910-1943

ROZMAN MARIJA 1916-1944

ZAJAMŠEK ANTON 1988-1944

ČIKON SILVESTER 1922-1945

PRIDGAR JURUJ 1901-1945

Ovalna kamnita plošča z vklesanim posvetilom (I. Černič, odkritje 4. julija 1983) je pritrjena na stavbi Gorenjskega kolodvora, pred katerim so bile julija 1941 množične demonstracije proti izseljevanju Slovencev z Gorenjske.

Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 41-42.

EŠD 5685

Tukaj so Ljubljančani 6,7,8 julija 1941 množično protestirali proti nacističnemu izseljevanju Slovencev z Gorenjske

4 julija 1983 združenje borcev NOV in KKSZDLMilan Majcen

Spominska plošča aktivistu OF Viktorju Svetini, ki so ga 23. 12. 1943 umorili pripadniki "črne roke".
Spominska plošča je pobeljena, vendar je napis še mogoče razbrati.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 203.

Fotografije: Petra Gričar.

• EŠD 5378 

.
»Prva žrtev: Viktor Svetina

  Viktor Svetina se je z Jesenic zamišljen vrnil domov na Koroško Belo. Vso noč je premišljeval o skrivnostni morilski organizaciji. O črni roki še nikdar ni slišal ali bral. Gustljev brat Zvonko ga je opozoril, naj bo previden. Morda se je z Gustljevo smrtjo sprožil nov, skrivnosten val terorja nad vsemi sodelavci in somišljeniki osvobodilne fronte, je razmišljal.

   Zjutraj je kot običajno šel na delo v železarno. Bilo je še temno, zato ni videl neznancev, ki sta ga skrita čakala za hišo. V mrzlo decembrsko jutro so odjeknili streli. Viktor Svetina je padel le nekaj metrov od svojega stanovanja oziroma hiše poleg osnovne šole na Koroški Beli.

   Viktorjev oče Melhior je bil v nočni službi v železarni. Že na poti iz tovarne so mu sporočili žalostno novico. Tako kot pri Štravsovih je spet pridrvel Drusche z gestapovci in spraševal, kaj se je zgodilo. Tokrat ni rekel, da so ga ubili partizani. Še preden so Viktorja položili na mrtvaški oder, so gestapovci opravili hišno preiskavo.

  Viktor Svetina je bil rojen 26. februarja 1908. leta na Koroški Beli. Njegov oče je bil strugar v železarni. Z ženo sta imela tri hčerke, od katerih je Pavla umrla že v rani mladosti, in sina Viktorja. Oče Melhior je umrl 1964. leta, mati Ivanka pa 1966. leta, oba v starosti 86 let. Viktorjevi sestri Ivanka in Milka živita na Koroški Beli.

   Viktor je bil samski. Ko so ga ubili, je bila v hiši samo njegova mati. Vseskozi je marljivo pomagal partizanom z obveščevalnimi podatki, zbiral je hrano, obutev in obleke, sanitetni in tehnični material. Partizanom je v domači hiši skrivaj popravljal orožje. Pogreba se je udeležilo veliko ljudi, ki so s tem izražali naklonjenost do aktivistov OF. Hkrati je bila to tiha demonstracija proti črnorokcem.«

• (Jože Vidic, Po sledovih črne roke, Ljubljana: Založba Borec, 1982, str.  10–11)

V TEJ HIŠI JE BIL 23. XII 1943
ZVERINSKO UMORJEN OD DOMAČIH
IZDAJALCEV - ČRNE ROKE
SVETINA VIKTOR
AKTIVIST OF
KO ZB

Prvi spomenik žrtvam fašističnega nasilja v Sloveniji je piramida, 1931 postavljena ubitim članom Tajne organizacije Borba. Postavilo ga je primorsko emigrantsko društvo Zarja po načrtih D. Žerjala.

EŠD 5535

Pulj 17. oktobra 1929.
Gortan  Vladimir

Bazovica 6. sept. 1930
Miloš Zvonimir
Marušič Franjo
Bidovec Ferdo
Valenčič Vekoslav

Za prestavljeni spomenik glej zapis za staro mestno pokopališče.

• Kamra
• Kamra 2

Grob kurirja Antona Drofenika, padlega 28. 3. 1945. Grob je obeležen z granitnim nagrobnim znamenjem (delo D. Samca - avgust 1964).
EŠD 4727

Slika 3: Zapisi o osvobodilnem gibanju pod Bočem, Franc BUT-Branko, str. 113

      Opis dogodkov

V III. knjigi Leksikona, ki je izšla leta 1976, na strani 393 navaja podatke za Strmec pri Rogatcu. Tu se predzadnji odstavek  glasi: »Jeseni 1943 se je tu začela partizanska dejavnost. Domači fantje so si v Ložnem zgradili bunker, ki pa je bil izdan 30. marca 1944; ob napadu sta padla dva partizana. Na dogodek opozarja l. 1962 odkrit spomenik v Ložnem pred cerkvijo«. 

V IV. knjigi, ki je izšla leta 1980 pa na strani 423, kjer so podatki za Stoperce  v zadnjem odstavku piše: »V bližnjem gozdu Ragužnici sta 30. marca 1945 padla med spopadom partizanov z Nemci dva naša borca. Ko je Tomšičeva brigada 21. jun. 1944 rušila želez. progo Maribor-CeIje, so njeni borci izvedli tudi rekvizicijo na drž. posestvu v Stopercah. Spomenik na kraju boja kozjanske čete.« 

V obeh citiranih odstavkih gre med drugim za isti dogodek iz NOB, vendar je razlika v letnicah in v kraju spopada. Ta spopad sem podrobneje opisal že leta 1954 in je bil sestavek pod naslovom »Žetalski Joža je padel« objavljen septembra 1954 tudi v takratnem Ptujskem tedniku. Na kratko objavljam njegovo vsebino: Po opravljeni nalogi v noči od 29. na 30. marec 1945 je skupina 5 partizanov pod vodstvom Jožeta Krašovca-Žetalskega Jožeta, komandirja ptujske okrajne mobilizacijske postaje, odšla počivat v bunker, ki je bil zgrajen v gozdu Ragužnica na območju k. o. Stoperce, tl j. na območju sedanje ptujske občine. Bunker je že prej izdala gestapovcem v Rogatcu tam v bližini stanujoča ženska, ki je tudi sporočila, da so partizani v bunkerju. Nemci (gestapovci, policisti in vojaki) vodil jih je domačin, so v zgodnjih jutranjih urah bunker obkolili in ga napadli. Jože Kos, Franc Perkovič in Vlado Miklavc so se prebili, Anton Drofenik-Marjan in Jože Krašovec-Žetalski Jože pa sta padla, pokošena od strojničnih rafalov. Oba padla junaka so partizani slovesno pokopali pri bližnji cerkvici na Ložnem, 2. aprila 1945 (na velikonočni ponedeljek). Izstrelili so tudi častne salve, čeprav je v dobre 4 km oddaljenem Rogatcu bilo polno Nemcev. Izdajalki pa so sodili na kraju zločina, tj. j. pri bunkerju, ki ga je izdala. 

Nedvomno se je tragični dogodek zgodil zjutraj 30. marca 1945. Oba padla borca so po osvoboditvi prekopali in ju prepeljali na domači pokopališči. Kot zvemo iz Leksikona so pri cerkvici na Ložnem že leta 1962 postavili spominsko obeležje, dolžnost občanov ptujske občine pa še ostaja, da postavimo spominsko obeležje tudi v gozdu Ragužnica, na kraju spopada. Glede ostalih podatkov, ki so navedeni za Stoperce, mi ni znano, da bi bilo med okupacijo v Stopercah državno posestvo, spomenik na kraju boja kozjanske čete pa stoji v zaselku Plate, naselje Jelovice, KS Majšperk in ne na območju Stoperc. 

[NAPIS POD FOTOGRAFIJO] Spominsko obeležje na Plateh v naselju Jelovice. Kaže, da bo napis treba obnoviti.  Foto: I. Ciani.«

(F. Fideršek, Krajevnemu leksikonu za rob /Pomanjkljive uskladitve iz zgodovine NOB/, Tednik, Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, Leto XXXIV, št. 19, Ptuj, 21. maja 1981, str. 6. 

Elektronski vir:  https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-34LTUEZR/abd1f0ca-2f13-42dd-adc1-df14d81b2ca5/PDF Dostop: 12. 12. 2023

TU JE POKOPAN
ANTON
DROFENIK.
KURIR NOV,
KI JE PADEL
28.III.1945
V BOJU PROTI
OKUPATORJU

Spominski kamen v Koprivniku je posvečen prvemu sestanku pristašev OF avgusta 1941 v opuščenem rudniku pod Bendetovo domačijo. Odkrili so ga leta 1969, dostop do jame je s Sovodnja.

Na pobudo organizatorja vstaje v Poljanski dolini, Maksa Krmelja - Matije, je Anton Peternelj iz Koprivnika v mesecu avgustu leta 1941 sklical prvo ilegalno skupino aktivistov v Koprivniku. Sestali so se v rovu opuščenega rudnika Bendetove jame. Maks Krmelj je prisotnim razložil pomen OF in naloge, ki čakajo ta odbor in druge pristaše OF. Zbirati morajo orožje, strelivo, hrano, denar ter drug vojaški material za upornike, privabljati morajo nove sodelavce in izvajati sabotaže. Že takoj po sestanku so podrli nekaj telefonskih drogov okoli Fužin.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 161-162.

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/koprivnik.html

V TEJ JAMI

JE BIL PRVI

SESTANEK OF

AVG. 1941

Spomenik je zelo preprost,  visok je okrog dva metra in ima obliko piramide. Zgrajen je iz kamnov, na sredini ima vstavljeno spominska plošča z napisom. Na vrhu spomenika je rdeča peterokraka zvezda.

Partizanska aktivnost je bila na tem območju, v primerjavi z drugimi deli Slovenije majhna, vendar pa vseeno dovolj velika, da je nemškim oblastem in vojski delala težave. Za partizane je največjo težavo predstavljal Hans Halla, ki na sredini tridesetih let iz Gradca pobegnil v Ivanjkovce, zaradi težav z avstrijsko vlado.[1] Pri pobegu in nastanitvi mu je pomagala nemška aristokratska družina Rauch, ki je tukaj imela veliko posesti. Hans Halla je bil privrženec nacistične ideologije in je to idejo poskušal širiti tudi v Ivanjkovcih. Med vojno so zaradi njega Nemci izgnali več družin. Kmete in ostalo prebivalstvo je pozival naj sodelujejo z Nemci, redno naj oddajajo hrano, les in ostale dobrine, ki bi nemški vojski koristile. Zraven tega, pa je skrbel za mobilizacijo domačega prebivalstva v nemško vojsko.[2] Škodoval je tudi partizanom na tem območju, saj je vse informacije povezane s partizani prenašal nemškim oblastem. Partizani so ga večkrat opozorili naj preneha s svojimi aktivnostmi, vendar pa ta opozorila niso zalegla. Partizani so zato edino rešitev videli v likvidaciji Hansa Halle. 30. 1. 1944 se je skupina partizanov zbrala pri Ivanu Majcnu v Litmerku. Od tam so krenili proti Svetinjam, kjer je imel svoj dom Hans Halla, hkrati pa je tam bila tudi močna nemška orožniška postaja. Hiša Hansa Halle je bila obdana z bodečo žico, vendar partizanom to ni predstavljalo večje ovire, saj so akcijo oz. likvidacijo uspešno izvedli.[3]

Naslednji dan je nemška vojska pričela z iskanjem partizanov, ki so to akcijo izvedli. Partizane so iskali po Ivanjkovcih in sosednjih vaseh, vendar jih niso našli.

Partizanom so se Nemci maščevali tako, da so 26. 1. 1945 v ptujskih zaporih izbrali 10 talcev in jih pripeljali v Ivanjkovce. Med vožnjo je enemu izmed talcev uspelo zbežati, ostali pa so padli pod streli Nemcev.[4]

[1] Drago Novak, Ivo Orešnik, Herman Šticl, Pomniki NOB v Slovenskih goricah in Prekmurju, (Murska Sobota: Pomurska založba, 1985), 226.

[2] Prav tam.

[3] Prav tam.

[4] Prav tam.; Franček Brglez, Prlekija v boju za svobodo, (Ljubljana: Komunist, 1979), 37.

EŠD 6320

KOD ŽRTVE STE PADLI

ZA NAS DNE 26. 1. 1945

SAVŠEK MIRO

GOLDNIK LUDVIK

URANJEK VALENT

VODENIK IVAN

MAROLT ALOJZ

GORIČNIK SEB.

KOGELNIK ROJKO

BRENCE MATIJA

Granitna skala s spominsko ploščo posvečeno partizanu Viktorju Pisniku.

• EŠD: 7062
• Konjiška planinska pot, 30

"NA TEM MESTU JE 

8. MAJA 1945 PADEL

VIKTOR PISNIK

OBVEŠČEVALEC 3. BATALJONA 

3 BRIGADE VDV

1980                   ODBOR 3. BAT"

Prve aktiviste OF v Velikem vrhu sta organizirala brata Jože in Vlado Letonja, predvojna komunista, poleg partijske celice na Rečici ob Paki, prva organizatorja odpora proti okupatorju.

JOŽE 

LETONJE

KMET

1914 - 1942  

VLADO 

LETONJE 

JANEZ

1915 - 1944

EŠD 23370 - spominska plošča, kraj zgodovinskega dogodka.

Starovrhniški četniki so umorili Franca Rodeta, aktivista OF. Aretirali so ga kmalu po svojem prihodu domov na Staro Vrhniko. V četniški postojanki so ga zasliševali in mučili, njegova nadaljnja usoda pa bi ostala neznana, če ne bi ljudje čez nekaj tednov v gozdu pod železnico po naključju našli njegovo razmesarjeno, že razpadajoče truplo. Pokrito je bilo le napol, z vejami, kamenjem in nekaj malega prsti.

Vir: Grabeljšek, Karel - Gaber: Vrhnika in okolica v boju za svobodo, Nova Gorica 1968;

- dokumentacija ZZB NOB Vrhnika

TU JE BIL UBIT 26.10.1943. R O D E  FRANC, SEKRETAR  OO  KP  ST. VRHNIKA

Spominska plošča na Megušarjevi hiši je posvečena kurirski postaji G-3 prve relejne linije. Odkrili so jo leta 1980, dostop do hiše je iz Železnikov po dolini Prednje Smoleve.

Kurirsko postajo G-3 je ustanovil pokrajinski komite KPS za Gorenjsko v marcu 1943, da so tako skrajšali pot kurirjem na glavni liniji iz Dolomitov proti Jelovici. Stalno je bila povezana s kurirji iz Podlonka, Davče, Gabrške Gore in Sopotnice. Po prvi zemljanki v Megušnici so postavili lesene barake v gozdovih, na skritih in težko dostopnih mestih v Martinj Vrhu. Komandirji postaje so bili Ivan Kralj - Zvonko, Miloš Ravhekar - Miki, Štefan Demšar in Franc Bernard - Jurko. Na postaji je bilo največ dvanajst kurirjev.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 189-190.

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/martinj-vrh.html

EŠD 12061

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123

NA TEM PODROČJU JE

V ČASU NOB DELOVALA

RELEJNA KURIRSKA

POSTAJA  G – 3

                                KURIRJI IN

                                   ZZB NOV

                                        1980