| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
napis na hiši v Grgarju |
Na fasadi hiše Grgar 90 je na desni strani še viden napis. Hiša je očitno v fazi obnove, in bo po vsej verjetnosti napis počasi izgubila. |
Grgar 90. To je stara hiša ob pešpoti, ki vodi od cerkve do pokopališča. |
TUKAJ JE JUGOSLAVIJA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
LM, 18.7.2021 |
20.7.2021. 00:00 |
— |
— |
napis na hiši |
Nova Gorica |
— |
|
Mirko Pleiweiss, Maribor |
"Po postavi je bil bolj majhen, toda po dejanjih zelo velik. Redkim ljudem že za živih dni postavijo spomenik, njemu so ga. Leta 1954 so ga postavili v Selcah pri Crikvenici v spomin na junaška dejanja kapitana bojne ladje Mirka Pleiweissa aprila 1941. Država in vojska sta razpadali, on pa je kot poveljnik pomorske obrambe severnega Jadrana ostal neomajen. Ko so ustaši prišli v Crikvenico razglašat Nezavisno državo Hrvatsko, je s četico mornarjev nastopil proti njim kot izdajalcem. Ustaški zarotniki so se pod vodstvom Petra Kvaternika, brata Evgena Kvaternika, zbrali na pošti v Crikvenici. Kapitan Pleiweiss jih je s svojimi mornarji presenetil. Zarotnike je opozoril, da bodo njegovi mornarji streljali, če se bodo upirali, toda kljub temu je eden izmed ustašev, verjetno Kvaternik, ubil okrajnega komisarja dr. Hajdinjaka iz Pleiweissovega spremstva. Mornarji so v odgovor začeli streljati. Pri tem so ubili Petra Kvaternika, drugi zarotniki so bili huje ali laže ranjeni. V Kvaternikovi torbi so našli seznam oseb, ki jih je treba prijeti in likvidirati. Mirko Pleiweiss je bil na njem napisan kot prvi."
Pridružil se je partizanom, po vojni napisal knjigo Zlomljeno sidro (1975), srb. prevod 1978. Pokopan je v Podbrežju, Maribor.
|
Pokopališče Pobrežje, Maribor |
[križ] [sidro]PLEIWEISS |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik |
27.9.2024. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Maribor |
— |
|
Taborišče izgnancev samostan Altötting, |
Geslo: izgnanci123 |
Kapellpl. 9, 84503 Altötting, Nemčija |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D. Divjak 6.3.2024 |
6.3.2024. 00:00 |
— |
— |
— |
Nemčija, Altötting |
— |
|
Padlim v NOB, Bohinjska Bistrica |
22 nagrobnikov padlim, postavil občinski odbor ZZB NOV Boh. Bistrica leta 1946 kot delo kamnoseka Franca Lagondra. Kasneje je Krajevna organizacija ZB NOV Bohinjska Bistrica načrtovala obnovo grobišča. Lagonder je v sodelovanju z Marmorjem Hotavlje in Gradbenim podjetjem Bohinjska Bistrica uredil prenovljeno grobišče, ki je bilo odprto leta 1983.
|
Na notranjem delu zahodnega pokopališčnega zidu ob cerkvi sv. Miklavža v Bohinjski Bistrici. |
[Skoraj vsak nagrobnik ima sliko padlega in na vrhu rdečo zvezdo.] FRANC SELAN BRINCA * 4. 12. 1919 + 2. 4. 1964 KOMANDANT 2 BAT J. B. O. SLAVA MU! LOVRENC ROZMAN BOR 16. 7. 1916 + 19. 7. 1949 FRANC GROBOTEK ČRTOMIR * 31. 1. 1917 + 4. 4. 1944 Odsev krvi prelite ne zatone. Tvoj plamen v prsih naših plameni. BOGOMIR ROZMAN ZRINJSKI * 1. 10. 1915 + 7. 10. 1943 JOŽEF ROZMAN KOSTJA *2. 3. 1924 + 1?? KOMANDIR - PEPI STANKO KOŠNIK * 29. 11. 1916 + 20. 5. 1943 [zvezda in križ] Tu počivata brata JANKO ZUPANC * 20. 2. 1915 in FRANCI ZUPANC * 23. 11. 1916 Padla sta v boju za boljšo bodočnost slovenskega naroda v Žirovskem vrhu 4. 8. 1943 Bodi vama lahka domača zemlja! FRANC THALER * 21. 1. 1921 + 29. 4. 1944 STANKO THALER * 6. 11. 1925 + 21. 5. 1944 V miru počivajta. JOŽEF REPINC * 27. 11. 1905 + 2. 8. 1943 Ko spomnim se, da te več ni, mi solze zalivajo oči. mati LOVRENC RAVNIK *17. 7. 1920 + 24. 4. 1944 Življenje mlado si daroval za domovino na oltar. JANEZ RAVNIK * 29. 8. 1906 + 2. 6. 1944 V borbi padel si za domovino, trpljenje tvoje bilo je obilo. Za rodom rod ZZB 1982 JANEZ RAVNIK * 10. 9. 1903 + 25. 3. 1945 V Primorju dal življenje si za domovino, doma zapustil žalujočo si družino. MARTIN ANDOLŠEK GAMS * 9. 10. 1916 + 17. 3. 1946 MIHAEL ČELIK INTENDANT * 7. 12. 1923 + 16. 6. 1944 NEZNAN PARTIZAN POKOPAN 8. 8. 1945 FRANC PODLIPNIK * 17. 9. 1915 + 9. 8. 1941 Od doma šel si zdrav, vesel v spomin dobili smo pepel. CIRIL MALEJ *1. 7. 1924 + 30. 5. 1947 Za pravico in svobodo si življenje mlado dal! IVAN MALEJ * 3. 12. 1925 + 22. 7. 1943 JOŽEF MALEJ * 30. 4. 1896 + 4. 3. 1945 SREČKO MEDVEŠČEK * 11. 11. 1925 + 22. 11. 1943 in dva NEZNAN A PARTIZANA Slava jim! [križ] Tu počiva JANEZ TAVČAR * 15. 8. 1896 Sv. Lenart Padel 19. 4. 1945 v Lajšah Naj mu bo lahka domača gruda. JOŽEF REPINC * 1898 + 1967 POROČNIK KURIR C. K. KP. JUGOSLAVIJE ŠPANSKI BOREC IN NOV 1941--1945 SLAVA MU! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 4. 7. 2017 |
6.4.2021. 00:00 |
— |
Zadnjih šest slik obnovljenega kompleksa je z dne 6. 4. 2021. -- M. Hladnik |
nagrobniki |
Bohinj |
2200 BOHINJSKA BISTRICA, 2/2 |
|
DOLENJSKE TOPLICE - HIŠA ULICA MAKSA HENIGMANA 31 |
SPOMENIK LOKALNEGA POMENA Dvonadstropna hiša s štiriosno ulično fasado stoji na vzhodnem delu historičnega dela naselja. To je rojstna hiša prvoborca Maksa Henigmana na Ulici Maksa Henigmana 31. Maks Henigman je bil organizator KP in NOB v Dolenjskih Toplicah in okolici. 11. novembra 1041 se je udeležil napada na Bučko, s kateim so hoteli Nemcem preprečiti izseljevanje tamkajšnjih prebivalcev. Po bitki so se umaknili na Moravško goro nad Gabrovko. tam so jih okupatorji izsledili in obkolili. V bitki 14. novembra 1941 je Maks padel, ko je kril umik soborcev iz obroča. Po vojni je bil prekopan na domače pokopališče v Dolenjskih Toplicah. Spominsko ploščo je 22. 7. 1952 vzidal KO ZB NOV Dolenjske Toplice. EŠD 23136 |
S ceste Dolenjske Toplice – Podturn se cesta odcepi levo v smeri Uršnih sel. Na koncu mostu zavijemo levo in po 200 metrih zopet levo po Ulica Maksa Henigmana do gasilskega doma na vzhodnem delu historičnega dela naselja, h. št. 31. KOORDINATE: N 45º 45' 23,24"; E 015º 03' 41,99" |
V TEJ HIŠI SE JE RODIL 10.1.1910 HENIGMAN MAKS, ORGANIZATOR KP IN NOB V TEM KRAJU. PADEL 14.11.1941 NA MORAVŠKI GORI |
— |
— |
— |
— |
Franc Kulovec, 6.2.2019 |
— |
— |
— |
MARMORNA PLOŠČA |
Dolenjske Toplice |
K.O. Toplice, pc.št. 435/9, Fizični lastnik |
|
Spominska plošča na hiši pri Burjevcu |
Spominska plošča na hiši pri Burjevcu je posvečena ustanovitvi prvega odbora OF za Podjelovo Brdo, Staro Oselico, Sovodenj in Laniše. Odkrili so jo 16. avgusta 1981, dostop je iz Sovodnja po Zakoparski grapi. Pri Burjevcu v Podjelovem Brdu so se na pobudo Toneta Peternelja - Klemena iz Koprivnika in Milana Žaklja - Žirovnika že leta 1942 sestajali aktivisti iz tega dela Poljanske doline. Sprva je Podjelovo Brdo z okolico spadalo pod odbor OF Koprivnik, junija 1943 pa so za to območje ustanovili svoj odbor OF. Prvi člani odbora so bili Valentin Bajt iz Laniš, Alojzija Bevk, Marta Kokelj, Anica Kokelj, Anton Bevk, in Barbara Kokelj iz Podjelovega Brda. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 211-212. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/podjelovo-brdo.html |
Dostop je iz Sovodnja po Zakoparski grapi. |
TUKAJ JE BIL JUNIJA 1943 USTANOVLJEN PRVI O. F. ODBOR ZA TA OKOLIŠ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Gorenja vas |
2055 STARA OSELICA, 420/4 |
|
Spomenik dvajsetim borcem in sedemindvajsetim žrtvam okupatorjevega nasilja ob poti na Stražberk |
Vir: knjiga Pomniki NOB na območju občine Sevnica, str. 62. |
Spomenik stoji neposredno ob cesti, ki vodi iz centra naselja Gabrijele skozi naselje Stražberk do Velikega Cirnika. |
V tej okolici so darovali življenje za svobodo l. 1941 do 1945 BORCI Možina Anton Debevc Vinko Umek Jože Možina Vinko Lukek Rafael Trkovnik Rudi Erman Robert Gole Rudi Hribar Anton Jontez Ignac Karlič Ivan Krnc Alojz Majcen Rudi Repše Ivan Urbančič Jože Urbančič Alojz Umek Alojz Zupan Stanko Žužek Ciril Žužek Franc TALCI Debevc Franc st. Debevc Jožefa Debevc Franc Debevc Marija Debevc Franc ml. Debevc Jože Glušič Ivan Glušič Jožefa Jontez Ana Jontez Terezija Jontez Alojzij Kranjc Uršula Lesajk Anton Lesjak Franc Možina Fanika Napotnik Jože Pisnik Maks Repovž Jože Rozman Franc Tomažič Martin Umek Uršula Zupan Franc Zupan Terezija Zore Franc Zore Lado Žužek Franc Bunderšek Franc |
— |
— |
— |
— |
Ljub o Motore, 25. 2. 2018 in 13. 3. 2018 |
— |
— |
— |
Spomenik |
Sevnica |
— |
|
Novi Tabor |
Vas, ki je dobila ime po taboru zgrajenem v času turških vpadov, so kočevski Nemci zapustili 1941. Med ofenzivo oktobra 1943 jo je požgala nemška vojska. Po vojni ni bila več obnovljena, uradno pa je bila ukinjena 1955. EŠD 28931 vsi123 |
Kočevarska vas Novi Tabor je ležala na izpostavljenem platoju med potokoma Črmošnjica in Divji potok, severno od Črmošnjic. |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik nedokončano neobiskano
Obiskal Dušan Škodič 14.7.2022 |
— |
— |
Govoril z domačinko, ki vzdržuje nekdanje kočevarsko pokopališče. Ker grobov ni nihče vzdrževal, so spomenike odstranili, kasneje so bili vrnjeni in samo postavljeni okoli zidu pokopališča, ki je obnovljeno.
Vasi Novi Tabor skoraj ni več videti v zaraščenem gozdu, razen par ostankov zidov.
S.Gradišnik. Ni partizanski spomenik. 18.9.2022 |
opuščena vas |
Semič |
— |
|
Spominska plošča pri cerkvi |
Spominska plošča pri cerkvi na Sv. Ožboltu je posvečena Katarini Kržišnik, ki je bila umorjena na tem mestu 20. februarja 1945. Odkrili so jo maja 1972, dostop je po Bodoveljski in Hrastniški grapi. 20. februarja 1945 so domobranci iz Črnega Vrha aretirali aktivistko Katarino Kržišnik pri kmetu Janšču pod cerkvijo na Sv. Ožboltu. Pri njej so našli partizansko literaturo, zato so jo grozovito mučili in odvlekli k Mežnarju pri Sv. Ožboltu. Porinili so jo v gorečo kmečko peč, vso opečeno in s polomljenimi udi so jo ustrelili in zakopali v bližini cerkve. Več... Katarina Kržišnik, rojena 24. aprila 1913 pri Sv. Ožboltu, s partizani je začela sodelovati po odhodu svojih bratov Antona in Pavleta v partizane. Bila je obveščevalka in kurirka, sodelovala je s kurirskima postajama G-13 na Sv. Ožboltu in z G-15 na Sv. Barbari. Domobranci so jo 20. februarja 1945 po zverinskem mučenju ustrelili. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 208-209. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/sv-o382bolt.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 266. |
Dostop je po Bodoveljski in Hrastniški grapi. |
KRŽIŠNIK KATARINA * 26. 4. 1913 UBITA 20. 2. 1945 SLAVA JI! ZB PUŠTAL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Škofja Loka |
— |
|
Tekstilna tovarna Prebold |
Na poslopju tekstilne tovarne plošča posvečena njenim 51 padlim delavcem. Plošča je odstranjena, vidni so čepi za pritrditev.
|
Uprava tekstilne tovarne. V RKD je bila na naslovu Tovarniška cesta 5. Plošča je bila prestavljena v spominski park v središče Prebolda na Graščinsko cesto 22.
Gradišnik. |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik, neobiskano
Stane Gradišnik 3. 5. 2020 |
16.7.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča. |
Prebold |
— |
|
Slavko Šlander, Prebold |
Rojen je bil 20.6.1909 v Dolenji vasi pri Preboldu. Leta 1941 je bil kot sekretar PK KPS za severno Slovenijo med najvidnejšimi osebnostmi in organizatorji boja proti okupatorju. Ko je skušal v Mariboru rešiti aretirano komunistko Slavo Klavoro, so ga ujeli in ustrelili. Z redom narodnega heroja je bil odlikovan 25.10.1943. Vir: Vodnik po partizanskih poteh. |
OŠ Prebold |
TO ŠOLO JE OD 1. 9. 1915 DO 1921 OBISKOVAL NARODNI HEROJ, ČLAN CK KPS SLAVKO ŠLANDER, USTRELJEN LETA 1941 V MARIBORU. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
20.5.2020. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal besedilo 15.3.2022. |
Spominska plošča |
Prebold |
— |
|
OŠ Prebold |
Osnovna šola od 1818; sedanje šolsko poslopje iz 1905 so 1964 restavrirali in razširili. Ob vhodu je bila nekoč plošča Slavku Šlandru, po katerem se je 'šola imenovala, v parku pa njegov kip. Kip je zdaj v spominskem parku 100 m zahodno, plošče pa ni več. |
Osnovna šola Prebold. |
V SPOMIN PADLIM KOMUNISTOM IN SKOJEVCEM V NOV OB 60 - LETNICI KPJ
IN SKOJ.PREKLELI STE TEMO, DA BI V SONCU SVOBODE SE GRELI.
UMRLI STE, DA BI MI LEPŠE ŽIVELI. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano nedokončano
Stane Gradišnik 3. 5. 2020 |
16.7.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča. |
Prebold |
— |
|
Miran Jarc, rojstna hiša |
Ulica Mirana Jarca 3, Črnomelj. |
Tu je bil rojen 5. VII. 1900 Miran Jarc slovenski pesnik in pisatelj |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 35. 4. 2017, foto 28. 5. 2010 |
30.4.2024. 00:00 |
— |
Dodal dve sveži fotografiji M. Hladnik 30. 4. 2024 |
Spominska plošča |
Črnomelj |
K. o.:1535 - ČRNOMELJ, parcela: 12/2 |
||
Idrija, Spomenik Jožetu Mihevcu-Rudarju |
Rojen je bil 25. 7.1922 v Gorici. Bil je delavec. Mladost je preživel v Idriji. Leta 1941 je odšel na delo v rudnik Raša v Istri, a se je že novembra 1942 vrnil domov in se vključil v Vojkovo četo. Kasneje se je boril v Južnoprimorskem odredu in Gregorčičevi brigadi. Zaslovel je po junaštvu. Po kapitulaciji Italije je bil imenovan za komandanta 3. bataljona Gradnikove brigade, kasneje pa za namestnika komandanta iste brigade. 20.5.1944 je postal komandant Vojkove brigade. Z njo je vodil vrsto hudih bojev proti Nemcem. Padel je v boju na Jelovici 20. 6.1944. Spomenik na mestu smrti: Na ovinku gozdne ceste, ki se s planine Jesenovec pod Kosmatim vrhom obrne proti jugu in začne spuščati proti Prtovču. GPS koordinate: 46,2511° N 014,1116° E Za narodnega heroja je bil imenovan 21.7.1953. Pokopan je na pokopališču v Idriji. Po heroju Jožetu Mihevcu se je imenovala osnovna šola v Idriji. Spomenik je bil odkrit 29.11.1963. Spomenik je pokončna gmota iz kamnitih plošč nepravilnih oblik. Napisni plošči sta iz črnega marmorja. Na eni so vklesani posvetilni verzi, na drugi pa spominski napis Jožetu Mihevcu, narodnemu heroju in komandantu Vojkove brigade. Ivo Prelovec (arhitekt; 1963) EŠD 19467 |
Spomenik stoji pred Čipkarsko šolo, Prelovčeva 2 |
Iz tvoje krvi je vzklil cvet svobode Narodni heroj Jože Mihevc Rudar Junaško je padel na Jelovici komandant Vojkove brugade 20. junija 1944 star 22 let, na Dan republike 1963 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 17.2.2018 |
— |
— |
— |
Steber iz kamnitih plošč |
Idrija |
K. o. 2357 Idrija mesto, parc. št. 1372
|
|
Mladinskim delovnim brigadam, Borovnica |
Pravokotna, svetla kamnita plošča z vklesanim napisom je bila odkrita leta 1957. Posvečena je brigadirjem mladinskih delovnih brigad, ki so 1947 dokončali gradnjo proge na odseku Preserje – Borovnica. Nova doba, izgradnja domovine in socializem je bil čas mladinskih delovnih brigad. Gradnja obvoznega tira v Borovnici je bila idealna priložnost zanje. Delalo se je skoraj brez ustrezne mehanizacije. Osnovna orodja so bile lopate, krampi in mišice. Vsa strokovno zahtevna dela je na gradbišču opravila Inženirska oziroma gradbena brigada vojne oblasti 7. korpusa narodnoosvobodilne vojske. Dela so bila končana 29. junija 1947. Sprva je bil položen le en tir, drugega pa so položili šele v začetku šestdesetih let – malo pred elektrifikacijo proge. Tadej Brate, Borovniški viadukt, Zgodovinsko društvo Borovnica, Borovnica, 2007 (stran 111 do 113) Arhiv ZB NOB Borovnica Evidenčna številka po registru nepremične kulturne dediščine: 11531 |
Poslopje železniške postaje Mejačeva ulica 13, Borovnica |
V LETU 1947 JE 630 BRIGADIRJEV MLADINSKIH DELOVNIH BRIGAD DOKONČALO GRADNJO PROGE NA ODSEKU PRESERJE – BOROVNICA VELIKA OBLJUBA LJUDSKE MLADINE JE BILA IZPOLNJENA V ZNAK PRIZNANJA OB 10. OBLETNICI MDB DIREKCIJA ŽELEZNIC |
— |
— |
— |
— |
Peter Palčič marec 2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Borovnica |
2006, 2072 |
|
Alojz Rakovec, Češnjica pri Kropi |
V kamen vklesan zapis, nad njim ovalna fotografija padlega. Pomnik je bil odkrit leta 1962. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 247. |
Na levi strani ob cesti Lipnica oz. Podnart-Češnjica pri Kropi, približno 250 m od odcepa desno v drug del vasi |
Na tem mestu je padel 27. 7. 1944 borec Rakovec Alojz Rovte Slava! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
— |
— |
Spomenik je 2021 obnovil Ivan Krivec (zadnja fotografija). |
kamen |
Radovljica |
K. o. 2166 Češnjica pri Kropi, parc. št. 1710/3 |
|
Osredek pri Podsredi - Preskarjev mlin |
Preskarjev mlin je mlin ob potoku Močnik, kjer je potekal zadnji boj 2. čete Kozjanskega odreda. Mlin je bil leta 1981 temeljito obnovljen. Na vzhodni steni je pritrjena spominska plošča. EŠD 4720 […] Ko so borci čete slišali strele, ki so bili namenjeni izvidnici, niso več nadaljevali poti proti Preski, misleč, da se samo od tam bliža sovražnik. Ker so slabo poznali teren, so sedaj zavili na nasprotno stran po hribu navzdol in prišli v dolino Močnik. V Rakotici pod Osredkom je pri Preskarjevem mlinu dolina ozka le kakšnih 15 metrov. Tu so borci naleteli na sovražnikovo zasedo, ki je bila postavljena ne obeh bregovih. V tem položaju in proti sovražnikovi premoči so se borci zaman postavljali v bran. Bežali so v mlin, iskali so zavetišče za kamnitimi stenami mlina, to je bila še samo nagonska borba za obstanek, ki jim je le še za nekaj minut podaljšala življenje. Iz tega položaja ni bilo rešitve. V dolini okoli Preskarjevega mlina v Rakonci so kot žrtve zločinske izdaje končali borci Prve Kozjanske čete. Od 29 borcev, kolikor jih je bilo v četi nazadnje, se jih je iz borbe rešilo samo sedem; dva, Ilija in kurir pa sta bila ubita ob sovražnikovem napadu na Bizeljskem. […]« S. Škaler, Zadnji boj, Zasavski tednik, Izdaja Okrajni odbor SZDL Trbovlje, Leto XI, Štev. 17/18, Trbovlje, 1. maja 1958, str. (7) Elektronski vir: Zasavski tednik1-5-1958, Dostop: 21. 1. 2024. |
Mlin stoji v soteski potoka Močnika pri Preski južno od hiše Osredek 15
M.Kermavnar, 22.1.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal v Opis izvleček iz članka o boju. |
PRESKARJEV MLIN SPOMENIK LJUDSKE REVOLUCIJE IZ ČASA NOB |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Andrej Cizl, 31.1.2018 |
22.1.2024. 00:00 |
— |
27. 9. 2020 vnsel fotografije A. Petrovič |
spominska plošča |
Kozje |
K.o.: 2658 - OSREDEK. št.parc.: |
|
Podgora pri Kotljah, Sedež okrožja OF Dravograd na Kozarnici |
Visoko pod Uršljo goro je bil od decembra 1944 do osvoboditve sedež okrožja
KPS Dravograd, ki je s svojimi odločitvami odločno vplivala na potek NOB na
Koroškem. Ohranjeni sta baraki, v katerih so ob obnovi 1980 uredili razstavo.
|
Baraki sta na Kozarnici, vzhodno od Črnega vrha in severovzhodno od Uršlje gore, jugozahodno od domačije Toni. LOKACIJA NA ZEMLJEVIDU JE OCENJENA NA OSNOVI "RKD". |
Zaščita - oskrba |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar
S.Gradišnik. |
22.5.2020. 00:00 |
— |
Dodal fotografije, S.Gradišnik, 16.10.2021.
S.Gradišnik, dodal kartico MNO,19.11.2022 |
Dve baraki z opremo. |
Slovenj Gradec |
— |
|
Podlonk - Spominska plošča relejni kurirski postaji G-1 |
Spominska plošča na hiši pri Mrkotu v Podlonku je posvečena relejni kurirski postaji G-1, odkrili so jo leta 1980 ali 1981. Dostop do Mrkotove hiše je iz Železnikov po dolini Dašnice. Kurirska postaja G-1 druge relejne linije je delovala nasproti Mrkotove žage na Slemenu in v Lazu kot ena prvih relejnih postaj na Gorenjskem. Sprva so zveze vzdrževali kurirji Gorenjskega odreda, aprila 1943 pa so v Podlonku ustanovili svojo postajo G-1. Zveze so imeli s postajami G-3 v Martinj Vrhu, G-11 na javki pri Štinovcu, G-12 na javki na vzhodni strani Jelovice in G-2 na zahodni strani Jelovice. V bližini postaje sta se dalj časa zadrževala štab Gorenjskega odreda in Oblastni komite KPS za Gorenjsko. Komandirji postaje so bili Jakob Jankovec - Ljubo, Drago Čebulj - Srečko, Franc Kavčič - Vohun in Polde Lotrič. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 214-215. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/podlonk.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 256. http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=21372 EŠD 21372 Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
Dostop do Mrkotove hiše je iz Železnikov po dolini Dašnice. |
NA TEM PODROČJU JE V ČASU NOB DELOVALA RELEJNA KURIRSKA POSTAJA G – 1 KURIRJI IN ZB NOV 1980 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Železniki |
— |
|
NOVAKI pri Rakitni - spomenik padlim borcem NOV |
Partizani so med Šumnikom in Zabočevom ujeli domobranca in ga odpeljali proti Rakitni. Domobranci iz Borovnice so takoj poslali nekaj patrulj za ugrabitelji. Zasledovalci so se jim kmalu zelo približali in ko so nanje odprli ogenj, sta padla smrtno zadeta Debevec Ivan – Pero in Jože Kavčič – Milan. Niso pa zadeli Andreja Petelina – Kmeta. Ugrabljeni domobranec se je nato vrnil k svojim. Oba sta pokopana na pokopališču v Borovnici. Stanko Petelin – Vojko, Krajevna skupnost Podpeč - Preserje v NOB, Ljubljana, OK SZDL Vič-Rudnik, 1983 Foto 3 - iz zgornje knjige, str, 362 EŠD 21382 |
Iz vasi Novaki pri Rakitni po gozdni poti približno 500 m do vrha Dola, sedla med Smrekovcem in Krimčkom. Desno od križišča približno 10 m na gozdni jasi. |
zvezda BORCEMA NOB 1941 – 1945 V TRAJEN SPOMIN KAVČIČ JOŽE – MILAN roj. 12. III. 1915 padel 20. VII. 1944 član rajonskega odbora OF Borovnica in DEBEVEC IVAN – PERO roj. 25. VI. 1924 padel 20. VII. 1944 sekretar rajonskega odbora ZMS Borovnica VEČNA SLAVA PADLIM BORCEM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Peter Palčič, maj 2017
D.Divjak 6.11.2022 |
6.11.2022. 00:00 |
— |
D. Divjak dopolnil podatke in posnetek 3 6.11.2022 |
betonski kvader z vzidano kamnito ploščo, memorialna dediščina |
Brezovica |
K.o.1652 - Rakitna, parc. št.1054/45 |
|
Pri Boštetu, Gorjuše |
Spominska plošča konferenci SKOJ-a Jeseniškega okrožja, ki je bila 23.-27. 8. 1944. Plošča je bila odkrita 3. 10. 1954, ob 35. letnici SKOJ-a, na pobudo Občinskega komiteja LMS Bohinj, izdelala jo je livarna Železarne Jesenice. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 98. EŠD 14221 foto123 |
Gorjuše 8 oz. 8a. Plošča je bila na št. 8 (pri Boštetu), kjer je danes hlev, hranijo pa jo v novi hiši Gorjuše 8a in jo nameravajo pritrditi nazaj ob vhodna vrata v hlev oz. gospodarsko poslopje. |
NA TEM MESTU JE BILA ODKRITO OB PRILIKI 35 LETNICE SKOJA OBČINSKI KOMITE LMS BOHINJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 23. 7. 2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Bohinj |
— |
|
11 pobitih ranjencev, Martinček |
Postavila ZZB NOB Kranj po načrtu arhitekta Jožeta Krančiča leta 1957.
|
Spomenik stoji levo ob gozdni cesti od Martinčka proti Lipniški planini, 300 m od hiš št. 41c in 41D na planini Martinček. Pri spomeniku se odcepi kolovoz proti vzhodu. |
Na dan 21. V. 1944 je bilo tu po umazanem izdajstvu ubitih 11 ranjencev-borcev Prešernove brigade * |
Jože Krančič |
1957 |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 13. 7. 2017 |
— |
— |
— |
Spominski kamen |
Bohinj |
K. o. Lancovo 2164, 1579/302 |
|
Votlina, kjer se je zadrževala Revirska četa pred napadom na Šoštanj. |
Votlina je cca 200 metrov pod hišo Miklavž 17 (Markova hiša). Dostop je težaven, potrebno je uporabiti napete vrvi. Votlina je delno zasuta z zemljino. Ta kraj sva s prijateljem Tonetom Gržino iskala kar nekaj časa. Pomagal nama je lastnik gozda Drča Vinko iz Grajske vasi.Vir: Spomeniki NOB v občini Žalec. |
Mimo Šmiglove zidanice cca 1 km, potem desno navzdol do Markove hiše. |
Naravna znamenitost. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S. Gradišnik |
13.10.2021. 00:00 |
— |
— |
Naravna votlina. |
Prebold |
— |
|
Kmetija Karlut, Kneža (Grafenbach) pri Djekšah |
Zveza koroških partizanov je spomenik ob kmetiji postavila 1982, lastnik
slovenskega napisa na spomeniku ni dovolil.
|
Osamljena kmetija Karlut ob cesti iz Kneže (Grafenbach) pri Djekšah proti Pustrici (Pustritz) , Avstrija.
Grafenbach 58, 9103 Diex, Avstrija |
Am 23. 7. 1944 wurden hier auf der Karlutthube die unschuldigen Opfer MARTIN
SLEMENŠEK, geb. 23. 9. 1903, sowie die schwangere MARGARETE MALLY, geb. 2. 6.
1925, von der SS-Polizei erschossen. Daraufhin wurden die Leichen und das
Wirtschaftsgebäude in Brand gesetzt. Besedilo je samo nemško. |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik |
25.10.2020. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 21.3.2025, Prestavil zvezdico na pravo lokacijo in dodal povezavo na avstrijsko internetno stran |
— |
Avstrija |
— |
|
Spominska plošča na Bohinčevi domačiji |
Spominska plošča na Bohinčevi domačiji je posvečena sedmim članom te družine, ki jih je okupator ustrelil in vrgel v gorečo hišo 24. marca 1945. Ploščo so odkrili leta 1963, besedilo na plošči je sestavila ljudska pesnica Pavla Benedik iz Jazbin v Poljanski dolini. Dostop do Bohinčeve domačije je iz Javorij. V zadnji sovražnikovi ofenzivi je sovražnik 24. marca 1945 vdrl v Podvrh in požgal vse mline, do prihoda do Bohinčeve domačije je požgal že tri mline. Vodila sta jih gestapovca Maks Kopač - Balantačev iz Dobračeve in Tone Kokalj - Srakarjev iz Javorij. Ob umiku borcev Zaščitnega bataljona oblastnega komiteja KPS za Gorenjsko od Bohinca je bil smrtno ranjen nemški policijski oficir, kar je še podžgalo njihovo maščevalnost. Postrelili so sedem članov te družine in jih zmetali v gorečo domačijo, preživela sta le najmlajša člana družine, ki sta bila v varstvu pri sosedih. Več..... Podatki o zgoreli Bohinčevi družini: Anton Bohinc, rojen 12. januarja 1935 v Podvrhu. Blaž Bohinc, rojen 2. februarja 1906 v Podvrhu, mlinar in kmet. Frančiška Bohinc, rojena 6. aprila 1903 v Bukovem Vrhu, gospodinja v Podvrhu. Janez Bohinc, rojen 20. avgusta 1931 v Podvrhu, učenec. Marija Bohinc, rojena 10. septembra 1936 v Podvrhu. Martin Bohinc, rojen 9. novembra 1933 v Podvrhu, učenec. Pavel Bohinc, rojen 29. junija 1929 v Podvrhu. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 219-220. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/podvrh.html |
Dostop do Bohinčeve domačije je iz Javorij. |
V ČASU ZADNJE OFENZIVE 1945 LETA KO OKUPATOR JE POŽIGAL NAŠE MLINE UBITIH IN SEŽGANIH BʹLO POD LASTNO STREHO JE 7 ČLANOV TE DRUŽINE SLAVA JIM! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Gorenja vas |
2037 PODVRH, 82/20 |