| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Spominska plošča v spomin znanemu padlemu borcu Cirilu Podbrežniku in padlim gasilcem |
Spominska plošča je bila odkrita leta 1958. |
Spominski plošči sta pritrjeni na fasado gasilskega doma v Solčavi - z leve strani. |
Desna plošča: "PODBREŽNIK CIRIL - OTO OBVEŠČEVALEC KOROŠKEGA ODREDA +1925 PADEL 24.1.1945 ZB SOLČAVA" Leva plošča: "GASILSKA ČELADA P.G.D. SOLČAVA V SPOMIN GASILCEM 1925 - 1955 PADLIM V NOV GRGIČ CVETKO *1910 +1944 IKOVIC MARKO *1911 +1944 PLESNIK ROK *1906 +1945 SLAVA JIM!" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Sandi Grudnik, 7.5.2018 - nedokončano |
— |
— |
Po "Sistory" Ciril PODBREŽNIK-Oto roj. 05.07.1925 v Solčavi, kjer je tudi padel.
Slika 4 in prepis z nje Bor1974, 11.VIII.2022 |
Marmorni plošči |
Solčava |
k.o.Solćava, parc.št., lastnik: občina Solčava |
|
Spomenik neznanim borcem za svobodo-Selišči |
V Selišče je že pred vojno zahajal komunist Jože Munih iz Volčka k svojemu bratu Slavku, ki je živel pri družini Mavrin. Leta 1942 se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje. Padel je januarja 1945 v Boršenu. Na skulpturi je izdelan reliefni obraz Jožeta Muniha ter človeka, ki dviga težko breme, ga hoče odstraniti in zgraditi novo družbeno ureditev. Oblikovalec skulpture iz lesa je kipar Miloš Vastič iz Trbovelj, odkrita je bila 19. septembra 1982. |
Ob levi strani ceste iz Preloge skozi naselje Selišči, na desni strani je Selišči 8. |
"NEZNANIM BORCEM ZA SVOBODO KRAJANI SELIŠČ" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 22. junij 2020 |
22.6.2020. 00:00 |
— |
Slike Bor1974-02.XII.2023 |
Lesena skulptura |
Sveti Jurij ob Ščavnici |
K.o.: 220-SELIŠČI, št.parc.: 915/1 |
|
Katja Rupena, Novo mesto |
Na kamniti podstavek postavljen doprsni kip učiteljice, partizanske aktivistke in narodne herojine K. Rupena (1920 - 1945) je bil postavljen 1985. Kip je izdelal S. Batič, avtor ureditve J. Grobovšek.
"Že iz dela Bogdana Osolnika, njegove žene Mare, Z ljubeznijo skozi surovi čas, lahko spoznamo, kako je bila Katja priljubljena, da je navduševala s petjem, besedo, na partizanskih mitingih. V pomladi 1945. je delovala med mladimi tam ob Muri, na težkem območju še pot Nemci in Madžari. To je bil čas, ko je slavna Rdeča armada pred sabo potiskala vso soldatesko, ki je okupirala tedanjo Evropo. Tu na tem koščku ravnine med Dravi in Muro je padla partizanka Zora – Katja Rupena. Starejši domačini v teh krajih vedo, kje je bila ustreljena, kje pokopana in vedo, da je mati prišla na grob in poskrbela, da je bilo Katjino telo pokopano na domačem pokopališču v Mirni Peči."
|
Doprsni kip stoji pred osnovno šolo Center, Seidlova 7. |
KATJA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
24.5.2020. 00:00 |
2.8.2025. 13:15 |
— |
Doprsni kip |
Novo mesto |
K. o. 1456 Novo mesto, parc. št. 1151 |
|
TRAVNA GORA, Kamni grič - spominsko znamenje pobitim bratom IVANČIČ |
Dogodek in imena bratov Ivančič so vklesana v naravno skalo, visoko 110 cm, široko okoli 90 cm, nepravilne oblike in stoji na desni strani gozdne poti, ki pelje v smeri proti hribu Špičnica oz. Kurji vrh - 1003 m. Dne 29.7.1942. ko je potekala t.i. italijanska "Roška ofenziva",so bratje Ivančič na bližnjem travniku kosili seno. Vojaki so jih, ko so jih zagledali, brez kakršnega opozorila postrelili. |
Iz Sodražice gremo po asfaltirani cesti JZ v klanec, ki prepelje do Vagovke in nato po ravnem vse do hriba Brlog (931 m), ki je na desni strani. Nasproti hriba je odcep na levo, na makadamsko cesto, po kateri gremo okoli 500 m. Na levi strani poiščemo kolovoz - pot, ki pelje navkreber in po kateri gremo še okoli 200 m. Tik ob poti zagledamo skalo z napisom. |
NEDOKONČANA KOŠNJA BRATOV IVANČIČ - 29.7.1942. SLAVKO IVAN CIRIL USTRELJENI V TRAVNI GORI ŽRTVE OKUPATORJEV |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 26.7.2017. |
— |
— |
— |
naravna skala z vklesanimi imeni, kraj zgodovinskega dogodka |
Sodražica |
k.o.1621, parc.št.1982/1 |
|
Orle |
Arh. Justin Bevk in Janez Suhadolc, 1983. Tu je padlo 72 borcev Levstikove, Gubčeve in Belokranjske armade. Okupator je zagrozil, da bo pred umikom pobil 2000 zapornikov. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 84. EŠD 26302 |
250 m ven iz vasi Orle, desno ob cesti proti vzhodu, 250 m pred kamnolomom. Nasproti je kozolec, ob spomeniku pa infotabla. |
enote VII. korpusa jugoslovanske armade so 7. in 8. maja 1945 tod bojevale zadnji boj za osvoboditev ljubljane ljubljana, ljubljena ljubljana maj 1983 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 30. 7. 2017 |
— |
— |
— |
granitni steber |
Škofljica |
— |
|
MAŠUN-Spominska plošča Tomšičevi brigadi |
https://wp.me/p4TOBI-o6
avtor: Miloš Toni |
Objekt poleg gostilne na Mašunu, Mašun 2 |
znak TB OKTOBRA 1943 TOMŠIČEVA BRIGADA VZDRŽI 10 DNI V KRVAVI IN POŽRTVOVALNI BORBI Z ELITNO OKLOPNO NEMŠKO DIVIZIJO SLAVA PADLIM BORCEM! |
— |
— |
— |
— |
Dušan Škodič, 2,5,2018
D.Divjak 20. julij 2020, 4.1.2023 |
4.1.2023. 00:00 |
— |
D.Divjak dodal povezavo 4.1.2023 |
Plošča na fasadi |
Ilirska Bistrica |
K.o.: 2508-SNEŽNIK, št.parc.:1871 |
|
Kip narodnega heroja Slavka Šlandra. |
Slavko Šlander Kip je prej stal v spominskem parku šole. |
Spominski park v centru Prebolda. |
SPOMINU NARODNEGA HEROJA SLAVKA ŠLANDRA. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Stane Gradišnik 3. 5. 2020 |
— |
— |
— |
Doprsni kip. |
Prebold |
K. o.1005 Prebold, parc. št. 313/3 |
|
Šmartno ob Dreti, spominska plošča 32 borcem in žrtvam okupatorja |
Spominska plošča 32 padlim borcem in žrtvam okupatorjevega nasilja, postavljena na fasadi Gasilskega doma v Šmartnem ob Dreti. Odkrita je bila 22. julija 1950. Vir: arhiv Združenja za vrednote NOB Zgornje Savinjske doline |
Spominska plošča je pritrjena na sprednjo stran gasilskega doma v Šmartnem ob Dreti, ob glavni cesti Nazarje - Gornji Grad. |
V spomin padlim borcem in talcem N.O.V. Šmartno ob Dreti
Slava jim |
— |
— |
— |
— |
Sandi Grudnik, 20. dec. 2016 |
— |
— |
— |
Marmorna plošča pritrjena na fasado gasilskega doma |
Nazarje |
Šmartno ob Dreti, p. š. 248, PGD Šmartno ob Dreti |
|
Livek, šola |
Plošča je bila na stavbi osnovne šole Livek. Po potresu 1976 je bila stavba poškodovana. Po potresni sanaciji je leta 2013 stavba namenjena delovanju KS Livek. Plošča je bila shranjena na stopnišču v notranjosti. Po prizadevanju članov KO ZB Kobarid je bila 2018 ponovno postavljena na fasado stavbe, kjer je bila prvotno. |
Iz Idrskega po cesti do vasi Livek. Ko se pripeljemo v vas je na levi strani objekt šole kjer je na stavbi vidna plošča. |
V tej hiši je bil dne 15.10.1944 v času krvavih borb izvoljen prvi narodnoosvobodilni odbor za Kobariški okraj. Ob 10 obletnici postavil spominsko ploščo občinski ljudski odbor Kobarid. To je leta 1954. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
28.12.2018 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Kobarid |
2230 LIVEK, 2712 |
|
Spomenik izgnancem-Videm pri Ptuju |
— |
Pokopališče Videm pri Ptuju |
"OB 60. LETNICI ŠTIRILET- NEGA IZGNANSTVA SE ZAHVALJUJEMO MARIJI POMAGAJ NA BREZJAH, BLAŽENEMU A.M..SLOMŠKU IN NAŠIM STARŠEM ZA SREČNO VRNITEV. BRGLEZOVI OTROCI 1941-1945-2001 TRGATEV JE KONČANA" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974 |
10.12.2022. 00:00 |
— |
Prepis in sliki Bor1974 - 14.XII.2022 |
Družinski spomenik z marmorno ploščo |
Videm |
— |
|
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.61 |
— |
Pri Fužinskem gradu |
1942-1945 PLETENINA (brez napisa) |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 06.10.2018
|
2.12.2022. 00:00 |
— |
Popravljena lokacija. M. Župančič 3. 7. 2021
Fotografija Luštrek nov. 2022, prestavil zvezdico na oznako spomenika, kot jo kaže OpenStreetMap. -- M. Hladnik |
Betonski steber |
Ljubljana |
— |
|
Grob zakoncev Uranjek |
Leta 1944 so Nemci požgali hišo, v kateri je zgorela Alojzija, moža Franca Uranjeka pa so ustrelili.
|
Desno ob dovozni poti k turistični kmetiji Baron v Planici nad Framom (Planica 6), 50 m od smerokaza ob glavni cesti skozi vas. |
Uranjek Franc * 11. 10. 1888 Očetovo srce prebila Dne 24. 9. 1944 |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 24. 5. 2018 |
— |
— |
— |
granitni nagrobnik |
Rače - Fram |
— |
|
Spomenik dvema padlima borcema v Strojniku (Stravnik) |
Grobišče oziroma spomenik stoji v smrekovem gozdu na severnem pobočju Menine planine. Mimo njega je speljana markina planinska pot. Grob so uredili leta 1958, obnovili in postavili spomenik pa leta 1911. Vir: Knjiga Berta Savodnika - Zadrečka dolina v uporu 1941 - 1945 in dokumentacija KO ZB Šmartno ob Dreti. |
V Šmartnem ob Dreti zavijemo levo iz smeri Mozirja, mimo pokopališča cca 200m, nato zopet desno po asfaltni cesti v hrib po gozdu do kmeta Kručnika. Tu se zavije desno na makadamsko cesto mimo kmetij Zgornji in Spodnji Potočnik, nato po vijugasti makadamski cesti do Strojnika. Pri stari gozdarski koči zavijemo desno in nato po približno 300 m parkiramo. Nadaljujemo peš po markirani poti za Goli vrh. Do spomenika bomo porabili približno 10 min. hoda. |
Slava jim 1941 - 1945 Neznanima borcema NOB KO. ZB Šmartno ob Dreti |
— |
— |
— |
— |
Sandi Grudnik, 19. dec. 2016 |
— |
— |
— |
Štiri - robni granitni steber na granitnem podstavku |
Nazarje |
Šmartno ob Dreti, p.š.1393/1, Nadškofija Ljubljana |
|
Spominska lesena plastika v središču kraja |
Spominska plastika sredi Poljan je posvečena poljanski vstaji decembra 1941. Leseno obeležje so postavili leta 1976 ob 35-letnici vstaje. Likovni samorastnik Peter Jovanovič iz Dolenje Žetine v Poljanski dolini je v deblu upodobil s plitvimi vrezi like poljanskih upornikov, bitko z Nemci v Bukovem Vrhu in sodelovanje prebivalcev s partizani. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 234-235. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/poljane.html |
Spominska plastika je sredi Poljan. |
POLJANSKA VSTAJA 1941 – 1976 KS POLJANE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Lesena skulptura |
Gorenja vas |
2047 DOBJE, 341/8 |
|
Majda Šilc, Koroška vas |
Spomenik v obliki presekane piramide z zvezdo na vrhu je sezidan iz neobdelanih kamnov. Nanj je vzidana bela marmorna plošča, v katero je vklesano posvetilo. Postavljen je bil leta 1949. Posnetek iz RKD je iz leta 2015.
Geslo: herojsmrt123 |
Na hribu Nova gora pri Koroški vasi na pobočju Gorjancev, nasproti hišne št. Koroška vas 3. |
JULIJA 1944 JE NA TEM MESTU PADLA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
12.8.2024. 00:00 |
— |
Dodal slike in označil kot obiskano. M. Hladnik 12. 8. 2024 |
— |
Novo mesto |
— |
|
Podsreda - Javerškova domačija: rojstna hiša Titove matere |
V domačiji »pri Lapovih«, kakor se je včasih imenovala Javerškova domačija, se je leta 1864 rodila Titova mati, ki se je leta 1881, ko je bila stara komaj 17 let, poročila s Franjem Brozom in odšla v Kumrovec. Po podatkih se ji tukaj ni godilo dobro, zato se je večkrat zatekala domov po pomoč. Leta 1978 je Odbor za vzdrževanje in urejanje Trebč pri Kulturni skupnosti Šmarje pri Jelšah odkupil prvotni del hiše (veža, kuhinja, »hiša« in »štiblc«) in te prostore spremenil v spominski muzej. Po dozidavi novega dela hiša, v katerem so si uredili sodobno stanovanje, so Javerškovi zamenjali bivalne prostore. Danes v njej prebivajo potomci družine Javeršek. EŠD Podsrede kot kulturne krajine: 18965 (http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=18965) EŠD Javerškove domačije: 550 (http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=550) Viri: 1. Šarf, Fanči. »Razvoj Lapove domačije - rojstne hiše Titove matere v Podsredi.« Slovenski etnograf. Številka letn. 30 (1977), Ljubljana: Etnografski muzej, 7. 2. Benedik, Franc et. al. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978, 1, 25. |
Če sledimo cesti, ki vodi skozi Trebče v Podsredo, lahko približno po minuti vožnje pridemo do odcepa, ki zavije k Javerškovi domačiji - rojstni hiši Titove matere, Marije Javeršek. Do kmečkega poslopja, ki se nahaja na naslovu Podsreda 93 (stara hišna številka je bila 48), vodi približno pol kilometra dolga in ozka cesta - deloma asfaltne, deloma makadamske sestave. Vmes je potrebno prečkati tudi most, ki vodi preko bistriškega potoka. |
/ |
— |
— |
— |
— |
Daniel Siter, 19. 12. 2016 |
— |
— |
— |
Spominska hiša posvečena rojstnemu domu Marije Javeršek |
Kozje |
1245 Podsreda, 1560/1 (podatek o lastniku ni javen) & *196 (Kozjanski park) |
|
Rogaška Slatina - Spominsko obeležje posvečeno Borisu Kidriču, ubitim steklarskim delavcem in Komunistični partiji Jugoslavije |
Kljub dejstvu, da se v Rogaški Slatini narodnoosvobodilni boj v polnem zamahu ni razvil vse do leta 1944, se je tukaj pojavila močna delavsko-revolucionarna organizacija, ki je imela svoje temelje v partijski celici s sedežem v slatinski steklarni, kjer je bila takoj po prihodu steklarjev iz Zagorja ob Savi v letu 1927 ustanovljena tudi sindikalna podružnica in delavsko kulturno društvo Svoboda. Vso revolucionarno gibanje v Rogaški Slatini je bilo že od samega začetka neposredno povezano z Borisom Kidričem, ki se je že kot dijak 6. razreda gimnazije v Ljubljani leta 1927 vključil v delo marksističnih krožkov, v 7. razredu postal član SKOJ, nekaj let zatem pa tudi član KPJ. Kot dijak 8. razreda gimnazije je bil že novembra 1929 zaradi komunističnega delovanja aretiran in obsojen na leto dni zapora. Po prihodu iz zapora, 7. novembra 1930, mu je uspelo s svojo intenzivno revolucionarno energičnostjo obuditi KPJ, ki je bila zaradi posledic kraljeve šestojanuarske diktature v silnih krčih in že skorajda povsem zdrobljena. V stolpu svetotrojiške cerkve v Rogaški Slatini je v predvojnem obdobju Boris sam in naskrivaj razmnoževal letake, ki so jih nato komunisti razpošiljali in delili po Šmarju, Rogaški Slatini, v Rogatcu in celo Zagrebu. Boris Kidrič je bil tudi pomemben vezni člen med slatinskimi steklarji in poznejšim pokrajinskim vodstvom KPJ za Slovenijo v Ljubljani. Njegova revolucionarna dejavnost je za slatinske steklarje pomenila velik prispevek in spodbudo za nadaljnje akcije ter borbenost delavskega razreda - najprej proti vse večjim zahtevam steklarskih lastnikov po znižanju plač, nato pa proti samemu okupatorju. V notranjem delu Steklarne Rogaška, tik za vhodnimi vrati, stoji doprsni kip med ljudskimi delavci izjemno spoštovanega in cenjenega Borisa Kidriča. V iskreno zahvalo in spomin Kidriču, ki je dobesedno živel s steklarji že vse od začetkov steklarske dejavnosti v Rogaški Slatini, so mu hvaležni steklarski komunisti po njegovi smrti (1953) postavili bronast doprsni kip, podjetje pa v njegovo čast preimenovali v Steklarna Boris Kidrič. Pod kipom je z zlatimi črkami izklesan tudi spominski napis. Poleg Kidričevega kipa je na desni strani stene pričvrščena tudi spominska plošča posvečena steklarskim delavcem in njihovim svojcem: 17 ustreljenim talcem, 9 padlim partizanskim borcem in 10 žrtvam nacističnega jarma. Levo od doprsnega kipa, v povsem isti višini, pa stoji plošča (izdelana že 16. septembra 1950), ki izpostavlja pomen in temeljna načela KPJ. Viri: 1. Tkavc, Vlado et. al. Rogaška Slatina. Ljubljana in Zagreb: Mladinska knjiga in Spektar, 1983, 7, 10, 18. |
Spominsko obeležje se nahaja takoj v notranjem delu Steklarne, na levi strani glavnih vhodnih vrat, nasproti vratarjeve hišice. Ogled je možen samo čez dan z izrecnim dovoljenjem vratarja oz. tistih uslužbencev, ki so odgovorni za splošno varnost v podjetju. |
Spominska plošča levo zgoraj: »KOMUNISTIČNA PARTIJA JUGOSLAVIJE JE PRVA V ZGODOVINI URESNIČILA TEMELJNA NAČELA MARKSA IN ENGELSA, DA PROIZVAJALCI SAMI UPRAVLJAJO S PROIZVODNIMI SREDSTVI. 16 SEPTEMBRA 1950.« Spominska plošča desno zgoraj: "ZA BOLJŠO BODOČNOST NAS VSEH SO ŽRTVOVALI SVOJA ŽIVLJENJA DELAVCI IN NJIHOVI SVOJCI TER SODELAVCI.'' Spominski napis kot destavni del kipa Borisa Kidriča: "BORIS KIDRIČ PETER. BIL JE REVOLUCIONAR KI JE VSE SVOJE ŽIVLJENJE POSVETIL BOJU ZA PRAVICE DELOVNIH LJUDI. SPOMIN NA BORISA KIDRIČA PETRA NE BO V DELOVNIH LJUDEH STEKLARNE KJER JE V SVOJI MLADOSTI ŽIVEL IN BODRIL DELAVCE NIKOLI ZATEMNEL." |
— |
— |
— |
— |
Daniel Siter, 20. 12. 2016 |
— |
— |
— |
Doprsni kip Borisa Kidriča s spominskim napisom in spominski plošči |
Rogaška Slatina |
2635 Rogaška Slatina, 1608/31, Steklarna Rogaška d.o.o. |
|
Ljubljana - Polje, Jurca Mirko |
Sistory navaja Ime in priimek: Mirko Jurca, Oče: Anton, Mati: Roža, Datum rojstva: 26. 05. 1922, Kraj rojstva: Podgora pri Gorici, Kraj bivanja: Polje, Datum smrti/izginotja: 27. 03. 1945, Kraj smrti/izginotja: Karlovac, Kraj pokopa: Adlešiči. »Z dobro hrano, ki so jo zalivali s cvičkom, so se levstikovci telesno okrepili. […] Ob koncu odmora je brigada dobila nalogo, naj se vrne v Suho krajino, na tiste oguljene griče, pokrite s kraškim kamenjem ter revnimi kmečkimi vasmi. Ko se je 21. marca vračala, pa je v Uršnih selih prejela povelje, naj se nemudoma premesti v Črnomelj. Del brigade so takoj naložili na sedem tovornjakov, komora in preostale enote brigade pa so se napotile peš preko Semiča, kjer so že čakali tovornjaki, ki so se vrnili iz Črnomlja, ter odpeljali še preostali del brigade. Šele v Črnomlju so levstikovcem povedali, čemu taka naglica. Ustaši so namreč prekoračili Kolpo pri Adlešičih in začeli prodirati proti Črnomlju. Zavzeli so Adlešiče in jih požgali. […] Razvrstili so se bliskovito in v pravem naletu pometli ustaše iz dolinic in hribov pred seboj ter jih vrgli čez Kolpo. Drugi dan so prekoračili Kolpo pri gradu Podbrežje. Nastanili so se v vaseh Rosopajnik, Pavičiči in Griče. […] Karlovški partizanski odred je z velikim veseljem pozdravil na svojih tleh Levstikovo brigado. […] Karlovški odred, ki je dobro poznal vse te kraje, je izbral najprimernejše mesto za zasedo proti sovražni postojanki v Ozlju. […] Borba se je pomikala od hiše do hiše. Ustaši so zmedeno bežali proti gornjemu koncu vasi, kjer so jih že čakali borci tretjega bataljona. Tako so prišli v križni ogenj in si niso vedeli drugače pomagati, kakor da so skakali v hladno Kolpo, kjer jih je veliko utonilo. […] Komandant drugega bataljona Mirko Jurca-Mičo je po vsem tem mislil, da je boj končan. Zato je izstrelili raketo, ki je pomenila, da se je potrebno odpraviti. Z žarko svetlobo je seveda tudi samega sebe povsem osvetlil. To je izkoristil ustaš, skrit na podstrešju, in ga ustrelil. Ustaša so sicer našli in ubili, toda junaškega komandanta Miča ni bilo več. Bil je edina smrtna žrtev brigade v tej akciji. Poleg tega je imela brigada še dva ranjena.« (Janez Perovšek-Pelko, Ustaši iz Pokupja, Naprej, Osma slovenska narodnoosvobodilna brigada »Fran Levstik«, Beograd: »Narodna armija«, 1968, str. 142, 143, 144, 145) Iskalnik grobov Žale, Polje, https://grobovi.zale.si/#
|
Pokopališče Polje, Ljubljana, Oddelek [ZID], Vrsta: [L], Grob [58] |
JURCATOVI MIRKO PADEL V NOB 27. 3. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 24.6.2023, po slikah in podatkih Zdenke Primožič |
24.6.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Ljubljana |
K.o.: 1772 - Slape, št.parc.: 737 |
|
Trije neznani partizani, Stari trg |
— |
Pokopališče Stari trg, na južnem koncu |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
29.4.2024. 00:00 |
13.9.2025. 17:23 |
— |
Nagrobnik |
Črnomelj |
K. o. 1557 STARI TRG OB KOLPI, parc. št. *1 |
|
Pri Kovačniku |
Ni v RKD. |
Na dvoriščni fasadi turistične kmetije Štern (pri Kovačniku, Planica 9) v Planici nad Framom. |
TO DOMAČIJO |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 24. 5. 2018 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Rače - Fram |
— |
|
Antonu Cerku - Mihi, Borovnica |
Pravokotna granitna plošča z vklesanim napisom je posvečena Antonu Cerku, prvoborcu, ki se je rodil v tej hiši. Plošča je vzidana na vzhodni, obcestni fasadi hiše. Odkrita je bila leta 1965. Anton Cerk je bil rojen 31.01.1907. leta. V KPS je bil sprejet leta 1939. Partizanskemu gibanju se je priključil decembra 1941 s partizanskim imenom Miha (navaja se tudi ime Martin). Istočasno sta se partizanom priključila še Janez Veršnik – Rok in Mikuž Pavle - Bolte. Sodeloval je v pohodu 14. divizije na Štajersko. Umrl je 20.12.1963. Pokopan je na pokopališču v Borovnici. Skromen, kot je bil, so skromni tudi zapisi o njegovi partizanski poti. Po Antonu Cerku - Mihi se danes imenuje Cerkova ulica v Borovnici. Arhiv ZB NOB Borovnica Franc Pasetta, Nastanek in delovanje Borovniške čete v letu 1941. Vrhnika, Naš časopis, 1981. Viktor Kirn, Puntarska Faškarija, Vrhnika, Naš časopis, 1982. Evidenčna številka po registru nepremične kulturne dediščine: EŠD 11532 |
Cerkova ulica 1, Borovnica
V središču Borovnice z Zalarjeve ceste desno na Cerkovo ulico, do železniškega nasipa.
|
V TEJ HIŠI SE JE RODIL CERK ANTON PRVOBOREC NOV IN NAJZASLUŽNEJŠI PARTIZAN V TEM KRAJU. SLAVA NJEGOVEMU SPOMINU |
— |
— |
— |
— |
Peter Palčič marec 2017 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Borovnica |
2004, 2104/2 |
|
Spomenik pri Jurčkovi hiši na Fužinah |
V Jurčkovi hiši na Fužinah je bila zaseda enajstih borcev 2. bataljona Vojkove brigade z nalogo, da nadzoruje cesti proti Žirem in Sovodnju. V noči s 1. na 2. februar 1945 so jih po izdaji napadli Nemci in domobranci iz postojanke v Gorenji vasi. Padlo je šest borcev, ostali so se rešili. Obeležje, delo arhitekta Alberta Sušnika, je bilo odkrito 25. oktobra 1959. Več... Podatki o padlih borcih: Feliks Abram, rojen leta 1924, doma iz okolice Tolmina. Vito Buttolo, rojen 6. januarja 1924 na Žagi pri Bovcu, padel kot komandir zasede. Ciril Demšar - Lukec, rojen 20. marca 1928 v Lomu nad Volčo, dijak, v partizane je vstopil junija 1944. Alfred Kastelan, rojen 24. septembra 1922 pri Fari ob Soči (Gorica – Italija), živel v Vrtojbi, partizan od septembra 1943. Vladimir Vane, rojen 12. junija 1927, doma iz Maribora. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 116-117. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/fu382ine.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 269. Viljem Vidmar, rojen 9. marca 1917 na Javorniku, v partizane vstopil sredi leta 1944. |
Spomenik stoji nad stezo Fužine-Jurčkova hiša, 300 m od glavne ceste Trebije-Fužine. |
V TEJ HIŠI V NEENAKEM BOJU Z DOMAČIMI IZDAJALCI V NOČI NA 2. FEBRUAR 1945 PADLO ZA CILJE LJUDSKE REVOLUCIJE ŠEST HRABRIH ČLANOV SKOJA – A IN BORCEV NOB 40. LETNICA KPJ IN SKOJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Spomenik |
Gorenja vas |
2056 TREBIJA, 902/5 |
|
Pontebba |
— |
Na pokopališču južno od Pontebbe. |
— |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik |
— |
— |
— |
doprsni kip in spomenik |
Italija |
— |
|
Gorenje Vrhpolje |
Spominska plošča, odkrita 1952 na pobudo Krajevnega odbora ZB NOV Šentjernej, je posvečena volitvam v krajevni NOO, ki so bile v Gorenjem Vrhpolju avgusta 1942 in so na njej označene kot prve demokratične volitve v Podgorju. Šepet časa: zbornik spomenikov in spominskih obeležij v občini Šentjernej, Šentjernej: Krajevni odbor ZZB in udeležencev NOV, 2002, str. 37. EŠD 11998 |
Na pročelju nekdanje žage, pri hiši Gorenje Vrhpolje 72, v jugovzhodnem delu vasi. |
NA TEM MESTU SO BILE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano nedokončano
31. 8. 2020 fotografije in besedilo vnesel A. Petrovič. |
31.8.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Šentjernej |
— |
|
LJUBLJANA-Bunker varnostno obveščevalne službe |
Po navodilih dr.Vita Kraighererja, člana centralne komisije VOS, se je dr. Slavko Zore dogovoril z lastnico vile Metko Ježek za gradnjo bunkerja. Gradil ga je Martin Gorišek-Vencelj, član gradbenega sektorja pri CT KPS. V bunkerju so od februarja 1942 do maja 1943 stanovali Zdenka Kidrič, Edo Brajnik in Vito Kaigher. Občasno v tem bunkerju prebivali tudi Boris Kidrič in Edvard Kardelj. Za varnost sta skrbela Slavko Zore in njegova žena Nada, za prehrano Fani Ferfila, zveze je vzdrževala kurirka Alenka Benko-Perovšek. V arhivu je bilo tudi skrivališče arhiva CK KPS, ki ga je po vojni prevzel arhiv CK KPS. (opomba: v knjigi je napačno naveden naslov in hišna številka PLETERŠIMIKOVA 19) Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Založba Borec, Ljubljana 1978, str. 14. V tej hiši je leta 1941 imel svoje sestanke tudi izvršni odbor Osvobodilne fronte. (Jure Trampuš: Intervju Janeza Stanovnika, Mladina 1. julij 2014) |
Po enosmerni Pleteršnikovi ulici proti Bežigradu na levi strani z "zeleno" fasado izstopa iz okolja. |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 4. oktober 2019 |
10.4.2022. 00:00 |
— |
Hiša nima obeležja, zato le pogojno spada v zbirko. -- M. Luštrek 10. 4. 2022 |
— |
Ljubljana |
— |