| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve ali odkritja | Status | Opombe | Ime vnašalca | Datum prvega vnosa | Zadnja sprememba | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Spominska plošča padlim borcem in žrtvam v Loki pri Zidanem Mostu |
Vir: knjiga Pomniki NOB na območju občine Sevnica, str. 68 |
Plošča je pritrjena na južno pročelje trgovine v centru naselja, nasproti kapelice, ob glavni cesti. |
1941 1945 V spomin padlim borcem NOB in žrtvam fašističnega nasilja s področja KLO Loka pri Zidanem mostu Breg in Razbor LOKA Brečko Jože Brenčič Ivan Culleto Mihael Culleto Ppavel Cizel Pavel Hočevar Rafael Klenovšek Jože Koritnik Slavko Kuk Mihael Klukej Franc Moro Franc Mlinar Ivan Mesojedec Franc Potušek Konrad Jenčič Mirko Pintar Feliks Tašker Franc Urgl Gvido BREG Mervič Angela Mervič Anton Trbovč Karl Vidmar Jože Zgonc Ana RAZBOR Brečko Franc Brečko Ivan Brečko Franc Jelenc Franc Vresk Jože Kot žrtve ste padli v borbi za nas Odbor ZB |
— |
— |
— |
— |
Ljubo Motore, 25. 2. 2018 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Sevnica |
— |
|
Prečnik |
Od 15 vaščanov v partizanih jih je padlo 6. Spomenik so jim odkrili 1984. |
Med Gornjim in Dolnjim Prečnikom (Precenico Superiore/Inferiore), na ploščadi na SV robu ceste.
Hiša v bližini: Precenicco, 14. |
AI CADUTI PER LA LIBERTA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
https://www.google.si/maps/@45.7775625,13.6833343,3a,53.7y,137.84h,90.45t/data=!3m6!1e1!3m4!1sk0yajd3uDbcyFCNXDcQEQg!2e0!7i13312!8i6656!5m1!1e1?hl=sl . .
Zaradi težav pri prikazu sem povezavo na Google Maps preselil v to rubriko. |
M. Hladnik 20. 12. 2020 |
5.2.2022. 00:00 |
1.10.2025. 17:09 |
— |
— |
Italija, Devin Nabrežina |
— |
|
Praprot |
V vasi sta bila 2 bunkerja za partizane. 10 domačinov so deportirali. Na spomeniku so štiri imena padlih, petih žrtev in treh pogrešanih. |
Vas Praprot, v SZ delu vasi, nasproti h. št. 1 .
GPS: 45.764572, 13.693347 |
[zvezda][triglav] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
https://www.google.si/maps/@45.7643692,13.6932369,3a,60.8y,358.53h,102.47t/data=!3m6!1e1!3m4!1sUt-OqcCN1zWwe-tqnb-h6A!2e0!7i13312!8i6656!5m1!1e1?hl=sl . .
Zaradi težav pri prikazu sem povezavo na Google Maps preselil v to rubriko. |
M. Hladnik 20. 12. 2020 |
5.2.2022. 00:00 |
1.10.2025. 17:13 |
slike 5. 2. 2022 |
— |
Italija, Devin Nabrežina |
— |
|
Kostanjevica na Krasu, Trampuž Rozina |
»SEZNAM BORCEV JUŽNOPRIMORSKEGA ODREDA, 5. BRIGADE S. GREGORČIČA IN PRIMORSKEGA ODREDA
|
Pokopališče Kostanjevica na Krasu. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Kostanjevica na Krasu 54 |
[križ] DRUŽINA TRAMPUŽ ROZINA |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 04.01.2026, po predlogi Zdenke Primožič |
4.1.2026. 06:53 |
4.1.2026. 06:53 |
— |
Nagrobnik |
Miren-Kostanjevica |
K. o. 2332 KOSTANJEVICA NA KRASU, parc. št. 4 |
|
Spominska plošča na Kokljevi hiši |
Spominska plošča na Kokljevi hiši na Ledinici pri Žireh je posvečena ustanovitvi prvega narodnoosvobodilnega odbora za tedanjo občino Žiri, ki je bil hkrati prvi na Gorenjskem. Ustanovljen je bil 24. oktobra 1943. Ploščo so odkrili leta 1978. Po osvoboditvi Žirov so se 24. (ne 23.) oktobra 1943 pri Koklju na Ledinici zbrali na poziv sekretarja rajonskega komiteja KPS Poljane, Milana Žaklja - Žirovnika, žirovski aktivisti iz vaških odborov OF, SPŽZ, ZSM in KPS ter formirali prvi NOO na Gorenjskem za občino Žiri. Sestavljalo ga je enajst članov – devet članov in dve članici. O vojaškem in političnem položaju v svetu, v Sloveniji in na Žirovskem sta jih informirala Stane Kavčič - Đuro, takratni sekretar Pokrajinskega komiteja SKOJ za Slovenijo, in Milan Žakelj - Žirovnik. V območje izvoljenega NOO so spadala vsa naselja, ki so bila pred vojno v občini Žiri.
geslo: AFŽ |
Ledinica 6, Žiri. Na Ledinico je dostop z Dobračeve. |
DNE 23. 10. 1943 JE BIL V TEJ HIŠI IZVOLJEN PRVI NOO NA GORENJSKEM ZA OBČINO ŽIRI OB 60-LETNICI USTANOVITVE PRVEGA NOO V ŽIREH ŽIRI 23.--24. 10. 2003 OBČINA IN OOZB ŽIRI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
17.11.2024. 00:00 |
— |
Dopolnil prepis in prestavil zvezdico s št. 6 na št. 4. M. Hladnik 17. 11. 2024 |
Spominska plošča |
Žiri |
— |
|
Spominska plošča padlim aktivistom OF na Grzinovi hiši v Žabjeku |
Vir: knjiga Pomniki NOB na območju občine Sevnica, str. 80. |
Plošča je pritrjena na južno pročelje domačije Grzina, Metni vrh 4, v zaselku Žabjek v naselju Metni vrh. |
V borbi z okupatorji, so v tej hiši 22. 10. 1944 darovali svoja življenja za svobodo: Škerbec Rupert - Sine, star 17 let Kozinc Karl, star 41 let Dolinar Ivanka, stara 20 let 4. 7. 1958 |
— |
— |
— |
— |
Ljubo Motore, 26. 2. 2018 in 22. 3. 2018 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Sevnica |
— |
|
Zakopi na Mežaklji |
Slavko Oman je imel pred tem na vrhu Mežakle samostojno obeležje (gl. Arhiv ZB Jesenice). Plošča na oblikovani skali z baklo na desni, pred spomenikom trata in okrog več lesenih klopic, postavljenih v krogu. Na tem kraju je nekoč stala Luckmanova lovska koča, ki je bila požgana. Odkrito 1981. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 202. EŠD 13192 fotografija: Hribi.net |
Dostop možen z avtom iz Gorij (na gozdni cesti sledi smerokazom proti partizanski bolnici na Mežakli) ali peš iz Kurje vasi (Jesenice). Spomenik se nahaja na robu Mežakle blizu partizanske bolnice. Koordinate 46,42509 (46° 25′ 30,32″ N), 14,03428 (14° 2′ 3,41″ E). |
V BORBI Z NEMŠKIM OKUPATORJEM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
1.10.2023. 00:00 |
1.10.2025. 17:30 |
M. Kermavnar, 1.10.2023, dodal fotografije 3/2 do 3/4. |
— |
Gorje |
K. o. 2185 Spodnje Gorje, parc. št. 951/1 |
|
VIDEM-DOBREPOLJE- spominska plošča padlim iz dobrepoljskih vasi |
Na zgradbi, tedaj splošne ambulante Zdravstvenega doma Grosuplje na Vidmu, je 22. maja 1979 bila odkrita spominska plošča iz temnega marmorja padlim iz 8 dobrepoljskih vasi. Ploščo je postavil Krajevni odbor ZB NOV Dobrepolje, avtor napisa je Edo Zgonc. Dimenzija plošče je 120x180 cm, na spodnjem delu sta dva nastavka iz belega marmorja. Ev. št. : 21943 Vir: Pomniki NOB v občini Grosuplje, Grosuplje 29. oktober 1987 |
V centru naselja po cesti proti Kompoljam je za gostilno Brdavs odcep ceste levo in se na levi strani ceste na naslovu Videm 37/2 nahaja zdravstveni dom in lekarna. Plošča se nahaja na fasadi desno od glavnega vhoda. |
DOBREPOLJSKI TALCI S KRVJO SMO SVOJO NAŠA POLJA POGNOJILI, DA BI RODILA KRUHA NEKOČ ZA VSE LJUDI BUHANJA VAS BABIČ ALOJZ ŠPOLAR ANTON ML. ŠPOLAR ANTON ST. KOMPOLJE BABIČ SLAVKO BUŠČAJ ANTON HREN ALOJZ NOSE ANTON ST. NOSE ANTON ML. NOSE JULIJ RUS ANTON RUS JOŽE STRAH FRANC STRAH JULIJ ST. STRAH JULIJ ML. VODIČAR ANTON VIDEM PEČNIK ANTON PIRMAN MARIJA PUNCER ALBERT MALA VAS BABIČ IGNAC PERKOLJ ALOJZ STRNAD SLAVKO PODPEČ HOČEVAR MARTIN JAKOPIČ NEŽKA PONIKVE HOČEVAR MARTIN JAKOPIČ NEŽKA PONIKVE ADAMIČ DANA PUGELJ NEŽKA ZAKRAJŠEK DUŠAN ZAKRAKŠEK EDVARD ST. ZAKRAJŠEK EDVARD ML. PREDSTRUGE VESEL ALOJZ VODLAN EGON ZAGORICA KRALJ FRANC KRALJ JOŽEFA SLAK JANEZ ŠUŠTAR JOŽE SLAVA JIM! ZB NOV DOBREPOLJE 1979 |
— |
— |
— |
— |
Daniel Divjak, 15. avgust 2018 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Dobrepolje |
K.o.1799-VIDEM-DOBREPOLJE, št. parc.: 2/3 |
|
Stanko Konc |
OPIS SPOMENIKA: Spominsko obeležje iz naravnega kamna je spomin na padlega partizana in predvojnega člana KPS Konc Stanka – Kosa. Odkritje je bilo 22. junija 1985 in sicer je spomenik odkril starešina LD Storžič prof. Marjan Trtnik. VIRI: Podatki o spomenikih in spominskih obeležjih na območju KO ZB NOV Goriče,ki s svojo dejavnostjo pokriva KS Golnik, Goriče, Tenetiše in Trstenik
|
Spominsko obeležje stoji ob gozdni poti iz vasi Zalog, ki je markirana kot planinska pot proti Mali Poljani, leži ob poti , ki zavije levo. Blizu teče voda čez cesto. |
TU JE 14. 2. 1944 PADEL PREDVOJNI KOMUNIST STANKO KONC KOS ROJEN V GORIČAH KS GORIČE |
— |
— |
— |
— |
Mirko Mali |
— |
— |
— |
surovo obklesan naravni kamen z zglajeno ploskvijo, na kateri je napis |
Kranj |
2086 SREDNJA VAS, 177 |
|
Porezen, Andrej Žvan Boris |
V jedilnici je poleg kipa na konzoli zida še tabla s fotografijami in opisom življenja narodnega heroja Andreja Žvana Borisa. Andrej Žvan. Wikipedija. Ni v RKD. |
V koči na Poreznu. |
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 29. 1. 2019 |
— |
26.12.2025. 17:57 |
— |
Doprsni kip |
Tolmin |
K. o. 2242 PODBRDO, parc. št. 783/2 |
|
Alfred Klos, Male Dole |
Klos še ne obiskano |
Male Dole 23 (pri Kruhaju) |
Tukaj je bil 11. 6. 1944 ZB Vojnik |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 16. 3. 2018, nedokončano |
— |
— |
Na obeh spominskih ploščah, pri Kruhaju in in v Gabrovcu je zapisan kot Klos Alfred-Ivan. Slika je iz Pomniki NOB Vojnik -Dobrna).
18.3.2021 Stane Gradišnik. |
plošča na skali |
Vojnik |
— |
|
Idrija, Spomin strojnikom mehanične delavnice |
Na marmorni plošči so vklesana imena šestih strojnikov mehanične delavnice, ki so padli v NOV. Plošča je bila vzidana 22.7.1951. |
Vhod v večji proizvodni objekt na Arkovi 41, Idrija |
[prekrižani rudarski kladivi] Strojniki mehanične delavnice BURNIK FRANC rojen 1889 padel 1945 Sind. podr. rudarjev 22. 7. 1951 |
— |
22. 7. 1951 |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 17.2.2018 |
— |
26.12.2025. 12:33 |
— |
Spominska plošča |
Idrija |
K. o. 2357 Idrija mesto, parc. št. 475/5 |
|
Kostanjevica na Krasu, Okretič Jožef |
|
Pokopališče Kostanjevica na Krasu. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Kostanjevica na Krasu 4 |
[križ] SPACAL OKRETIČ POČIVAJTE V MIRU |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 04.01.2026, po predlogi Zdenke Primožič |
4.1.2026. 07:06 |
4.1.2026. 07:06 |
— |
Nagrobnik |
Miren-Kostanjevica |
K. o. 2332 KOSTANJEVICA NA KRASU, parc. št. 4 |
|
SPOMENIK JOSIPU BROZU - TITU |
SPOMENIK LOKALNEGA POMENA - NI VPISAN V REGISTER Nad lovskim domom Lovske družine TOPLICE na Pajkežu (Dobindol št. 70) stoji neobdelana skala na katero je pritrjena spominska plošča. Po smrti predsednika Jugoslavije Josipa Broza – Tita, ki je umrl v starosti 88 let, je Lovska družina Toplice skupaj z GG Črmošnjice 22. julija leta 1982 nad lovskim domom zasadila nasad 88 dreves in postavila spominsko obeležje. Neobdelana skala iz bližnjega gozda je postavljena na manjšo kamnito ploščad. Kamni za ploščad so prineseni iz neposredne bližine in so bili nekoč vgrajeni v bližnjo kočevarsko hišo, ki je bila požgana v italijanski ofenzivi leta 1942. |
DOSTOP: Iz Srednje vasi zavijemo konec vasi s ceste Podturn – Črnomelj levo. Nadaljujemo po makadamski cesti cca 3,5 km proti Lazam do t.i. Svašnikove rampe. Pri odcepu za Travni dol, Pajkež zavijemo levo in nato še 1,8 km da lovske koče.
Drugi dostop je iz smeri Laze. Po slabem kilometru iz vasi Laze v smeri Semiča, zavijemo desno po makadamski cesti do odcepa za Travni dol – Pajkež. Zavijemo desno proti severozahodu in nadaljujemo po asfaltirani cesti skozi Travni dol do odcepa za Pleš. Tam zavijemo levo in po še 1.2 km in v križišču zavijemo desno do lovske koče.
Koordinate: N 45º42'4,1"; E 15º5'52,4"
Hiša v bližini: Dobindol 70
|
NASAD 88 DREVES V SPOMIN NA TOVARIŠA TITA POSADILA LD TOPLICE IN TOZD GOZDARSTVO ČRMOŠNJICE. PAJKEŽ 1982 |
— |
— |
— |
— |
Franc Kulovec, 17.3.2019 |
— |
— |
— |
NARAVNA SKALA Z NAPISOM |
Dolenjske Toplice |
K.O. K.O. Stare Žage; pc. št. 1938/3, Last REPUBLIKA SLOVENIJA SiDG |
|
Šmarje, Abram Milan |
|
Pokopališče Šmarje - Branik. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Šmarje 2 |
[križ] Milan ABRAM roj. 20-VII 1926 |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 04.01.2026, po predlogi Zdenke Primožič |
4.1.2026. 07:28 |
4.1.2026. 07:28 |
— |
Nagrobnik |
Ajdovščina |
K. o. 2396 ŠMARJE, parc. št. 916 |
|
Spomenik NOB v Dutovljah |
Spomenik, je na podstavek postavljen kamnit čokat steber, z bazo in kapitelom, vrh katerega sta kvader z zvezdo in plamenica. Ob vznožju ima vklesan napis borcem, talcem in žrtvam iz Dutovelj, Krepelj in Godenj. Postavljen je bil 5. oktobra 1952 (Emil Stojkovič, Plečnikova šola) in stoji na vaškem trgu sredi vasi, nasproti cerkve sv. Jurija. EŠD 23429 |
Spomenik stoji na vaškem trgu sredi vasi, nasproti cerkve sv. Jurija, poleg gostilne, blizu je Dutovlje 50. |
[zvezda] TAVČAR DRAGICA ŽRTVE ŠTOK STANE TALCI ROŽE ALBIN ŠUC ALBIN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 22.4.2018, fotografije od 3 dalje M. Hladnik 15.7.2020, D.Divjak 6.4.2022 |
6.3.2024. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil podatke 6.4.2022
M.Kermavnar, 6.3.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal Besedilo na spomeniku |
Na podstavek postavljen kamnit čokat steber |
Sežana |
K.o.: 2432 - DUTOVLJE, št.parc.: 4250/52 |
|
Dobruška vas, Vinko Robek |
Dobruška vas
KJE TOČNO???
POPRAVITI LOKACIJO |
|
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 11.10.2022 |
11.10.2022. 00:00 |
2.8.2025. 13:08 |
— |
Doprsni kip |
Škocjan |
— |
||
Šentjakob, pokopališče, družina Kralj |
__________________________________________________ »23. KRALJ Ivanka, hči, rojena 1913, 24. KRALJ Jernej, sin, rojen 1927, 25. KRALJ Katarina, rojena 1924, hči, 26. KRALJ Lucija, rojena 1882, mati in 27. KRALJ Terezija, rojena 1921, hči, vsi doma iz Podgorice 8 pri Črnučah, in njihov brat partizan (že vpisan v prvi knjigi žrtev) 9. avgusta 1944 je prišlo v vas Podgorica sto nemških policistov in domobrancev, ki so v Domžalah dan prej ustanovili svojo postojanko. V hiši Lucije Kralj so na hlevu našli skritega domačega sina Franca. Ženske so zaprli v hišo, obložili okna in vrata s slamo in jo zažgali. Vse štiri so žive zgorele, prav tako tudi sin Jernej, ves čas skrit v senu. Partizana Franca Kralja ter Franca Paternostra – Srečka, ki je bil skrit pri njih, pa so obstrelili v noge, da nista mogla zbežati. Tretjega partizana so ujeli in ga 3. novembra 1944 ustrelili v Begunjah (Vir: Franc Šušteršič, Na levem bregu Save, str. 177; poročilo Pokrajinskega odbora OF za Gorenjsko fasc. 670/12 v AS DE II)« (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi sodelavci, Ljubljana: Društvo piscev NOB Slovenije, 1997, str. 182) __________________________________________________ »Sovražnik je moral biti obveščen, kje naj poišče »najtežji plen«, ker so domobranci, gestapovci in raztrganci v sredo, 9. avgusta, prišli naravnost k Bognarjevim in naredili preiskavo. Zaman so stikali po hiši, nič sumljivega niso odkrili. Ozmerjali so mater Lucijo in hčerke, ki so na njihova vprašanja trmasto odkimavale in molčale, in zapustili hišo. Tedaj pa je nekdo pokazal na hlev, češ da je tisto, kar iščejo, verjetno skrito tam notri … Sledilo je ostro povelje in že so obkolili domačijo. Nekaj jih je navalilo na hlev. Gromozansko so kričali in pozivali »bandite«, naj pridejo ven. Ker ni nihče odgovoril, so se povzpeli v senik. Tam so bili skriti Franc in Jernej Kralj, Franc Goropečnik in Franc Paternoster-Srečko. (Franc Kralj in Goropečnik sta bila prejšnji dan prišla z okrajnega centra.) Braniti se niso mogli, ker je bilo, kot bi se znašli v mišnici, pobegniti pa se tudi ni dalo skozi obroč besne tolpe. Tako so zločinci zajeli Goropečnika, Franca Kralja in Franca Paternostra – slednja dva so obstrelili v noge, da ne bi poskusila bežati. Jernej Kralj pa ni prišel na svetlo. Ostal je v seniku, in ko so ga domobranci zažgali, je zgorel (verjetno si je skrajšal muke tako, da se je ustrelil) … Mater Lucijo in hčerke Ivanko, Zinko (Terezijo) in Katarino Kralj so bili medtem zaprli v hišo, ki je stala nasproti hleva, da bi prej opravili s tistimi iz skrivališča. V hišo so nato spravili še Franca Paternostra in Franca Kralja, ki sta krvavela iz ran na nogah ter junaško prenašala bolečine in zasramovanje. Zločinci, med katerimi sta imela glavno besedo Najnar in poveljnik domobranske postojanke Cerar, p. d. Čebulj (znan še izpred vojne kot navdušen hitlerjanec) so se še posebno znašali nad Paternostrom, ki jim je do zadnjega kljuboval z besedo, sicer pa je bil nemočen in je ležal pred njimi kakor posekan hrast. Vsem v hiši je bil namenjen grozen konec, ki spominja na grozodejstva v časih srednjeveške inkvizicije. . Tik pred zadnjim dejanjem drame je nekdo izmed rabljev poklical mater Lucijo in ji dejal, da ji je prizaneseno in da so ji namenili izselitev v Nemčijo. Ponudbo je odklonila s prezirom in se stisnila k svojim otrokom. Prostovoljno se je odločila umreti skupaj z njimi … . Uniformirani rablji so že nanosili v hišo in okrog nje slame in butar – pri tem so jim morali pomagati tudi nekateri vaščani – in vse to zažgali. Hišo so objeli plameni in dim, in da ja ne bi kdo ušel skoz vrata ali okna, je pobesnela tolpa tja streljala s puškami in brzostrelkami. Streljanje se je mešalo s pokanjem ostrešja in kriki žrtev, ki so med buhtánjem ognja počasi pojenjavali … Tako je tega dne, ko so domobranci požgali Kraljevo hišo in hlev v Podgorici, umrlo strašne smrti sedem žrtev: Lucija Kralj, stara 62 let, njene tri hčere – najstarejša, Ivanka, je imela 31 let, najmlajša, Katarina, pa 20 let – njena sinova Franc in Jernej – ta je imel komaj 17 let – in Franc Paternoster-Srečko, ki ga poznamo iz prejšnjih poglavij. Tem sedmim se je v jeseni pridružila še osma žrtev, Franc Goropečnik: 30. novembra 1944 so ga ustrelili v Begunjah. To je bil začetek »kariere« domžalskih domobrancev, ki so jo pod vodstvom gestapa nadaljevali do konca. Gestapovsko-domobranski zločin v Podgorici je bil uvod v eno najtežavnejših obdobij narodnoosvobodilnega gibanja v teh krajih, ki se je vleklo do osvoboditve. Zločin je zbudil daleč naokrog zelo mučen odmev, ki so ga spremljale ostre obsodbe vseh slojev prebivalstva. Belogardistična propaganda, katere glavno občilo je bil dnevnik Slovenski dom, ga je zato skušala naprtiti partizanom …« (Šušteršič France, Zločin po zgledu inkvizicije, Na levem bregu Save, Delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljana-Bežigrad, 1. zvezek, Ljubljana, 1982, str. 176–178)
»3. Iz bivše občine Podgorica (sedanje krajevne skupnosti Podgorica-Šentjakob): […] KRALJ FRANC iz Podgorice, rojen leta 1914, zgorel v obkoljeni hiši 9. 8. 1944. KRALJ IVAN IZ Podgorice, rojen leta 1919, odšel k partizanom 13. 4. 1944. KRALJ IVANKA iz Podgorice, rojena leta 1913, zgorela v obkoljeni hiši 9. 8. 1944. KRALJ JAKOB - DINAR iz Podgorice, rojen leta 1919, odšel k partizanom 1. 3. 1943, padel 4. 6. 1943. KRALJ JERNEJ iz Podgorice, rojen leta 1927, padel oziroma zgorel v obkoljenem bunkerju 9. 8. 1944. KRALJ KATARINA iz Podgorice, rojena leta 1924, zgorela v obkoljeni hiši 9. 8. 1944. KRALJ LUCIJA iz Podgorice, rojena leta 1882, zgorela v obkoljeni hiši 9. 8. 1944. KRALJ TEREZIJA iz Podgorice, rojena leta 1921, zgorela v obkoljeni hiši 9. 8. 1944. […] (Šušteršič France, Seznam borcev in političnih aktivistov NOV ter žrtev sovražnikovega nasilja, Na levem bregu Save, Delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljana-Bežigrad, 1. zvezek, Ljubljana, 1982, str. 205, 206)
|
Pokopališče Šentjakob, Ljubljana, Oddelek:[2], Vrsta [5], Grob [4], https://grobovi.zale.si/# |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 18.8.2023, po slikah in podatkih Zdenke Primožič |
23.2.2025. 00:00 |
1.10.2025. 17:38 |
— |
— |
Ljubljana |
K. o. 1759 Podgorica, parc. št. 1047/2 |
|
EŠD 22348 SPOMENIK POSTAVITVE NOVE ŠOLE |
SPOMENIK LOKALNEGA POMENA Nasproti glavnega vhoda v Osnovno šolo Dolenjske Toplice, ki je svoj čas še nosila ime BAZA 20, stoji kvader iz pohorskega tonalita s prisekanimi vogali. Spomenik je posvečen izgradnji nove šole in je bil postavljen leta 1973 ob otvorivi šolske stavbe. Pri izgradnji šole so sodelovali tudi prebivalci šolskega okoliša s samoprispevkom, prostovoljnim fizičnim delom, pa tudi z materialnimi sredstvi. |
Iz Dolenjskih Toplic po Pionirski cesti v smeri Meniške vasi in Soteske. Tik pred gozdom stoji na levi strani ceste Osnovna šola. Spomenik stoji nasproti glavnega vhoda v šolo.
KOORDINATE: N 45º 45' 28,42"; E 015º 03' 11,86" |
TA ŠOLA Z IMENOM BAZA 20 ZGRAJENA S SOLIDARNOSTNO VOLJO NAŠIH DELOVNIH LJUDI ZA SVOBODO IN ZA SOCIALIZEM. MLADE GENERACIJE NAJ V NJEJ POGLABLJAJO IN UTRJUJEJO IZROČILA OSVOBODILNEGA BOJA IN SOCIALISTIČNE REVOLUCIJE. DOLENJSKE TOPLICE 29. OKTOBER 1973 |
— |
— |
— |
— |
Franc Kulovec 6.2.2019 |
— |
— |
— |
GRANITNI KVADER |
Dolenjske Toplice |
K.O.TOPLICE, pc. št. 328/17 Lastnik OBČINA D.TOPLICE |
|
DOLENJSKE TOPLICE - SPOMINSKA PLOŠČA PADLIM GASILCEM |
SPOMENIK LOKALNEGA POMENA Na pročelju gasilskegadoma na Ulici Maksa Henigmana 33 je vzidana pravokotna marmorna plošča v spomin šestim padlim gasilcem, ki so izgubili življenje kot pripadniki narodnoosvobodilnega gibanja. Spominsko plošča je leta 1961 s pomočjo nabiralne akcije in finančno pomočjo občinskega gradbenega odbora vzidalo Prostovoljno gasilsko društvo Dolenjske Toplice. EŠD 22349 |
S ceste Dolenjske Toplice – Podturn se cesta odcepi levo v smeri Uršnih sel. Na koncu mostu zavijemo levo in po 200 metrih zopet levo po Ulica Maksa Henigmana do gasilskega doma na vzhodnem delu historičnega dela naselja, h. št. 33. KOORDINATE: N 45º 45' 21,96"; E 015º 03' 41,72"; |
ZA SVOBODO DOMOVINE SO DAROVALI ŽIVLJENJA GASILCI: BUČAR TONE 1906 - 1944 BUČAR JOŽE 1898 - 1942 DAROVEC MIHA 1888 - 1942 GUTMAN JOŽE 1909 - 1944 HENIGMAN MAKS 1910 - 1941 MARKOVIČ IVAN 1883 - 1944 GASILSKO DRUŠTVO DOL. TOPLICE |
— |
— |
— |
— |
Franc Kulovec 6.2.2019 |
— |
— |
— |
MARMORNA PLOŠČA |
Dolenjske Toplice |
K.O.TOPLICE, pc. št. 433/4 Lastnik PGD DOL. TOPLICE |
|
Krajna vas |
Zidani valjasti steber. Stoji v ograjenem prostoru. Odkrit je bil 2. 11. 1947, avtor Milan Širca. EŠD 23433 |
V križišču cest, v zahodnem delu Krajne vasi. |
SLAVA PADLIM ZA SVOBODO 1947 . PADLI BORCI GOMIZELJ ANTON *1909 †1943 ŠTOKA RADIVOJ *1924 †1944 TOLAR VIKTOR *1921 †1944 ZLOBEC MIRKO *1921 †1945 KANTE BRUNO *1927 . Pogrešani v internaciji. GORUP DANILO *1921 POTRATA EMILIJA *1916 POTRATA ANTONIJA *1921 †1945 . TALKA GRMEK MARIJA *1921 †1944 . Podlegel vojnim posledicam OREL AVRELIJ *1911 †1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
15.7.2020. 00:00 |
— |
— |
— |
Sežana |
— |
|
Franc Bajt in Bogomir Lukman, Jelovica |
Spominski plošči ob grobovih borcev Poljanske čete Franca Bajta in Bogomira Lukmana, ki sta padla 4. avgusta 1942 v Ožbirjevih robeh, dostop iz zaselka Jelovica. V sovražnikovi ofenzivi na Blegoš v začetku avgusta 1942 proti enotam 1. in 2. grupe odredov se je Poljanska četa Poljanskega bataljona 4. avgusta prebijala z obkoljenega Blegoša proti Malenskemu Vrhu. V Ožbirjevih robeh je padlo veliko borcev, Bajt in Lukman sta se zatekla v naravno skalno zavetišče, vendar so ju Nemci odkrili in ustrelili. Več … Podatki za borca, ki sta padla 4. avgusta 1942 v Ožbirjevih robeh: Franc Bajt - Bojan, rojen 27. junija 1920 v Ljubljani, črkostavec, v partizane je vstopil maja 1942, skojevec, borec Poljanske čete. Bogomir Lukman - Bogo, rojen 17. avgusta 1917 v Glincah pri Ljubljani, v partizane je vstopil maja 1942, skojevec, borec Poljanske čete. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 160-161. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/jelovica.html |
V Ožbirjevih robeh, dostop iz zaselka Jelovica, ob cesti proti Črnemu kalu.
N 46 09 25.10 in E 14 07 46.51 917m oz.
46° 09' 34.8'' N in 014° 07' 53.7'' E 1077m ??? |
BOJAN BAJT BOREC * 27. 6. 1920 PADEL 4. 8. 1942 Napis na spodnji plošči: BOGO LUKMAN BOREC * 17. 8. 1918 PADEL 4. 8. 1942 |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
Ploščo iščeta Borut Kersnik in Miloš Kermavnar, pomagal jima bo lovec Lado Dolenc. |
Franc Podnar |
— |
4.1.2026. 08:44 |
Popravil koordinate po informaciji Boruta Kersnika. M. Hladnik 13. 11. 2025 |
Spominska plošča |
Gorenja vas |
2039 GORENJA RAVAN, 1245/3 |
|
Šentjakob, pokopališče, Paternoster Franc |
SIstory navaja Ime in priimek: Franc Paternoster, Oče: Franc, Mati: Elizabeta, Datum rojstva: 02. 02. 1908, Kraj rojstva: Podgorica, Kraj bivanja: Podgorica, Stara občina: Podgorica, Nova občina: Ljubljana, Datum smrti/izginotja: 09. 08. 1944, Kraj smrti/izginotja: Podgorica, Kraj pokopa: NULL. __________________________________________________ »Sovražnik je moral biti obveščen, kje naj poišče »najtežji plen«, ker so domobranci, gestapovci in raztrganci v sredo, 9. avgusta, prišli naravnost k Bognarjevim in naredili preiskavo. Zaman so stikali po hiši, nič sumljivega niso odkrili. Ozmerjali so mater Lucijo in hčerke, ki so na njihova vprašanja trmasto odkimavale in molčale, in zapustili hišo. Tedaj pa je nekdo pokazal na hlev, češ da je tisto, kar iščejo, verjetno skrito tam notri … Sledilo je ostro povelje in že so obkolili domačijo. Nekaj jih je navalilo na hlev. Gromozansko so kričali in pozivali »bandite«, naj pridejo ven. Ker ni nihče odgovoril, so se povzpeli v senik. Tam so bili skriti Franc in Jernej Kralj, Franc Goropečnik in Franc Paternoster - Srečko. (Franc Kralj in Goropečnik sta bila prejšnji dan prišla z okrajnega centra.) Braniti se niso mogli, ker je bilo, kot bi se znašli v mišnici, pobegniti pa se tudi ni dalo skozi obroč besne tolpe. Tako so zločinci zajeli Goropečnika, Franca Kralja in Franca Paternostra – slednja dva so obstrelili v noge, da ne bi poskusila bežati. Jernej Kralj pa ni prišel na svetlo. Ostal je v seniku, in ko so ga domobranci zažgali, je zgorel (verjetno si je skrajšal muke tako, da se je ustrelil) … Mater Lucijo in hčerke Ivanko, Zinko (Terezijo) in Katarino Kralj so bili medtem zaprli v hišo, ki je stala nasproti hleva, da bi prej opravili s tistimi iz skrivališča. V hišo so nato spravili še Franca Paternostra in Franca Kralja, ki sta krvavela iz ran na nogah ter junaško prenašala bolečine in zasramovanje. Zločinci, med katerimi sta imela glavno besedo Najnar in poveljnik domobranske postojanke Cerar, p. d. Čebulj (znan še izpred vojne kot navdušen hitlerjanec) so se še posebno znašali nad Paternostrom, ki jim je do zadnjega kljuboval z besedo, sicer pa je bil nemočen in je ležal pred njimi kakor posekan hrast. Vsem v hiši je bil namenjen grozen konec, ki spominja na grozodejstva v časih srednjeveške inkvizicije. Tik pred zadnjim dejanjem drame je nekdo izmed rabljev poklical mater Lucijo in ji dejal, da ji je prizaneseno in da so ji namenili izselitev v Nemčijo. Ponudbo je odklonila s prezirom in se stisnila k svojim otrokom. Prostovoljno se je odločila umreti skupaj z njimi … Uniformirani rablji so že nanosili v hišo in okrog nje slame in butar – pri tem so jim morali pomagati tudi nekateri vaščani – in vse to zažgali. Hišo so objeli plameni in dim, in da ja ne bi kdo ušel skoz vrata ali okna, je pobesnela tolpa tja streljala s puškami in brzostrelkami. Streljanje se je mešalo s pokanjem ostrešja in kriki žrtev, ki so med buhtánjem ognja počasi pojenjavali … Tako je tega dne, ko so domobranci požgali Kraljevo hišo in hlev v Podgorici, umrlo strašne smrti sedem žrtev: Lucija Kralj, stara 62 let, njene tri hčere – najstarejša, Ivanka, je imela 31 let, najmlajša, Katarina, pa 20 let – njena sinova Franc in Jernej – ta je imel komaj 17 let – in Franc Paternoster-Srečko, ki ga poznamo iz prejšnjih poglavij. Tem sedmim se je v jeseni pridružila še osma žrtev, Franc Goropečnik: 30. novembra 1944 so ga ustrelili v Begunjah. To je bil začetek »kariere« domžalskih domobrancev, ki so jo pod vodstvom gestapa nadaljevali do konca. Gestapovsko-domobranski zločin v Podgorici je bil uvod v eno najtežavnejših obdobij narodnoosvobodilnega gibanja v teh krajih, ki se je vleklo do osvoboditve. Zločin je zbudil daleč naokrog zelo mučen odmev, ki so ga spremljale ostre obsodbe vseh slojev prebivalstva. Belogardistična propaganda, katere glavno občilo je bil dnevnik Slovenski dom, ga je zato skušala naprtiti partizanom …« (Šušteršič France, Zločin po zgledu inkvizicije, Na levem bregu Save, Delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljana-Bežigrad, 1. zvezek, Ljubljana, 1982, str. 176–178) »3. Iz bivše občine Podgorica (sedanje krajevne skupnosti Podgorica-Šentjakob): […] PATERNOSTER FRANC-SREČKO iz Podgorice, rojen leta 1908, kot organizator NOG v podgoriški občini od leta 1941 odšel marca 1944 v ilegalo, padel oziroma zgorel v obkoljeni hiši 9. 8. 1944. […] (Šušteršič France, Seznam borcev in političnih aktivistov NOV ter žrtev sovražnikovega nasilja, Na levem bregu Save, Delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljana-Bežigrad, 1. zvezek, Ljubljana, 1982, str. 205, 206) __________________________________________________ »7. GOROPEČNIK Franc […] 9. avgusta so domobranci iz Domžal skupaj z Nemci obkolili domačijo Kraljevih v Podgorici. Zažgali so hišo, v kateri je zgorelo šest članov Kraljeve družine ter Franc Paternoster […] (Vir: Pismo občinskega odbora ZZB Ljubljana Bežigrad) (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi sodelavci, Ljubljana: Društvo piscev NOB Slovenije, 1997, str. 103) »23. KRALJ Ivanka, hči, rojena 1913, 24. KRALJ Jernej, sin, rojen 1927, 25. KRALJ Katarina, rojena 1924, hči, 26. KRALJ Lucija, rojena 1882, mati in 27. KRALJ Terezija, rojena 1921, hči, vsi doma iz Podgorice 8 pri Črnučah, in njihov brat partizan (že vpisan v prvi knjigi žrtev) 9. avgusta 1944 je prišlo v vas Podgorica sto nemških policistov in domobrancev, ki so v Domžalah dan prej ustanovili svojo postojanko. V hiši Lucije Kralj so na hlevu našli skritega domačega sina Franca. Ženske so zaprli v hišo, obložili okna in vrata s slamo in jo zažgali. Vse štiri so žive zgorele, prav tako tudi sin Jernej, ves čas skrit v senu. Partizana Franca Kralja ter Franca Paternostra – Srečka, ki je bil skrit pri njih, pa so obstrelili v noge, da nista mogla zbežati. Tretjega partizana so ujeli in ga 3. novembra 1944 ustrelili v Begunjah (Vir: Franc Šušteršič, Na levem bregu Save, str. 177; poročilo Pokrajinskega odbora OF za Gorenjsko fasc. 670/12 v AS DE II)« (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi sodelavci, Ljubljana: Društvo piscev NOB Slovenije, 1997, str. 182)
|
Pokopališče Šentjakob, Ljubljana. Iskalnik grobov Žale, Šentjakob ne ponudi nobenega zadetka. (Podatki za 1. grob desno – Železnik : Oddelek [2], Vrsta: [14], Grob [1], https://grobovi.zale.si/# ) |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 18.8.2023, po slikah in podatkih Zdenke Primožič |
18.8.2023. 00:00 |
1.10.2025. 17:39 |
— |
Nagrobnik |
Ljubljana |
K. o. 1759 Podgorica, parc. št. 1047/2 |
|
Nogometašem, Litija |
|
Objekt je na levi strani ob nogometnem igrišču Cesta Zasavskega bataljona, plošča je vidna s ceste. |
1929 [zvezda] 1979
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak, 7. september 2020
Dopolnil D.Divjak, 3. november 2020 |
31.10.2022. 00:00 |
— |
3.11.2020-dopolnil napis na plošči, D.Divjak
Po podatkih in slikah para Luštrek dop. M. Hladnik 31. 10. 2022 |
Spominska plošča |
Litija |
K.o.: 1835-HOTIČ, št.parc.: 1343/9
|
|
Vitanje, Makovšek Jože |
»Seznam borcev Šercerjeve brigade od 22. 3. 1944 do 15. 5. 1945
|
Pokopališče Vitanje. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Paka 12, Vitanje |
[križ, ovit z vrtnico] MAKOVŠEK |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 04.01.2026, po predlogi Zdenke Primožič |
4.1.2026. 09:43 |
4.1.2026. 09:43 |
— |
Nagrobnik |
Vitanje |
K. o. 1095 VITANJE, parc. št. 151/1 |