| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Reš Bruno |
2. četa 1. bataljona Zidanškove brigade je februarja 1944 iztirila vlak pri Vuhredu. Borci so se umaknili k kmetu Kanopu pri Sv. Antonu. Franc Jakob iz Šentvida pri Vuhredu jih je izdal. Padla sta dva borca, Bruna Reša pa so Nemci zajeli in ga kot dezerterja iz nemške vojske 12.2.1945 obglavili v Berlinu.
|
Pokopališče Črna na Koroškem |
BOREC REŠ BRUNO 1922 - 1945 OBGLAVLJEN 6. 2. 1945 V TORGAU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
15.5.2022. 00:00 |
7.10.2025. 21:32 |
— |
Nagrobnik |
Črna na Koroškem |
K. o. 0906 ČRNA, št. parc. 351/1 |
|
Jurjevica-Spominska plošča na domu PGD Jurjevica |
Na gasilskem domu PGD Jurjevica, ki pokriva vasi Jurjevica, Kot in Breže, je bila leta 1952 vzidana spominska marmorna plošča z imeni padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. Dimenzija plošče 60 x 100 cm ter dve kamniti kocki. Pokrovitelj vzdrževanja : PGD Jurjevica Ev.št. memorialne dediščine: 22477 |
V naselju Jurjevica se kmalu na začetku vasi na levi strani iz smeri vasi Breže nahaja stavba Prostovoljnega gasilskega društva Jurjevica. Plošča je vzidana na severozahodni strani in je vidna s ceste. --
Google Street View junija 2025 ne kaže plošče na prenovljeni fasadi gasilskega doma. -- |
|
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 22. september 2017
Dopolnil D.Divjak 9.septembra 2020 |
22.9.2017. 00:00 |
3.12.2025. 09:50 |
9. september 2020 -ob obnovi doma je plošča bila odstranjena (D.Divjak). --
M.Kermavnar, 3.12.2025, Opomba o statusu. -- |
Spominska plošča |
Ribnica |
K.o. 1523-JURJEVICA, št.parc.: *184 |
|
Cerklje ob Krki, Slovenec Ivan in Rado Bevk |
|
Pokopališče Cerklje ob Krki. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Cerklje ob Krki 15 |
RODBINA SLOVENEC Naša borca [fotografija v medaljonu] IVAN * 10. 2. 1926 [fotografija v medaljonu] RADO BEVK |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 8.10.2025, po predlogi Zdenke Primožič. |
8.10.2025. 06:09 |
8.10.2025. 08:53 |
— |
Nagrobnik |
Brežice |
K. o. 1302 CERKLJE, št. parc. 3076/1 |
|
Aktivista Viktor Kleč in Stanislav Janc |
OPIS SPOMENIKA: Obeležje, izklesano iz naravne granitne skale. OPIS DOGODKA: Kleč Viktor in Janc Stanislav sta bila obveščevalca/terenca Kokrškega odreda. Na bregu nad strugo Tržiška Bistrica sta si uredila bunker oziroma prebivališče. 17.4.1945 so belogardisti s postojanke v Kovorju izvajali hajko po brežini Tržiške Bistrice. Terenca o tem žal nista bila obveščena. Ustrelili so ju pred bunkerjem, ki je bil tik pod sedaj postavljenem spomenikom. Breg ob Bistrici, pričevanje Matevža Lončarja Spominsko obeležje padlim talcem je postavil krajevni odbor ZB NOV Duplje, odkrito pa je bilo v juliju 1979. EŠD: 471180; memorialna dediščina |
nad strugo Tržiška Bistrica med Zadrago in Bregom |
KLEČ VIKTOR ROJ. 3.11.1915 V ZADRAGI JANC STANISLAV ROJ. 28.4.1923 V KRIŽAH PADLA ZA SVOBODO 17.4.1945 |
— |
— |
— |
— |
Janez Teran |
— |
— |
— |
manjši skalnat blok |
Naklo |
— |
|
Plošča umorjenim domačinom |
— |
V Tolminu, starem mestnem jedru na stavbi Policije
Trg 1. maja št.4 |
TOVARIŠEM KI SO JIH NA TEM MESTU ZVERINSKO MUČILI IN UMORILI FAŠISTIČNI ZLOČINCI V VEČEN SPOMIN PODGORNIK ŠTEFAN SLAP ROJ.1.9.1900 UMOR. 29.11.1943 HVALA ANTON SLAP ROJ.29.4.1896 UMOR.27.8.1944 GABRŠČEK OLGA KAMNO ROJ. 26.11.1920 UMOR. 2.5.1944 JANEŽ JOŽEF POLJUBINJ ROJ. 3.3.1896 UMOR. 2.7.1944 KAVČIČ OSKAR POLJUBINJ ROJ.1.2.1927 UMOR. 30.8.1944 BAJT JOŽEF DOLJE ROJ.16.3.1920 UMOR. 30.8.1944 KLINKON MARIJA TOLMIN ROJ. 7.8.1902 UMOR.30.8.1944 OBLAK SALVO TOLMIN ROJ.9.3.1923 UMOR. 2.2.1944 IN DRUGIM NEPOZNANIM ŽRTVAM - SLAVA! ZVEZA BORCEV MESTA TOLMIN 1953 |
— |
— |
— |
— |
Vojko Hobič,12.7.2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Tolmin |
— |
|
Radio Kričač, Teslova ulica 3 |
|
Teslova ulica 3, Ljubljana |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
5.11.2021. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Ljubljana |
Gradišče II, 209/9 |
|
Karel Destovnik - Kajuh, Šoštanj |
|
V parku pred OŠ Karla Destovnika Kajuha, v aleji skupaj z drugimi doprsnimi kipi. |
Karel Destovnik - Kajuh |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 13. 4. 2017
19.marec 2021 dopolnil D.Divjak
26.10.2021 S.Gradišnik. |
19.3.2021. 00:00 |
1.12.2025. 11:15 |
19.3.2021dopolnil podatke D.Divjak |
Doprsni kip |
Šoštanj |
K.o.: 959-ŠOŠTANJ, št.parc.: 341/3 |
|
Plošča orožarski in mehanični delavnici |
Datum odkritja: 22.7.1974 |
Starejša zapuščena stavba v bližini tovarne Eta, Goriška 29 |
Tu je bila med NOB orožarska in mehanična delavnica kjer je bil izdelan prvi partop ZZB Cerkno 22.7.74 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 17.2.2018 |
— |
— |
— |
Plošča na steni zapuščene hiše |
Cerkno |
K. o. 2344 Cerkno, parc. št. 734/19 |
|
Spominsko obeležje partizanskim akcijam v letu 1943 |
Spominsko obeležje ob osrednjem spomeniku na Bukovškem polju je posvečeno trem partizanskim akcijam v letu 1943 na tem območju. Odkrili so ga leta 1988. 9. julija 1943 je Selški bataljon Gorenjskega odreda v zasedi na Bukovškem polju pod Dolenjo vasjo napadel dva kamiona nemških vojakov in jih sedem ubil, 48 pa je bilo ranjenih. Nemci so 14. julija 1943 na to mesto pripeljali dvajset talcev, jih devetnajst ustrelili, eden pa se je onesvestil ob čakanju na smrtni strel. Streljanje sta hotela preprečiti dva bataljona novoustanovljene Prešernove brigade, a so žal prišli prepozno. V spopadu z nemškima zasedama so ubili 16 nemških vojakov, partizani pa so imeli dva mrtva. 6. oktobra 1943 je Loška četa Gorenjskega bataljona napadla kolono nemških vojakov pri Selcih, padla sta dva nemška vojaka, trije so bili ranjeni. Naslednjo noč je Loška četa pri Dolenji vasi požgala še nekaj telefonskih drogov. Vir: Pomniki NOB na Škofjeloškem |
Spomenik je postavljen ob cesti med Bukovico in Dolenjo vasjo [preveri lokacijo na zemljevidu!]] |
NA TEM PROSTORU JE: - SELŠKI BATALJON GORENJSKEGA ODREDA NOV IN POS 9. 7. 1943 NAPADEL IN RAZBIL DVA TOVORNJAKA NEMŠKIH POLICISTOV; - 7. SNOUB FRANCETA PREŠERNA, TAKRAT KOT VIII. UDARNA PROLETARSKA BRIGADA, 14. 7. 1943 V SVOJI PRVI BORBI USPEŠNO NAPADLA NEMŠKE POLICISTE, KI SO USTRELILI 19 TALCEV, PADLA STA DVA NJENA BORCA; - LOŠKA ČETA GORENJSKEGA BATALJONA 12. 10. 1943 NAPADLA IN UNIČILA POLICIJSKI AVTO. 1986 KS SELCA |
— |
— |
— |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Spomenik |
Železniki |
— |
|
Ljudski dom Trst |
LSI 1: 148 |
Strada Vecchia dell'Istria 66, Trst Ljudski dom |
Ta ljudski dom je posvečen spominu mučenikov iz Rižarne. |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik |
19.12.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Italija, Trst |
— |
|
Kamna Gorica |
Plato z zidanim spomenikom v obliki plavža in bronasto ploščo, posvečeno žrtvam druge svetovne vojne. Avtor spomenika je arhitekt Boris Kobe; verze je napisal Matej Bor, postavila Zveza borcev NOB Kamna Gorica 1980. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 109-110.
EŠD 17754
|
V središču kraja, na glavnem trgu, v bližini hišne št. Kamna Gorica 52. |
Spomenik in zaveza Iz temin zgodovine |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
mhladnik |
— |
— |
— |
Spominska plošča na repliki plavža |
Radovljica |
K. o. 2163 Kamna Gorica, parc. št. 180/2 |
|
Opčine |
Spomenik 54 padlim iz Opčin, od Banov, Ferlugov in Piščancev je bil odkrit
28. 11. 1971. |
Ob vzhodni vpadnici v Opčine (iz Sežane), v parku desno ob cesti kmalu na začetku kraja. |
Smrt je legla na moje srce, Srečko Kosovel LA MORTE SI E ACQUATTATA NEL MIO CUORE CREDEVA CHE MI SAREI INERANTO. MA LO SPIRITO. CHE E IN ME FINO ALL ULTIMO GIORNO GRIDERA: IO MI RIBELLERO: SREČKO KOSOVEL ANPI zvezda PADLI MED NOB OPČINE BANI FERLUGI PIŠČANCI CADUTTI DELLA RESISTENCA . DUŠAN BERCE 1925 - 1945 JOLANDA BRAU 1927 - 1945 IVAN BRIŠČEK 1913 - 1945 ANDREJ ČOK 1884 - 1942 ROMAN DANEU 1914 - 1944 MILAN DOLENC 1902 - 1944 ANTON FERLUGA 1913 - 1945 JAKOB FERLUGA 1921 - 1944 MARIJ FERLUGA 1925 - 1945 KAREL FURLAN 1918 - 1945 JOŽEF HROVATIN 1913 - 1945 KAREL HROVATIN 1922 - 1944 SLOBODAN KLJUČAR 1910 - 1945 JOSIP LUKAČ 1923 - 1944 RUDOLF MALALAN 1911 - 1945 VIKTOR MARAŠ 1888 -1944 ANA MAVER 1926 - 1945 ANDREJ MERZEK 1913 - 1945 NELO MERZEK 1927 - 1944 HENRIK MIHALIČ 1918 - 1944 ANA MILIČ 1900 - 1945 ROMAN MILKOVIČ 1913 - 1944 ANTON POČKAR 1927 - 1944 ALFREDO SIGNORAGGI 1924 - 1945 DANICA SOSIČ 1914 - 1945 EMIL SOSIČ 1907 - 1944 FRANC SOSIČ 1920 - 1945 IVAN SOSIČ 1920 - 1945 in krajani 1986 |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 28. 10. 2017 |
— |
— |
— |
triptih iz rezanega kamna in rdečo zvezdo, kovinska skulptura in 4 plošče |
Italija |
— |
|
Partizanska bolnica Gole vrtače |
. Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 |
Po gozdni cesti iz vasi Potok mimo Doma planincev na Farbanci proti Golim vrtačam - Krašica (9 km). Parkiramo pri bivši lovski koči, od koder imamo do spomenika je 10 minut hoda. Ob gozdni cesti je lesena tabla, ki nas opozarja na partizansko bolnico. |
Tu je bila od febuarja 1944 do maja 1945 partizanska bolnica ZB Šmartno ob Dreti, 3. septembera 1983 |
— |
— |
— |
— |
Sandi Grudnik, 20. dec. 2016 |
— |
— |
— |
Spominska plošča - bron postavljena na betonski podstavek |
Nazarje |
Šmartno ob Dreti, p.š.1189/1, Nadškofija Ljubljana |
|
Spominska plošča kurirjem pri Kopaču |
Spominska plošča na domačiji pri Kopaču na Sv. Ožboltu je posvečena delovanju kurirske postaje G-15 prve relejne linije. Odkrili so jo 24. maja 1981, dostop do Kopačeve domačije je skozi Puštal po dolini Hrastnice. V tem okolišu je delovala kurirska postaja že od marca 1943, septembra istega leta je dobila oznako G-15 prve relejne linije. Bila je vmesna postaja med G-13 v Poljanski dolini in G-25 pri Medvodah. Do osvoboditve je morala osemkrat spremeniti kraj svojega bivališča zaradi stalnih napadov sovražnika. G-15 je sodila med večje postaje in je štela okoli šestnajst kurirjev in obveščevalcev obveščevalnega centra za Škofjo Loko. Ti so se udeleževali tudi številnih napadov na sovražnika in diverzantskih akcij na svojem območju. Zato so jo skušali zlasti domobranci izslediti in uničiti. 1. maja 1945 so izvedeli za njihovo taborišče na Sv. Andreju in jih napadli. V boju je padel Franc Hribernik - Stane. Komandirji postaje G-15 so bili Vinko Arhar, Janez Platiša in Karel Rihtaršič - Drago. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 207-208. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/sv-o382bolt.html Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
Na hiši Sv. Ožbolt 4.
Dostop do Kopačeve domačije je skozi Puštal po dolini Hrastnice. |
NA TEM PODROČJU JE V ČASU NOB DELOVALA RELEJNA KURIRSKA POSTAJA G – 15 KURIRJI IN ZZB NOV 1980 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Škofja Loka |
K. o. 2044 Ožbolt, parc. št. 772/1 |
|
Briše |
Dvema partizanoma.
|
V SV kotu obzidja okrog cerkve na Brišah. |
NA TEM MESTU STA POKOPANA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
28.6.2020. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Zagorje ob Savi |
— |
|
Rovtarske Žibrše - Spomenik na križišču Petkovec |
V dvodelen zidan podstavek je med dva opornika vstavljena pravokotna plošča
iz svetlega naravnega kamna z vklesanim napisom. Ožja okolica spomenika (odkrit
1951) je dvignjena in posuta s peskom. |
Spominsko znamenje stoji na Židovniku, zahodno od ceste Logatec - Rovte, ob odcepu v Rovtarske Žibrše.
Lokacija: 45˚ 57' 31'' S
14˚ 11' 26'' V |
Na tem mestu je dne 18. nov. 1943 dalo svoje življenje v boju za svobodo 13 nepoznanih tovarišev. Med njimi borec PIŠLJAR IGNACIJ, star 20 let Jelični Vrh - Idrija. SLAVA JUNAKOM OOZB - NOV - IDRIJA Spomenik obnovili 2009 ZB NOV LOGATEC |
— |
— |
— |
— |
Mira Hladnik |
— |
— |
— |
plošča na klesani skal |
Logatec |
537,k.o. Petkovec,Kavčič Franc, Petkovec 8 |
|
Podvolovljek - Spominska plošča bolnice v Lučki Beli |
V gozdu nad potokom Bela je ravna polica, kjer je bila lokacija bolnišnice. Sodi v sklop bolnic sektorja v Podvolovljeku. Zgrajena je bila leta 1944 na levem pobočju nad potokom Lučka Bela v bližini sedmih studencev. Objekt bolnice je bila pol vkopana baraka iz smrekovih brun in desk mere 5X7 m in je zadoščala za 25 ranjencev, ter osebje bolnice.Za to bolnico so v dokumentaciji različna imena: Bela in Solčava, slednje se redno uporablja v knjigi Koroško partizansko zdravstvo. Lokalno prebivalstvo pa jo imenuje bolnica v Beli. V tej bolnici je delal dr. Pavel Voušek, pomagali sta pa mu bolničarki Hermina in Jelka. Sredi decembra so bolnico odkrili domobranci, večina pokretnih ranjnencev se je pravočasno umaknila v Petkovo bolnico. V bolnici so dobili sedem negibljivih ranjencev, ki so jih postrelili v bližini bolnice ob potoku. Ujeli so tudi dr. Vouška. Vir: Arhiv Združenja za vrednote NOB Zg. Savinjske doline Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 |
V Podvolovljeku zavijemo za Lučko Belo in po 3,3 km parkiramo. Na desni strani potoka Bela opazimo na večji skali novo oznako za bolnico. Pot je dobro označena in po 300 m hoje pridemo do spominske plošče. |
PARTIZANSKA BOLNICA SOLČAVA - LUČKA BELA 1944-1945 KO ZB NOV LUČE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Sandi Grudnik, 6.11.2017 |
— |
— |
Bolnico ob Beli so imenovali tudi Sova. Vir: Muzej NOB Ljubljana.
Dodal S.Gradišnik, 31.7.2022 |
V skalo vzidana granitna plošča |
Luče |
K.o. Podveža, par.št. 417/1, lastnik: Nadškofija Ljubljana in Republika Slovenija |
|
Padlim gasilcem, Stara Fužina |
Kamnosek Jože Žmitek, odkrita 1958 po naročilu lokalnega gasilskega društva v spomin 15 padlim gasilcem in ustanoviteljem društva leta 1911.
|
Stara Fužina 178, na južni, obcestni fasadi gasilskega doma na vzhodnem koncu vasi. |
V spomin padlim gasilcem v NOV in umrlim ustanoviteljem društva |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 4. 7. 2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Bohinj |
— |
|
Zagorskim športnikom |
Plošča iz tonalita, posvečena v NOB padlim zagorskim športnikom, je bila odkrita leta 1966. EŠD 19246 |
Cesta 9. avgusta 48, Zagorje. Spominska plošča je pritrjena na vzhodni fasadi zanemarjene stavbe pred športnim igriščem, nad stopniščem. |
POZNAMO VAŠE DELO, |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
30.5.2020. 00:00 |
— |
— |
— |
Zagorje ob Savi |
— |
|
Spomenik Janezu Marentiču pred OŠ v Podzemlju |
Na dan odprtja novozgrajene šole na novi lokaciji, imenovane po revolucionarju ing.Janezu Marentiču, dne 25. aprila 1980, je bil pred vhodom odkrit njegov doprsni kip delo akademskega kiparja Zdenka Kalina ( glej Črnomelj, Ulica Otona Župančiča: Revolucionar Janez Marenrič). Šola se je poimenovala po revolucionarju ing.Janezu Marentiču na osnovi sklepa občinske skupščine občine Metlika maja 1977. Po Janezu Marentiču se je imenoval tudi pionirski odred ma šoli. Vir: arhiv ZB NOB Metlika (67) Šola se je nekoč imenovala po Janezu Marentiču, pred njo je njegov kip, na stari šoli pa je bila spominska plošča. Radio Krka: Kdo je bil Janez Marentič?
Belokranjec
Janez Marentič se je rodil 20. aprila 1910 v Clevelandu kot sin izseljenskih
staršev. Oče Janez je delal v železarni, mati Bara pa v veliki industrijski
pralnici. Ko je oče zbolel za tuberkulozo, se je družina vrnila domov, kjer je
oče kmalu umrl, za njim pa tudi mati.
Janez
Marentič je bil tudi udeleženec ustanovnega kongresa Komunistične partije
Slovenije, ki je potekal 17. in 18. aprila 1937 na Čebinah (delno v cerkvi,
delno na kmetiji), in bil tam izvoljen v centralni komite KPS. Kot je povedala
njegova hčerka, dvakratna doktorica znanosti Barica Marentič Požarnik, je bil
Janez zelo studiozen, skromen in z velikim občutkom za pravičnost. Zaradi te
odkritosti in poštenosti je imel tudi vedno težave. Ne le z oblastmi, pač pa
tudi z nekaterimi vodilnimi komunisti. Kot je povedala Barica že sama slika
ustanovnega kongresa na Čebinah simbolno prikazuje to situacijo: Marentič je na
diametralno nasprotni stani kot Edvard Kardelj – tudi sicer sta bila različnih
mnenj! Druga zanimivost tega kongresa pa je bila, da je bil Marentič v tej
družbi edini akademsko izobražen človek in tudi edini, ki je zastopal kmečki
stan. Vsi ostali so poudarjali zgolj delavski proletariat. Zanimivo je, da je
bil tudi zelo kritičen do opisovanja kmečke idile, ki to ni; pač pa le trd boj
za preživetje. Tudi Prešerna je kritiziral, ko v pesmi O, Vrba pesnik lahkoverno
poveličuje življenje slovenskega kmeta: … Zvestó srce in delavno ročico; za
doto, ki je nima miljonarka, bi bil dobil z izvoljeno devico; mi mirno plavala
bi moja barka, pred ognjam dom, pred točo mi pšenico bi bližnji sosed vároval -
svet' Marka. Ob 40-letnici njegove smrti je pri Kmečkem glasu izšla knjiga Spomini na Janeza Marentiča, za katero je prispevke zbrala njegova žena Vera. Socialistični režim ga je poskušal zamolčati in šele v 60-ih letih je bil predstavljen javnosti. |
Pred OŠ Podzemelj |
JANEZ ING MARENTIČ 1910 - 1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, 5. 11. 2018 nedokončano
obiskal Dušan Škodič, 24.4.2021
17.2.2022 D.Divjak |
17.2.2022. 00:00 |
— |
17.2.2022 dopolnil podatke D.Divjak |
Kamnit podstavek iz belega kamna z doprsnim kipom iz brona |
Metlika |
k.O.: 61519 - PODZEMELJ, št.parc.: 523/2 |
|
TRČKOV HRIB - grob 4 padlih partizanov |
EŠD 23380 - grob, spominsko znamenje. Grob je uokvirjen z betonskimi robniki v obliki peterokrake zvezde. Zadaj za zvezdo stoji nagrobnik, kvadratast betonski postavek, v katerega je zabetonirana kamnita in delno obdelana kamnita plošča - stela, velikosti 120 x 50 x 20 cm, z vklesanim napisom, vse skupaj visoko okoli 150 cm. |
Iz Vrhnike se napotimo v smeri Podlipe. Pri smerokazu za Krošljev hrib gremo po asfaltirani cesti preko Krošljevega hriba, dobrih 2000 m, ko pridemo v zaselek Trček. Pri kovinskem stebru s transformatorsko enoto, nadaljujemo pot po spodnji poti do zadnje hiše na Trčkovem griču s št. 36, tj, kmetija Železnik, po domače Zlovša. Z dvorišča te hiše gremo v smeri jug okoli 250 m, v smeri najvišjega hriba na obzorju z imenom Skela (625 m), ki je na Trčkovem hribu. Tu kolovoz zavije desno v grmovje, levo od nas zagledamo betoniran vodohram za kmetijo Železnik, gremo mimo njega in pot nadaljujejo še okoli 140 m, kjer se na desno odcepi stezica, ki po 15 m pripelje do groba oz. spomenika. Razdalja od kmetije do groba je okoli 400m.
Op.: znak, ki označuje grobišče iz II. svetovne vojne (ta primer) in je označen z modro barvo ni na pravi lokaciji! Od nje je treba pot nadaljevati še okoli 100 m! |
P A D L I Z A S V O B O D O KOGOVŠEK PETER *1914 KLEMENČIČ ANDREJ * 1925 AMBROŽ IVAN - ZDRAVKO NEZNANI BOREC PADLI, 27.7.1942. S L A V A J I M! |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 16.2.2017 |
— |
— |
— |
grob, spominsko znamenje |
Vrhnika |
k.o.2000, parc. št.:440/2 |
|
SPOMENIK Z GROBNICO V PODČETRTKU |
Granitni obelisk z razširjenim osrednjim delom in napisi, posvečen padlim v drugi svetovni vojni. Ob spomeniku grobnica. Avtor ureditve D. Samec. SPOMENIK 30 PADLIM BORCEM IN 7 USTRELJENIM TALCEM EŠD 4721 foto123 besedilo123 |
PRED OŠ OB CESTI, Trška cesta |
napis na spomeniku: . napis na grobnici: TU SO POKOPANI BORCI NOV IN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ana Novak, 8.2.2017, nedokončano
slike: Bor1974, 01.III.2020 |
— |
— |
— |
PARTIZANSKI PADLIM V NOB |
Podčetrtek |
— |
|
Žeje |
Granitna plošča z imeni štirih žrtev NOB. |
Na obcestni (zahodni) fasadi gasilskega doma v Žejah, št. 7. |
V spomin žrvam okupacije v letu 1941--1945 Aljančič Franc, * 31. 1. 1896 Razpet Ivan, * 7. 8. 1911, padel na Koprivniku 18. 5. 1944 Babič Ivan, * 9. 9. 1904, umrl v Smederevem 8. 7. 1945 Gasilno društvo Žeje, Bistrica |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 19. 10. 2017 |
12.5.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 12.5.2023, dodal fotografijo 3/1 in uredil status |
Spominska plošča |
Naklo |
— |
|
Kapelica v Šentilju |
V kapelici v Šentilju so domačini 1948 leta vzidali spominsko znamenje, na katerim so klesana imena padlih partizanov, talcev in umrlih v internaciji. Na grobišču v Šentilju je grobišče tridesetih partizanov in žrtev fašizma. VIR: Potočnik Pože, Spomeniki in znamenja NOB v občini Slovenj Gradec. |
Kapelca stoji ob vaški cesti Mislinja-Šentilj. Dostop iz glavne ceste Slovenj Gradec-Velenje pa zavijete za smer naselja Šentilj. |
SPOMIN DOMAČIM PADLIM BORCEM OF 1941-45 PARTIZANI IRŠIČ RADO 1911-1941 ČEBULAR ZDRAVKO 1921-1943 PREVOLNIK ERNEST 1925-1943 MERZDOVNIK LEOPOLD 1911-1944 LEPENEC ALEKSIJ 1913-1944 TAMŠE FRANC 1924-1944 VIVOD ALOZIJ 1925-1944 GAŠPAR IVAN 1912-1944 KAK IVAN 1909-1944 MERZDOVNIK IVAN 1915-1944 PRIDGAR ANTON 1914-1944 ŠKOF MIROSLAV 1922-1945 ROZMAN FRANC 1913-1945 GROS FRANC 1915-1945 ŠERTL FORTUNANT 1927-1945 KREBL RUDOLF 1912-1945 RAMŠAK FRANC 1912-1945 ODER MAKSENCIJ 1903-1945 KOTNIK ANTON 1927-1945 MENCINGER FRANC 1909-1945 POGORELC JOŽEF 1927-1945 KOLAR SIMON 1913-1945 MENCINGER PAVEL 1911-1945 PLEŠEJ FERDINAND 1909-1945 ŠEGOVC JOŽEF 1922-1945 SPOMIN DOMAČINOM ŽRTVAM FAŠ.TERORJA 1941-45 TALCI IRŠIČ STANKO 1909-1942 ČAS ALBERT 1908-1942 ZAVRL FRANC 1927-1942 STRGAR LUKA 1891-1942 BOROVNIK ANTON 1899-1943 PLAZL FERDINAND 1916-1944 KOROŠEC FRANC 1908-1944 TASOTO KAREL 1898-1944 KREJAN IVAN 1926-1944 GROS FRANC 1918-1945 KOLETNIK ŠTEFAN 1922-1945 POTOČNIK IGNAC 1906-1945 ČAS IVAN 1910-1945 SAITL IVAN ? - 1945 V INTERNACIJI IRŠIČ NEŽA 1985-1942 ZAVRL FRANC 1883-1942 BOŽIČ JOŽEFA ? -1942 MARZEL KAREL 1914-1942 MARZEL ANICA 1910-1943 ROZMAN MARIJA 1916-1944 ZAJAMŠEK ANTON 1988-1944 ČIKON SILVESTER 1922-1945 PRIDGAR JURUJ 1901-1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Jože Vrabič, 10. oktober 2017 |
— |
— |
— |
Dve plošči iz marmorja |
Mislinja |
Šentilj pod Tuejakom |
|
Naklo pokopališče, družinski nagrobniki |
— |
Pokopališče Naklo |
KLANŠKOVI PETROVI KOPAČEVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
24.10.2020. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Naklo |
— |