| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Plošča v spomin protestom proti izseljevanju |
Ovalna kamnita plošča z vklesanim posvetilom (I. Černič, odkritje 4. julija 1983) je pritrjena na stavbi Gorenjskega kolodvora, pred katerim so bile julija 1941 množične demonstracije proti izseljevanju Slovencev z Gorenjske. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 41-42. EŠD 5685 |
Stara železniška postaja v Šiški blizu pivovarne Union. Plošča se nahaja na severni strani zgradbe |
Tukaj so Ljubljančani 6,7,8 julija 1941 množično protestirali proti nacističnemu izseljevanju Slovencev z Gorenjske 4 julija 1983 združenje borcev NOV in KKSZDLMilan Majcen |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 19.9.2017 |
— |
— |
— |
Ovalna plošča na zidu |
Ljubljana |
Pivovarniška 1 |
|
Brežice, Keber Fanika |
|
Pokopališče Brežice. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Dobovska cesta 8. |
[križ] KEBROVI
|
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 8.10.2025, po predlogi Zdenke Primožič. |
8.10.2025. 11:50 |
8.10.2025. 11:50 |
— |
Nagrobnik |
Brežice |
K. o. 1300 BREŽICE, št. parc. |
|
Viktor Svetina |
Spominska plošča aktivistu OF Viktorju Svetini, ki so ga 23. 12. 1943 umorili
pripadniki "črne roke". Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 203. Fotografije: Petra Gričar.
. Viktor Svetina se je z Jesenic zamišljen vrnil domov na Koroško Belo. Vso noč je premišljeval o skrivnostni morilski organizaciji. O črni roki še nikdar ni slišal ali bral. Gustljev brat Zvonko ga je opozoril, naj bo previden. Morda se je z Gustljevo smrtjo sprožil nov, skrivnosten val terorja nad vsemi sodelavci in somišljeniki osvobodilne fronte, je razmišljal. Zjutraj je kot običajno šel na delo v železarno. Bilo je še temno, zato ni videl neznancev, ki sta ga skrita čakala za hišo. V mrzlo decembrsko jutro so odjeknili streli. Viktor Svetina je padel le nekaj metrov od svojega stanovanja oziroma hiše poleg osnovne šole na Koroški Beli. Viktorjev oče Melhior je bil v nočni službi v železarni. Že na poti iz tovarne so mu sporočili žalostno novico. Tako kot pri Štravsovih je spet pridrvel Drusche z gestapovci in spraševal, kaj se je zgodilo. Tokrat ni rekel, da so ga ubili partizani. Še preden so Viktorja položili na mrtvaški oder, so gestapovci opravili hišno preiskavo. Viktor Svetina je bil rojen 26. februarja 1908. leta na Koroški Beli. Njegov oče je bil strugar v železarni. Z ženo sta imela tri hčerke, od katerih je Pavla umrla že v rani mladosti, in sina Viktorja. Oče Melhior je umrl 1964. leta, mati Ivanka pa 1966. leta, oba v starosti 86 let. Viktorjevi sestri Ivanka in Milka živita na Koroški Beli. Viktor je bil samski. Ko so ga ubili, je bila v hiši samo njegova mati. Vseskozi je marljivo pomagal partizanom z obveščevalnimi podatki, zbiral je hrano, obutev in obleke, sanitetni in tehnični material. Partizanom je v domači hiši skrivaj popravljal orožje. Pogreba se je udeležilo veliko ljudi, ki so s tem izražali naklonjenost do aktivistov OF. Hkrati je bila to tiha demonstracija proti črnorokcem.«
|
Koroška Bela, Cesta talcev 1, desno od vhoda. |
V TEJ HIŠI JE BIL 23. XII 1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Marko Gričar, 27. 4. 2017. |
1.10.2024. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič 1. 10. 2024 dopolnila Opis s podatki iz knjige Po sledovih črne roke. |
Bronasta plošča na steni stanovanjske hiše. |
Jesenice |
2178 KOROŠKA BELA, 274/2 |
|
ČATEŽ - spomenik žrtvam fašističnega nasilja |
EŠD: 20801 Na grobu, kjer je pokopanih 30 krajanov - talcev, žrtev divjaškega izživljanja nemških vojakov z dne 28.10.1943, ki ga je storil I. SS tankovski grenadirski polk (nemška ofenziva Wolkenbruch 21.10. do 10.11.1943), je postavljen nagrobnik, ki ga sestavljajo bel marmorni križ z reliefom Kristusa in vklesan napis krajev Čatež in Razbore ter dve plošči z imeni pobitih. Istega dne sta bila umorjena tudi oba duhovnika s Čateža, ki pa sta pokopana na drugem mestu. Skupni grob leži levo od vhoda na severozahodni strani krajevnega pokopališča, uredili pa so ga 1966. leta. |
Krajevno pokopališče na Čatežu pri Veliki Loki, takoj levo za vhodom na SZ strani. |
Napis na križu: . KOROŠEC MARIJA 1.X.1869 . RAZBORE PANCAR JOŽEF 13.I.1879 |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 3.10.2017 - KO ZB dopolni, slike M. Hladnik 10. 11. 2018 |
— |
— |
M. Kermavnar, 8.2.2024, dodal Besedilo na spomeniku |
grob z nagrobnikom in križem, memorialna dediščina |
Trebnje |
k.o.1403, parc. št.737/4 |
|
Črni vrh, Grobišče s spomenikom |
Na pokopališču grobišče s spomenikom. Na spomeniku je vklesanih 78 imen padlih borcev Avtor napisa: France Bevk, pisatelj Foto 1: Miloš Kermavnar Foto 2 in 3: Dušan Škodič |
Manjše pokopališče 100 m od cerkve proti Zadlogu. Spomenik je v kotu ob cesti.
Hiša v bližini: Črni Vrh nad Idrijo 157a |
|
— |
14. 9. 1961. |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 2.4.2018, Miloš Kermavnar, 21.10.2019 |
— |
1.12.2025. 19:31 |
— |
Spomenik |
Idrija |
K. o. 2365 ČRNI VRH, parc. št. 545 |
|
PTUJ-Kip Jože Lacko |
Spomenik je bil na Slovenskem trgu postavljen 5. avgusta 1956. Stal je na belem kamnitem kvadru, na točki, kjer Slovenski trg prehaja v Murkovo ulico. Leta 1992 so ga prestavili na staro mestno pokopališče. |
— |
— |
— |
Premaknjeni spomeniki |
— |
M. Hladnik-17.5.2021
5.1.2022 D.Divjak |
5.2.2022. 00:00 |
30.11.2025. 19:16 |
5.2.2022 dopolnil podatke D.Divjak |
Kip |
Ptuj |
K.o.: 400 -PTUJ, št.parc.: 4024/1 |
||
Partizanska bolnica Štrukljeva peč |
V štruljevih pečeh, je bila leta 1944 zasilna partizanska bolnišnica in v njej se je tudi zdravil poveljnik 14.divizije Jože Klanjšek - Vasja. Oskrboval jo je predvsem Jože Glojek - Drino, po domače Mlinar iz Sp. Kraš. V veliko pomoč pri oskrbi bolnice sta mu tudi bila brata Johan in Gustl Remic. Vir: Knjiga Berta Savodnika Zadrečka dolinav uporu 1941 - 1945 V severozapadnem delu se Smrekova goša konča v silni strmini Štrukljevih peči, ki rasejo iz Rovt. V pečeh je velika vdolbina, ki poznajo samo drvarji in domačini. Dohod do nje je izredno težaven. V tej vdolbini je bila od maja 1944 do srede junija zasilna bolnišnica Šlandrove brigade. To je bila prva partizanska bolnišnica na Dobrovljah. Zaradi pretežavnega terena in vlage so bolnišnico preselili v mladi goš na Gole vrtače. Bolnišnico je vodil domačin Jože Glojek - Drino. S hrano jih je pa najbolj oskrboval Matevž Šporin , Štukljev oče iz Rovt. V tej bolnišnici se je zdravilo šest ranjenih borcev Šlandrove brigade, ki so bili ranjeni v Jakovem dolu nad Vranskim. Nato so bolnišnico preselili na Gole vrtače, kjer je ostala do osvoboditve. Vir: Stane Terčak: Na Dobrovljah smreke cveto - Planinski vestnik 1959/12 Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 |
Iz Šmartnega ob Dreti (5 km) ali Vranskega (6 km) do prelaza Lipa. Z Lipe gremo dobrih 100 m po markirani poti proti Sv. Joštu in potem gremo po prvi vlaki levo. Po dobrih 10 minutah pridemo do table, ki označuje bolnico.
|
Partizanska bolnica 1944 - 1945 |
— |
— |
— |
— |
Sandi Grudnik, 20. dec.2016 |
— |
— |
— |
Lesena tabla |
Nazarje |
Šmartno ob dreti, p.š.1189/1, Nadškofija Ljubljana in Republika Slovenija |
|
Mira in France Mihelič |
Pisateljica Mira Mihelič je bila zaradi sodelovanja z OF med drugo svetovno vojno zaprta, njen drugi mož slikar France Mihelič pa je bil partizan in odposlanec na Zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju.
|
Aškerčeva 15, Ljubljana |
V tej hiši sta živela in ustvarjala pisateljica Mira Mihelič (1912-1985) in slikar France Mihelič (1907-1998) |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
23.6.2022. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Ljubljana |
GRADIŠČE I, 79/8 |
|
Kranj, Spomenik bazoviškim žrtam |
Prvi spomenik žrtvam fašističnega nasilja v Sloveniji je piramida, 1931 postavljena ubitim članom Tajne organizacije Borba. Postavilo ga je primorsko emigrantsko društvo Zarja po načrtih D. Žerjala. EŠD 5535 |
Kranj, Prešernov gaj |
Bazovica 6. sept. 1930 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
12.2.2021. 00:00 |
2.8.2025. 13:12 |
— |
— |
Kranj |
2100 KRANJ, 268 ali 269 |
|
GRADIŠČE nad Podsmreko - partizanska javka TV - 2 |
EŠD: ni Da je ta zgradba posvečena NOG in TV - 2 pove le izdolben napis na lesenem plohu, ki je na severni strani stavbe, v špici. Stavba v dveh etažah, velikosti okoli 7 x 12 m, ima spodnji zidani prostor, velikosti 5 x 3,5 m, prirejen kot prostor za druženje, v kateri je večja miza, zasilna kuhinja ter nekaj stolov. Zgornji prostor je lesen in velikosti okoli 5 x 3,5 m, predstavlja pa urejeno spominsko sobo s številnimi slikami iz NOB, s področja Dolomitov, kjer je deloval Dolomitski odred ter več drugih predmetov iz časa NOB. Stavba je posvečena tako delovanju NOG (Vrhovno vodstvo slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja - to je IO OF, CK KPS in Glavni štab slovenskih parizanskih čet - je bilo od sept.1942 do marca 1943 na tem območju) kot delovanju kurirske postaje t.i. "terenskega voda TV - 2, ki je vzdrževala kurirsko zvezo od leta 1942 s TV - 1 na Krimu, kjer je bilo glavno zbirališče partizanske pošte, kot s kurirskimi postajami, ki so imele zvezo z Notranjsko (TV-17) in Gorenjsko (G7) vse do ukinitve 7.1.1944. Vir:Zakonjšek, Rado: Partizanski kurirji (od str.86 do115) Stavbo - zgradbo so postavili in odprli julija 1979, spominsko sobo pa je dne 1. oktobra 1985. odprl Stane Vrhovec - Robin. Je skoraj vsak dan odprta po zaslugi domačina Alberta Potočnika in je dobro obiskana s pohodniki. Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
Dostop do Partizanske javke pod Gradiščen (530 m) je možen tako iz Brezovice, kot iz Draževnika, Komanije ali Podsmreke. Je v stičišču več poti, za verskim obeležjem. Večino pešpoti je markiranih. |
PARTIZANSKA JAVKA TV - 2 |
— |
— |
— |
— |
T.Bizjak, M.Štupica - 8.7.2019; |
— |
— |
— |
zidana stavba, spomenik, kraj zgodovinskega dogajanja |
Dobrova - Polhov Gradec |
k.o. 1995 - Podsmreka, parc. št.495; |
|
Spominski kamen pred opuščenim rudnikom |
Spominski kamen v Koprivniku je posvečen prvemu sestanku pristašev OF avgusta 1941 v opuščenem rudniku pod Bendetovo domačijo. Odkrili so ga leta 1969, dostop do jame je s Sovodnja. Na pobudo organizatorja vstaje v Poljanski dolini, Maksa Krmelja - Matije, je Anton Peternelj iz Koprivnika v mesecu avgustu leta 1941 sklical prvo ilegalno skupino aktivistov v Koprivniku. Sestali so se v rovu opuščenega rudnika Bendetove jame. Maks Krmelj je prisotnim razložil pomen OF in naloge, ki čakajo ta odbor in druge pristaše OF. Zbirati morajo orožje, strelivo, hrano, denar ter drug vojaški material za upornike, privabljati morajo nove sodelavce in izvajati sabotaže. Že takoj po sestanku so podrli nekaj telefonskih drogov okoli Fužin. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 161-162. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/koprivnik.html |
Dostop do jame je s Sovodnja. |
V TEJ JAMI JE BIL PRVI SESTANEK OF AVG. 1941 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Kamen |
Žiri |
— |
|
Napad pohorskega odreda-Prihova |
— |
Plošča se nahaja na osnovni šoli pohorskega bataljona Oplotnica, podružnici Prihova, Prihova 002 |
"V NOČI NA 7. NOVEMBER 1943 SO BORCI POHORSKEGA ODREDA V TEJ VASI NAPADLI IN ZAŽGALI NEMŠKI AVTO. 4. JULIJ 1972 ZZB NOV OPLOTNICA IN MLADINA POHORSKEGA ODREDA" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974, 04.04.2019 in 16.XII.2019 |
4.4.2019. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Oplotnica |
— |
|
Grob kurirja Antona Drofenika, Strmec pri Sv. Florjanu |
Grob kurirja Antona Drofenika, padlega 28. 3. 1945. Grob je obeležen z granitnim nagrobnim znamenjem (delo D. Samca - avgust 1964). Slika 3: Zapisi o osvobodilnem gibanju pod Bočem, Franc BUT-Branko, str. 113 Opis dogodkov V III. knjigi Leksikona, ki je izšla leta 1976, na strani 393 navaja podatke za Strmec pri Rogatcu. Tu se predzadnji odstavek glasi: »Jeseni 1943 se je tu začela partizanska dejavnost. Domači fantje so si v Ložnem zgradili bunker, ki pa je bil izdan 30. marca 1944; ob napadu sta padla dva partizana. Na dogodek opozarja l. 1962 odkrit spomenik v Ložnem pred cerkvijo«. V IV. knjigi, ki je izšla leta 1980 pa na strani 423, kjer so podatki za Stoperce v zadnjem odstavku piše: »V bližnjem gozdu Ragužnici sta 30. marca 1945 padla med spopadom partizanov z Nemci dva naša borca. Ko je Tomšičeva brigada 21. jun. 1944 rušila želez. progo Maribor-CeIje, so njeni borci izvedli tudi rekvizicijo na drž. posestvu v Stopercah. Spomenik na kraju boja kozjanske čete.« V obeh citiranih odstavkih gre med drugim za isti dogodek iz NOB, vendar je razlika v letnicah in v kraju spopada. Ta spopad sem podrobneje opisal že leta 1954 in je bil sestavek pod naslovom »Žetalski Joža je padel« objavljen septembra 1954 tudi v takratnem Ptujskem tedniku. Na kratko objavljam njegovo vsebino: Po opravljeni nalogi v noči od 29. na 30. marec 1945 je skupina 5 partizanov pod vodstvom Jožeta Krašovca-Žetalskega Jožeta, komandirja ptujske okrajne mobilizacijske postaje, odšla počivat v bunker, ki je bil zgrajen v gozdu Ragužnica na območju k. o. Stoperce, tl j. na območju sedanje ptujske občine. Bunker je že prej izdala gestapovcem v Rogatcu tam v bližini stanujoča ženska, ki je tudi sporočila, da so partizani v bunkerju. Nemci (gestapovci, policisti in vojaki) vodil jih je domačin, so v zgodnjih jutranjih urah bunker obkolili in ga napadli. Jože Kos, Franc Perkovič in Vlado Miklavc so se prebili, Anton Drofenik-Marjan in Jože Krašovec-Žetalski Jože pa sta padla, pokošena od strojničnih rafalov. Oba padla junaka so partizani slovesno pokopali pri bližnji cerkvici na Ložnem, 2. aprila 1945 (na velikonočni ponedeljek). Izstrelili so tudi častne salve, čeprav je v dobre 4 km oddaljenem Rogatcu bilo polno Nemcev. Izdajalki pa so sodili na kraju zločina, tj. j. pri bunkerju, ki ga je izdala. Nedvomno se je tragični dogodek zgodil zjutraj 30. marca 1945. Oba padla borca so po osvoboditvi prekopali in ju prepeljali na domači pokopališči. Kot zvemo iz Leksikona so pri cerkvici na Ložnem že leta 1962 postavili spominsko obeležje, dolžnost občanov ptujske občine pa še ostaja, da postavimo spominsko obeležje tudi v gozdu Ragužnica, na kraju spopada. Glede ostalih podatkov, ki so navedeni za Stoperce, mi ni znano, da bi bilo med okupacijo v Stopercah državno posestvo, spomenik na kraju boja kozjanske čete pa stoji v zaselku Plate, naselje Jelovice, KS Majšperk in ne na območju Stoperc. [NAPIS POD FOTOGRAFIJO] Spominsko obeležje na Plateh v naselju Jelovice. Kaže, da bo napis treba obnoviti. Foto: I. Ciani.« (F. Fideršek, Krajevnemu leksikonu za rob /Pomanjkljive uskladitve iz zgodovine NOB/, Tednik, Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, Leto XXXIV, št. 19, Ptuj, 21. maja 1981, str. 6. Elektronski vir: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-34LTUEZR/abd1f0ca-2f13-42dd-adc1-df14d81b2ca5/PDF Dostop: 12. 12. 2023 |
Ložno. Grob je urejen pred cerkvijo Sv. Marije na Ložnem. Hiša v bližini: Strmec pri Sv. Florjanu 33 |
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar; sliki in dopolnil Bor1974-21.X.2020 |
13.12.2023. 00:00 |
2.8.2025. 13:13 |
S.Gradišnik, dodal fotografijo št.4, 7. 4. 2023
M. Kermavnar, 13.12.2023, dodal opis dogodkov po predlogi Zdenke Primožič |
— |
Rogaška Slatina |
K. o. 1172 Strmec, parc. št. 542/1 |
|
Spomenik ustreljenim talcem |
Spomenik je zelo preprost, visok je okrog dva metra in ima obliko piramide. Zgrajen je iz kamnov, na sredini ima vstavljeno spominska plošča z napisom. Na vrhu spomenika je rdeča peterokraka zvezda. Partizanska aktivnost je bila na tem območju, v primerjavi z drugimi deli Slovenije majhna, vendar pa vseeno dovolj velika, da je nemškim oblastem in vojski delala težave. Za partizane je največjo težavo predstavljal Hans Halla, ki na sredini tridesetih let iz Gradca pobegnil v Ivanjkovce, zaradi težav z avstrijsko vlado.[1] Pri pobegu in nastanitvi mu je pomagala nemška aristokratska družina Rauch, ki je tukaj imela veliko posesti. Hans Halla je bil privrženec nacistične ideologije in je to idejo poskušal širiti tudi v Ivanjkovcih. Med vojno so zaradi njega Nemci izgnali več družin. Kmete in ostalo prebivalstvo je pozival naj sodelujejo z Nemci, redno naj oddajajo hrano, les in ostale dobrine, ki bi nemški vojski koristile. Zraven tega, pa je skrbel za mobilizacijo domačega prebivalstva v nemško vojsko.[2] Škodoval je tudi partizanom na tem območju, saj je vse informacije povezane s partizani prenašal nemškim oblastem. Partizani so ga večkrat opozorili naj preneha s svojimi aktivnostmi, vendar pa ta opozorila niso zalegla. Partizani so zato edino rešitev videli v likvidaciji Hansa Halle. 30. 1. 1944 se je skupina partizanov zbrala pri Ivanu Majcnu v Litmerku. Od tam so krenili proti Svetinjam, kjer je imel svoj dom Hans Halla, hkrati pa je tam bila tudi močna nemška orožniška postaja. Hiša Hansa Halle je bila obdana z bodečo žico, vendar partizanom to ni predstavljalo večje ovire, saj so akcijo oz. likvidacijo uspešno izvedli.[3] Naslednji dan je nemška vojska pričela z iskanjem partizanov, ki so to akcijo izvedli. Partizane so iskali po Ivanjkovcih in sosednjih vaseh, vendar jih niso našli. Partizanom so se Nemci maščevali tako, da so 26. 1. 1945 v ptujskih zaporih izbrali 10 talcev in jih pripeljali v Ivanjkovce. Med vožnjo je enemu izmed talcev uspelo zbežati, ostali pa so padli pod streli Nemcev.[4] [1] Drago Novak, Ivo Orešnik, Herman Šticl, Pomniki NOB v Slovenskih goricah in Prekmurju, (Murska Sobota: Pomurska založba, 1985), 226. [2] Prav tam. [3] Prav tam. [4] Prav tam.; Franček Brglez, Prlekija v boju za svobodo, (Ljubljana: Komunist, 1979), 37. |
Spomenik se nahaja na robu gozda, v Ivanjkovcih, na levi strani [vrisan je na desni strani? -- MH 7. 5. 2021] ceste Ormož-Ljutomer. Spomenik je od te ceste oddaljen približno 100 metrov. |
KOD ŽRTVE STE PADLI ZA NAS DNE 26. 1. 1945 SAVŠEK MIRO GOLDNIK LUDVIK URANJEK VALENT VODENIK IVAN MAROLT ALOJZ GORIČNIK SEB. KOGELNIK ROJKO BRENCE MATIJA |
— |
— |
— |
— |
Mitja Mesarič, januar 2017 |
— |
10.10.2025. 17:33 |
— |
— |
Ormož |
— |
|
Obveščevalcu 3. bataljona 3. brigade VDV Viktorju Pisniku-Bezina |
Granitna skala s spominsko ploščo posvečeno partizanu Viktorju Pisniku.
|
Križišče cest Zreče-Oplotnica-Slov. Konjice-Gabrovnik |
"NA TEM MESTU JE 8. MAJA 1945 PADEL VIKTOR PISNIK OBVEŠČEVALEC 3. BATALJONA 3 BRIGADE VDV 1980 ODBOR 3. BAT" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974, 25.XI.2019 in 16.XII.2019 |
25.11.2019. 00:00 |
— |
— |
Granitni kamen s kroglo in krvjo |
Oplotnica |
— |
|
VELIKI DOL - spomenik ustanovitvi brigade Srečka Kosovela |
EŠD: 23417 Spomenik v obliki kamnitega kvadra na katerem je vzidana kamnita napisna plošča, zaključuje se s simbolom Triglava. Posvečen je brigadi Srečka Kosovela, ki je bila ustanovljena 24.9.1943 na tem mestu. Spomenik so postavili in odkrili 1948. leta foto123 |
Spomenik stoji na gozdni jasi v Pahovci, severovzhodno od Velikega Dola.
|
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
T. Bizjak - dopolniti!, neobiskano in nedokončano |
28.9.2020. 00:00 |
— |
Slika je iz Svobodne besede junij 2020. 8. -- M. Hladnik |
kamnit kvader z napisno ploščo, kraj zgodovinskega dogodka, memorialna dediščina |
Sežana |
k.o.2427 - Veliki Dol, parc. št.: 1246 |
|
Doprsna kipa Jože in Vlado Letonje |
Prve aktiviste OF v Velikem vrhu sta organizirala brata Jože in Vlado Letonja, predvojna komunista, poleg partijske celice na Rečici ob Paki, prva organizatorja odpora proti okupatorju. |
Kipa stojita pred osnovno šolo v Šmartnem ob Paki. |
JOŽE LETONJE KMET 1914 - 1942 VLADO LETONJE JANEZ 1915 - 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ana Kočar, 08.04.2019
Stane Gradišnik, 21. 08. 2020
|
— |
— |
— |
Bronasta doprsna kipa na stebričih. |
Šmartno ob Paki |
— |
|
Čeče |
Posvečeno bojem v NOV in žrtvam tretje brigade VDV. Obeležje je bilo prestavljeno. EŠD 20792 |
Blizu gasilskega doma (Čeče 3), severno od cerkve sv. Katarine sredi vasi. |
Ob 12 letnici v spomin padlim junakom |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 21. 8. 2019 |
— |
— |
— |
— |
Trbovlje |
— |
|
MIRKE - RODE Franc, spominsko znamenje |
EŠD 23370 - spominska plošča, kraj zgodovinskega dogodka. Starovrhniški četniki so umorili Franca Rodeta, aktivista OF. Aretirali so ga kmalu po svojem prihodu domov na Staro Vrhniko. V četniški postojanki so ga zasliševali in mučili, njegova nadaljnja usoda pa bi ostala neznana, če ne bi ljudje čez nekaj tednov v gozdu pod železnico po naključju našli njegovo razmesarjeno, že razpadajoče truplo. Pokrito je bilo le napol, z vejami, kamenjem in nekaj malega prsti. Vir: Grabeljšek, Karel - Gaber: Vrhnika in okolica v boju za svobodo, Nova Gorica 1968; - dokumentacija ZZB NOB Vrhnika |
Spominska plošča je iz temnosivega kamna, pravokotne oblike, velikosti 40 x 60 cm, stoji ob gozdni stezi, ki pelje do železniške postaje Verd in sicer okoli 50 m pred nasuto jalovino kamnoloma. Steza je hkrati Vrhniška planinska pot za Dolge tale in je označena z markacijami. |
TU JE BIL UBIT 26.10.1943. R O D E FRANC, SEKRETAR OO KP ST. VRHNIKA |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak - 8.2.2017 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Vrhnika |
k.o. 2003, 1788/3 |
|
Slavko Šlander, kip pred OŠ v Celju |
Osnovna šola, poimenovana po narodnem heroju in sekretarju pokrajinskega komiteja KPS za Štajersko Slavku Šlandru. Pred šolo stoji njegov spomenik, delo kiparja Janeza Pirnata (odkrit septembra 1974). |
II. osnovna šola na Lavi, Ljubljanska cesta 46, Celje |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Stane Gradišnik, foto in prava lokacija Urh Ferlež |
15.8.2022. 00:00 |
— |
— |
Kip |
Celje |
1076 MEDLOG, 1799/5 |
|
Spominska plošča pri Megušarju |
Spominska plošča na Megušarjevi hiši je posvečena kurirski postaji G-3 prve relejne linije. Odkrili so jo leta 1980, dostop do hiše je iz Železnikov po dolini Prednje Smoleve. Kurirsko postajo G-3 je ustanovil pokrajinski komite KPS za Gorenjsko v marcu 1943, da so tako skrajšali pot kurirjem na glavni liniji iz Dolomitov proti Jelovici. Stalno je bila povezana s kurirji iz Podlonka, Davče, Gabrške Gore in Sopotnice. Po prvi zemljanki v Megušnici so postavili lesene barake v gozdovih, na skritih in težko dostopnih mestih v Martinj Vrhu. Komandirji postaje so bili Ivan Kralj - Zvonko, Miloš Ravhekar - Miki, Štefan Demšar in Franc Bernard - Jurko. Na postaji je bilo največ dvanajst kurirjev. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 189-190. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/martinj-vrh.html EŠD 12061 Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
Dostop do hiše je iz Železnikov po dolini Prednje Smoleve. |
NA TEM PODROČJU JE V ČASU NOB DELOVALA RELEJNA KURIRSKA POSTAJA G – 3 KURIRJI IN ZZB NOV 1980 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Železniki |
— |
|
Spomenik borcem XIV. divizije na Kramarci pod Smrekovcem |
Najbolj pogoste zasede so imeli Nemci na vrhu Kramarice, saj so se še kasneje, v svobodi, videla zaklonišča obzidana s kamni. Tu je večkrat prišlo do spopadov Nemcev s partizani. O tem še danes priča grob ob kapelici, kjer so pokopani štirje partizani - borci XIV divizije, ki so jih spomladi leta 1945 našli okrog Kramarce. Spomenik so odkrili leta 1960 in je v osnovi velik betonski blok z veliko zvezdo na vrhu in enako zvezdo ob vznožju. Vir: Spomeniki in znamenja NOB v mežiški dolini Avtorja: Prof. Janez Mrdavšič in Alojz Krivograd |
Spomenik stoji na Kramarci. Dostop je možen iz več smeri.
Črna - Bistra . Smrekovec, kjer se malo pod Smrekovcem cesta odcepi za Bele vode in Sleme. Tu gremo v smeri Sleme, kjer je približno 300 m do Kapelice in spomenika. Dostop iz Belih vod do istega križišča in iz Smrekovca. Še en možni dostop pa je iz Črne do Ludranskega vrha in naprej na Kramarco. |
TUKAJ SO DAROVALI SVOJA ŽIVLJEMJA 28. XI. 1944 ZA SVOBODO PARTIZANI XIV. DIVIZIJE POSTOJ TOVARIŠ SPOMNI SE NA MRTVE VSE KAR VELIKO JE VZKALI IZ ŽRTVE IN TI, KI ŽIV SI MRTVIM SI DOLŽNIK |
— |
— |
— |
— |
Alojz Ovnič, 15, maj 2017 |
— |
— |
— |
Marmorna plošča z zvezdama na vrhu in levo v podnožju |
Črna na Koroškem |
— |
|
Škofije pri Kopru |
Na Spodnjih Škofijah na pročelju hišne št. 224 je spominska plošča Dorotu Furlaniču. Za obeležje lepo skrbi njegov sin in njegova vnukinja. |
Iz Kopra po stari cesti skozi vas Škofije proti Italiji na levi strani ceste stoji hiša in na fasadi je pritrjena tabla DORU FURLANIČU. |
V TEJ HIŠI JE ŽIVEL IN DELOVAL PREDVOJNI KOMUNIST IN REVOLUCIJONAR 1912 - 1974 DORE FURLANIČ |
— |
— |
— |
— |
Ivan Zorč 23. 01. 2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča na spod. Škofijah |
Koper |
2595 ŠKOFIJE, 1695/3 |
|
Štefanja Gora - Spominsko obeležje Miroslavu Šnajderju |
Spomenik postavljen v spomin padlemu borcu Miroslavu Šnajdru, ki je bil po rodu čeh in njegovi sorodniki s Češke so še pred nekaj leti prihajali na obeležje prižigati svečo. Napis na spomeniku je bil obnovljen leta 2011. Spominsko obeležje je postavil krajevni odbor ZB NOV Cerklje in ga odkril 4. oktobra 1959. Vir: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 95. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 233. EŠD: 10166 (memorialna dediščina) |
Ob robu gozda, ob poti od Štefanje gore proti Kozjemu bregu. |
ZA SVOBODO JE PADEL KOT BOREC N O V ŠNAJDER MIROSLAV 29. 1. 1916 - 5. 4. 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Krivec in Petra Ropret |
— |
— |
— |
Surovo obklesana naravna skala z zglajeno ploskvijo, v katero je vklesan in rdeče obarvan napis. |
Cerklje |
— |
|
Zmaga nad Nemci - Mlinarsko |
V juniju 1944 so prišli Nemci na domačijo Franca Adamiča, po domače pri Plazniku, da bi družino izselili. Ko so za akcijo izvedeli partizani je 1. bataljon Vzhodnokoroškega odreda postavil Nemcem zasedo na Mlinarskem. V triurnem boju je bilo ubitih in ranjenih precej Nemcev. Padla sta tudi dva naša borca, Ivan Pandev - Metod in Filip Hermonko - Pavel. Nemcem so prišli na pomoč celo s tankovsko okrepitvijo, a niso uspeli, ker so partizani podžagali lesen most in je oklepno vozilo padlo v strugo in zgorelo. Zmaga, ki je sovražnika močno vznemirila, je znana kot zmaga v Bistri. Spominsko znamenje na Mlinarskem so odkrili 17. avgusta 1975 Vir: Spomeniki in znamenja NOB v Mežiški dolini Avtorja: Profesor Janez Mrdavšič in Alojz Krivograd |
Na Mlinarskem, dostop po cesti Črna na Koroškem - Bistra. Odcep za Mlinarsko je na križišču Najevska lipa _ Plaznik v dolini ob koncu potoka Bistra. desno. Mlinarsko je prvo manjše naselje, ko prispemo skozi gozd. Plošča je na desni strani ceste na večji hiši in je dobro vidna že od daleč. |
28.JUNIJA 1944 SO PARTIZANI PREPREČILI IZSELITEV PLAZNIKOVIH. žIVLJENJI STA ŽRTVOVALA BORCA : IVAN PANDEV - METOD FILIP HERMONKO - STOVČNIKOV PAVEL |
— |
— |
— |
— |
Alojz Ovnič, 15. maj 2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča na steni hiše |
Črna na Koroškem |
— |