Vandot je umrl v zavezniškem bombardiranju kraja Trnjanski Kuti, kamor je bila izseljena družina med drugo svetovno vojno.

TUKAJ RODIL SE JE JOSIP VANDOT.
PISAL JE KNJIGE ZA MLADI ROD.
ŽIV OHRANILI MU BODO SPOMIN
KEKEC IN MOJCA IN KOSOBRIN.
15. I. 1884 -- 11. VII. 1944

• Ignacij Peterlin. Sistory.
• Stanko Peterlin. Sistory.

[lovorova vejica]

PETELIN-OVI

IGNACIJ 1894 PADEL 1943
STANKO 1923 PADEL 1945

VSE DNEVE - OČE - MATI - BRAT 
SPOMIN NAŠ HODIL K VAM BO VASOVAT

Spominsko obeležje je posvečeno prvoborcu Jakobu Božnarju, ki je padel 22. maja 1942 pri Cibrovi domačiji, obeležje so odkrili leta 1968. Dostop je skozi Puštal po dolini Hrastnice in Jarčkove grape.

22. maja 1942  je Škofjeloška četa prečkala Hrastniško grapo in se na poti proti Sv. Ožboltu približevala Cibrovi domačiji na Sv. Andreju. Borec Jakob Božnar se je po opravljenih poizvedovanjih na Oberšah približeval Cibrovi domačiji, kjer naj bi dohitel svojo četo. Pri lipi v bližini domačije sta ga iz zasede ustrelila dva obmejna stražarja iz domobranske postojanke v Črnem Vrhu.

Več...
Podatki o padlem borcu:
Jakob Božnar, rojen 12. oktobra 1914 pri Sv. Barbari, gozdni delavec, pred odhodom v partizane je stanoval v Puštalu, v Cankarjev bataljon je vstopil 19. decembra 1941 in sodeloval pri vdoru v gestapovske zapore v Škofji Loki 21. decembra 1941. Udeležil se je poljanske vstaje  in dražgoške bitke. Kot borec Škofjeloške čete je 22. maja 1942 vodil četo k Sv. Andreju z desne na levo stran Hrastnice, pri Cibrovi kmetiji je bil iz zasede ustreljen.

Avtor zapisa: Franc Podnar

Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 39-40.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 263.

BOŽNAR JAKOB
PARTIZAN – PRVOBOREC
ROJ. 12. 10. 1914
PADEL 22. 5. 1942
SLAVA MU!

ZB PUŠTAL

Vir: Pomniki našega trpljenja v letih 1941-1945 in  v spomin  umrlim v izgnanstvu,  Zdenka Kaplan,Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945, Ljubljana 2005

Geslo za iskanje Izgnanci123

                      IZGNANCEM - ŽRTVAM    
                     FAŠISTIČNEGA NASILJA    
.
      IZ RUŠ, S SMOLNIKA IN IZ BISTRICE JE
               OKUPATOR LETA 1941 IZGNAL
    STOSEDEMINDEVETDESET RODOLJUBOV.
    ŠESTNAJST JIH JE DALO V NOB ŽIVLJENJE
    ZA SVOBODO.
.
     KO VAM NASILJE VSE JE VZELO,
     SRCE VAS BRATSKO JE SPREJELO
     V TRPLJENJU STE STKALI TRDNE VEZI,
     SPOMIN NA TA ČAS NAJ TRAJNO ŽIVI.

.
     SEPTEMBER 1987                ALCHROM     
                                             KO ZB NOV RUŠE   

»SEZNAM BORCEV TOMŠIČEVE BRIGADE ZA ČAS OD 16. JULIJA 1942 DO 13. JULIJA 1943*
[…]
Redek Rudi  * 1922 Krka pri Novem mestu«

• Franci Strle, Tomšičeva brigada 1942−1943, KNJIŽNICA NOV IN POS 5/II, Ljubljana: Založba Borec in Partizanska knjiga, 1986, str. 868.

»[besedilo levo od fotografije]
Borci odredove 1. čete spomladi 1943 na Vinjem vrhu nad Belo cerkvijo. […] sedi Rudi Redek
[…]
[besedilo pod fotografijo]
Skupina odredovih borcev spomladi 1943 na Vinjem vrhu nad Belo cerkvijo. Z leve proti desni stojijo zadaj: […] Rudi Redek […]
[…]
Med poskusi čet, da zavzamejo sovražnikovo postojanko, sta intendant odreda France Jerič in njegov pomočnik Rudi Redek opravila pri žvirških belih družinah rekvizicijo.41
[…]
Prvega septembra 1943 popoldne se je intendant odredove 1. čete Rudi Redek odpeljal z desetimi borci na rekvizicijo h kočevskemu Nemcu v Klinjo vas. Tam se jim je kar takoj priključil mladinec iz Kočevja, ki je prišel na zvezo z obveščevalcem in se ni več hotel vrniti domov. Medtem so borci nabrali pet glav živine in nekaj živeža ter po isti poti krenili nazaj. Okoli polnoči so se v vasi Mala gora ustavili h krajšemu počitku. Zaradi neprevidnega prižiganja ognja pa jih je z opazovalnice na Fridrihštajnu nad Kočevjem odkril sovražnik in jih začel obstreljevati s topovskimi granatami. Pri tem je bil ranjen intendant, k vozu privezana živina pa se je splašila, se strgala in v diru brez gonjača prišla v Polom.49
[…]
41 Prispevek: Rudi Redek«

• Velimir Kraševec-Igor, Dolenjski puntarji, Zapadnodolenjski odred, Knjižnica NOV in POS 30/4, Ljubljana: Založba Borec, str. 221, 289, 306, 310, 314.

• Fotografija: Redek Rudi, Božidara, Rudolf Geneanet, Pokopališče Novo mesto, str. 13. 

Geslo: zvezda123

                            [zvezda]

                              REDEK – OVI

[fotografija v medaljonu]    RUDI  * 13. 9. 1922  -   9. 12. 1981
[fotografija v medaljonu]    BOŽIDARA - PEPCA                       
                                                            9. 3. 1925 -  19. 9. 1993
                                                RUDOLF   11. 10. 1950 - 8. 11. 1920
                                                                       [fotografija v medaljonu]

Spominska plošča je vzidana na južno stran fasade hiše pokojne Marije Debevec, poročene Turšič, sedaj družine Suhadolc.

Franc Debevec - Miha je padel kot sekretar rajonskega komiteja Borovnica v noči 1. na 2. julij 1944.  na križišču pri Šeligovi hiši v Preserju, ko sta s soborcem Andrejem Petelinom – Kmetom trosila letake in pribijala plakate. Padla sta v domobransko zasedo. Debevca je zadel rafal iz puškomitraljeza in je bil takoj mrtev.  

Jakob Debevec  je padal v Kožlješkem Logu 28. 8. 1944. Verodostojnega zapisa o smrti ni.

Ivan Debevec – Pero je padel pri Rakitni leta 20. 7. 1944. Partizani so med Šumnikom in Zabočevom ujeli domobranca in ga odpeljali proti Rakitni. Domobranci iz Borovnice so takoj poslali nekaj patrulj za ugrabitelji. Zasledovalci so se jim kmalu zelo približali in ko so nanje odprli ogenj, sta padla smrtno zadeta Debevec Ivan – Pero in Jožef Kavčič – Milan. Niso pa zadeli Andreja Petelina – Kmeta. Ugrabljeni domobranec se je nato vrnil k svojim.

Po bratih Debevec se danes imenuje Ulica Bratov Debevec v Borovnici.

Pokopani so na pokopališču v Borovnici.

Arhiv ZB NOB Borovnica

Stanko Petelin – Vojko, Krajevna skupnost Podpeč - Preserje v NOB, Ljubljana, OK SZDL Vič-Rudnik, 1983 (stran od 346 in 347 in 360 in 362)

V TEJ HIŠI

SO SE RODILI IN ŽIVELI BRATJE

DEBEVEC FRANC roj. 24. 4. 1920 umrl    2.7.1944

DEBEVEC JAKOB  roj. 24. 7. 1922 umrl  28.8.1944

DEBEVEC IVAN     roj. 25. 6. 1924 umrl  20.7.1944

KI SO KOT BORCI NOB

DALI SVOJA ŽIVLJENJA ZA SVOBODO

SLAVA JIM !

O.O.Z.B BOROVNICA

Spominski kamen na Brnkovi Pstoti je posvečen enajstim partizanom, ki so padli v času 1942–1945 v okolici Osolnika, Sv. Barbare, Sv. Ožbolta in Sv. Andreja. Odkrili so ga 4. julija 1963 (po drugi navedbi 4. julija 1962), dostop je iz Puštala po dolini Hrastnice in Jarčkove grape.

Več... 
Podatki o padlih:
Jakob Božnar, rojen 12. oktobra 1914 pri Sv. Barbari, gozdni delavec, pred odhodom v partizane je stanoval v Puštalu. V Cankarjev bataljon je vstopil 19. decembra 1941 in 21. decembra sodeloval pri vdoru v gestapovske zapore v Škofji Loki. Udeležil se je poljanske vstaje  in dražgoške bitke. Kot borec Škofjeloške čete je 22. maja 1942 vodil četo k Sv. Andreju z desne na levo stran Hrastnice, pri Cibrovi kmetiji je bil iz zasede ustreljen.
Janez Bradeško - Taras, rojen 20. maja 1914, kmečki delavec, bil je oskrbnik Jamnikove domačije, po bitki Škofjeloške čete 11. marca 1942 z Nemci, se je priključil četi in bil kurir na razmejitveni črti. Padel je 29. oktobra 1942 v Tomažkovem gozdu pod Sv.Ožboltom.
Ivan Čemažar - Brdavs, rojen 25. junija 1920 na Formah, strojni tehnik, avgusta 1943 je vstopil v Škofjeloško četo, nato je bil intendant Tomaževega bataljona Gorenjskega odreda, padel je 30. marca 1944 pri Sv. Barbari.
Vinko Drnovšek (ne Jenko) - Sivc, rojen 22. januarja 1926 v Retečah, dijak, julija 1943 je vstopil v Škofjeloško četo, padel je kot kurir v bližini kurirskega zavetišča pri Jarčku  nad Hrastniško grapo 6. maja 1944.
Franc Hribernik, rojen 24. oktobra 1918 v Puštalu, mizar v Gorenjski predilnici v Škofji Loki, aktivist NOG od zime leta 1941. V partizane je vstopil junija 1943 in postal intendant Škofjeloške čete, v februarju 1944 je postal pomočnik intendanta Tomaževega bataljona Gorenjskega odreda in nato intendant bataljona. V jeseni 1944 je bil premeščen v Obveščevalni center Škofja Loka Gorenjskega vojnega področja. Padel je 1. maja 1945 na Žolščah (Puštal).
Anton Kržišnik - Groga se je rodil 20. maja 1918 na Sv. Ožboltu, bil je kmečki delavec. 4. maja 1943 je vstopil v Škofjeloško četo, septembra 1943 je bil dodeljen v novoustanovljeno kurirsko postajo G-15 prve relejne linije. Padel je 24. maja 1944 pod Šinkovo domačijo pri Sv. Florijanu pod streli domobrancev iz Škofje Loke.
Franc Kosirnik, rojen 23. decembra 1914 v Lahovčah, februarja 1944 je vstopil v Tomažev bataljon Gorenjskega odreda, padel je 30. marca 1944 pod Osojami pri Sv. Barbari.
Jože Košir - Rajko, rojen 24. marca 1926 v Puštalu, kmečki delavec, od avgusta 1943 je bil kurir postaje G-13a v Polhovcu, nato pri terenskih kurirjih nad domačijo pri Jarčku nad Hrastniško grapo, padel je 6. maja 1944 v Hrastniški grapi.
Anton Pipan, rojen 30. januarja 1910 v Valburgi, delavec, stanoval je v Dragočajni, februarja 1944 je vstopil v Tomažev bataljon Gorenjskega odreda, padel je 30. marca 1944 pod Osojami pri Sv. Barbari.
Alojz Prezelj - Lovrač, rojen 21. junija 1910 pri Sv. Andreju, delavec, stanoval je v Bodovljah, marca 1943 je vstopil v Škofjeloško četo, nato je bil kurir na postaji G-15, padel je 16. aprila 1944 pri Sv. Barbari.
Janez Vehovec, rojen 26. junija 1904 v Smledniku, gradbeni delavec, marca 1944 je vstopil v Tomažev bataljon Gorenjskega odreda, padel je 30. marca 1944 pri Sv. Barbari.

Zapis: Franc Podnar

Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 309-311.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 266.

V BOJU ZA SVOBODO SO PADLI NA TEM PODROČJU

BRADEŠKO JANEZ    1914    BARBARA     1942

BOŽNAR JAKOB        1916       ANDREJ     1942

PREZELJ ALOJZ         1910      ANDREJ     1944

VEHOVEC JANEZ      1903    SMLEDNIK    1944

PIPAN ANTON            1910    VALBURGA   1944

KOSIRNIK FRANC     1914      LAHOVČE    1944

ČEMAŽAR IVO           1920      VIRMAŠE     1944

JENKO VINKO            1926       RETEČE     1944

KRŽIŠNIK ANTON      1918      OŽBOLT       1944

KOŠIR JOŽE               1926       PUŠTAL      1944

HRIBERNIK FRANC   1918                            1945

      SLAVA JIM!

                                     ZB NOV PUŠTAL 1963

• Marija Artač. Sistory. 
  datum rojstva: 24. 6. 1911, kraj rojstva: Očeslovci, Slatina Radenci, vojni status: Civilist, datum smrti: 3. 10. 1943, kraj smrti: Novo mesto, kraj pokopa: Novo mesto, vzrok smrti: Žrtev bombardiranja, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

• Fotografija: Marija Artač  Geneanet, Pokopališče Novo mesto, str. 16.

[križ]

MARIJA ARTAČ
ROJ. ŽIŽEK
1911  -  1943

OPIS SPOMENIKA:  Marmorna plošča pritrjena na pročelje hiše.

KRATEK ŽIVLJENJEPIS: Tone Šifrer je bil slovenski pesnik, pisatelj in esejist, rojen 8. junij 1911, Žabnica.  Leta  1936 je diplomiral iz slavistike na ljubljanski filozofski fakulteti. Od 1939 je poučeval na gimnaziji na Ptuju in Murski Soboti. Na začetku okupacije se je vrnil v Žabnico in sodeloval v NOB; bil je izdan, odpeljan v gestapovski zapor v Begunje na Gorenjskem, nato v koncentracijsko taborišče v Mauthausen, kjer je bil ustreljen kot talec.

Šifrerjeva zbrana dela so izšla 1971 (uredil brat Jože Šifrer).

VIRI:  http://sl.wikipedia.org/wiki/Tone_%C5%A0ifrer

EŠD: 21440, memorialna dediščina

V TEJ HIŠI JE BIL 8. 6. 1911 ROJEN

                  TONE ŠIFRER

         SLOVENSKI PISATELJ

PADEL JE POD FAŠISTIČNIMI STRELI

        20. 4. 1942 V TABORIŠČU

               MATHAUSEN

                          DRUŽBENOPOLITIČNA

                          SKUPNOST ŽABNICA

V tovarni DO Elektrokovina je bil leta 1980 postavljen spomenik Josipu Brozu Titu, ki ga je izdelala akademska kiparka Vlasta Zorko. 

Arih, Aleš. Spomeniki vojne, revolucije, svobode: Umetnostna galerija Maribor, maj 1985. Maribor: Zavod za spomeniško varstvo, 1985, brez pag.

Brdarjeva družina je darovala štiri življenja za svobodo. V pripravah na poljansko vstajo leta 1941 sta Janez in Pavel Peternel kot napredna in ugledna kmeta pridobila za sodelovanje v OF in za podpiranje partizanstva večino kmetov v Vinharjah in okoliških vaseh.

Padli člani Brdarjeve družine:
Janez Peternel, rojen 12. aprila 1887 v Vinharjah, kmet, gospodar pri Brdarju, Nemci so ga 26. decembra 1941 doma aretirali zaradi sodelovanja s partizani in ga ustrelili kot talca 3. januarja 1942 v Dragi.
Marija Peternel, rojena 31. marca 1889 v Vinharjah, gospodinja, podpirala je partizane, umrla je avgusta 1942 v ljubljanski bolnišnici za posledicami psihične izčrpanosti.

Albin Peternel, rojen 23. februarja 1922 v Vinharjah, krojaški pomočnik, po poljanski vstaji se je vrnil domov, leta 1942 je bil aretiran in odpeljan v taborišče Reichenau pri Innsbrucku, spomladi 1944 je ponovno vstopil v partizane, 10. junija 1944 se je smrtno ponesrečil v Kremeniku.

Pavel Peternel - Peter, rojen 5. januarja 1918 v Vinharjah, mehanik, udeleženec poljanske vstaje decembra 1941, od spomladi 1942 komandir Poljanske čete. 28. junija 1942 je padel ob napadu njegove čete na osebno vozilo nemškega funkcionarja pri Župenkovi grapi nad vasjo Brode v Poljanski dolini.

Miroslav (Slavko) Peternel, roj. 7. oktobra 1923 v Vinharjah, ujet 27. decembra 1941 v domačem hlevu, pretepen in odgnan v Begunje, ustreljen kot talec 3. januarja 1943 v Dragi.

Anton Peternel - Matevž, roj. 19. maja 1919 v Vinharjah, kmečki delavec. V partizane je vstopil januarja 1944, padel je v Bukovem Vrhu 24. februarja 1944 kot član gospodarske komisije.

• vir: https://zbnobskofjaloka.weebly.com/vinharje.html

OB 50-LETNICI POLJANSKE VSTAJE
V SPOMIN
NA DOGODKE IZ OBDOBJA NOB
IN VSEM PADLIM IZ TE HIŠE
21. XII. 1991

NA BRDRSKEM KUCLJU JE BIL IZ
BORCEV POLJANSKE, SELŠKE IN
ŠKOFJELOŠKE ČETE 24. 4. 1942
USTANOVLJEN POLJANSKI
BATALJON. KOMANDIR
POLJANSKE ČETE JE BIL
PAVEL PETERNELJ – PETER
PADEL 28. 4. 1942 V BRODEH.

                                             ZB. POLJANE

• Danica Škarja. Sistory. 
  datum rojstva: 25. 6. 1925, kraj rojstva: Novo mesto, vojni status: Civilist, datum smrti: 20. 9. 1943, kraj smrti: Novo mesto, vzrok smrti: Žrtev bombardiranja, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

• Fotografija: Danica Škarja Geneanet, Pokopališče Novo mesto, str. 15. 

[križ]

DANICA ŠKARJA
* 8. 6. 1925
+ 22. 9. 1943

U mukah si trpela
U nebesih si zdaj vesela

Padlim za svobodo, 142--148

Otoki. Sele.

PADLIM PARTIZANOM
1941 - 1945
DEN GEFALLENEN
          PARTISANEN
ALOJZ SLAK
FERDINAND ROBLEK
MAKS KELIH 
ALEŠ ŽAGAR
JOŽE PERKO
BOŽO ERJAVEC
JOŽE ROBIČ
JOŽE KOMAR
NEZNANI PARTIZAN
EIN UNBEKANNTER PARTISANE

          ZVEZA 
          KOROŠKIH 
          PARTIZANOV
          1971
          VERBAND
          DER KÄRNTNER
          PARTISANEN