Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
6024
Lipica, Napis TITO na hribu Kokoš

Na Primorskem je bilo leta 2014 pet kamnitih napisov TITO, in sicer nad vasjo Dekani, na hribu Kokoška nad Lipico, na hribu Golec nad Branikom, na pobočju Velikega vrha nad Renčami ter na Sabotinu nad Novo Gorico. Največji je tisti na Kokoški, ki je tudi edini navpičen, a je že precej zaraščen.

Napis so maja 2015 vandalizirali mladi Italijanski državljani. leta 2020 je bil obnovljen.Foto 1: Napis TITO na hribu Kokoš pri Lipici, kot ga je mogoče videti julija 2020 na Geopedi-ji

Foto 2: Napis TITO na hribu Kokoš pri Lipici maja 2015, ko so ga razdejali neofašisti iz Italije (vir: Planet TV)

Foto 3/1: Napis TITO na hribu Kokoš pri Lipici. Gorel je 8. maja 2016 na predvečer Dneva zmage (Vir: Primorske novice)
.
Napis tvorijo skladi kamenja, ki merijo v širino približno 1 m, v višino 0,5m.
Foto 3/2: pogled z vrha drugega "T" navzdol (proti zahodu)
Foto 3/3: pogled z vrha drugega "T" navzgor (proti vzhodu) na črko "I"
Julija 2024 so skladi kamenja , ki predstavljajo napis TITO skriti med višjim grmičevjem in težko opazni s ceste pri mejnem prehodu.  

Na hribu Kokoš. Nekdaj viden in dostop z mejnega prehoda Lipica, JV od Lipica 23A. "Strma pot" vodi do napisa in dalje ob njem do koče na Kokoši

TITO

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar, 26.7.2020
1.8.2024. 00:00
M. Kermavnar, 1.8.2024, status postavil na "obstoječ", dodal fotografiji 3/2 do 3/ in dopolnil opis ter dostop
Napis iz zloženega kamenja
Sežana
K. o. 2458 Bazovica, parc. št. 1752/37
917
MIRKE - KRZNARIČ Marko, spominsko znamenje

Spominsko znamenje predstavlja kraj zgodovinskega dogodka, je kamnita plošča, sive barve, velikosti 25 x 40 cm in zabetonirana v skalo.

Partizan Krznarič Marko, kurir TV - 17, je na odseku železniške proge Verd - Štampetov most, dne 24.6.1944. stopil na mino, ki ga je tako močno poškodovala, da poti ni mogel več nadaljevati. Zajeli so ga domobranci z Verda in ga na tem mestu s puškinimi kopiti potolkli do smrti.

vir: dokumentacija ZZB za vrednote NOB Vrhnika;

Takoj po prečkanju podvoza pod avtocesto na Verdu zavijemo desno na gozdno cesto in po njej gremo okoli 800 m, kjer na štoru zagledamo smerokaz, ki kaže proti progi. Po okoli 300 m pridemo na bankino proge Verd - Štampetov most, poiščemo žel. kilometrski kamen 598,8 in v smeri Št. mosta odkoramo še 60 korakov. Spominska plošča je na drugi strani obeh tirov, okoli 3 m nad nivojem proge. PAZI NA VLAK !!!

TU SO 24.6.1944 UBILI RANJENEGA KURIRJA   K R Z N A R I Č   M A R K A

T. Bizjak, 8.2.2017
spominska plošča
Vrhnika
2003; 1421/1
3471
Spomin talcu
Drevored PST pri Žalah

Jožef Štefan Kos

talec, 1941

Dušan Škodič, 06.10.2018
Zasajeno drevo s posvetilom
Ljubljana
5155
Vogrsko, Spominska plošča NOO za Slovensko Primorje
Na fasadi hiše Vogrsko 54

V TEJ HIŠI JE BIL
11. IX. 1943 USTANOVLJEN
POKRAJINSKI NARODNO
OSVOBODILNI SVET ZA 
SLOVENSKO PRIMORJE

Obstoječi spomeniki
MK 1. 4. 2020
13.6.2021. 00:00
Dodal sliki in besedilo. M. Hladnik 13. 6. 2021
Spominska plošča
Renče-Vogrsko
601
Spominska plošča pri Podpučniku

Spominska plošča na hiši pri Podpučniku v Martinj Vrhu je posvečena prvi skojevski konferenci na Gorenjskem, ki  je potekala v tej hiši 26. aprila 1944. Odkrita je bila leta 1953, dostop do Podpučnikove hiše je z Jesenovca po dolini Zadnje Smoleve.

Škofjeloško okrožje je imelo najmočnejšo organizacijo SKOJ in Zveze slovenske mladine na Gorenjskem. Tu se je mladina povezovala predvsem pri zbiranju orožja in municije, sanitetnega materiala, v trosilnih in sabotažnih akcijah, v mobilizaciji mladine, pri raznašanju literature, pri obveščevalni in kurirski službi, itd. 1. aprila 1943 je bilo formirano pokrajinsko poverjeništvo SKOJ za Gorenjsko, ki je bilo skoraj ves čas vojne na loškem ozemlju.

26. aprila 1944 (ne leta 1943, kot piše na plošči) so se zbrali na mladinskem zborovanju skojevci in mladina škofjeloškega okrožja (ne iz pokrajine) pri Podpučniku v Martinj Vrhu.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 197-198.

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/martinj-vrh.html

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 256.

EŠD 21183

Dostop do Podpučnikove hiše je z Jesenovca po dolini Zadnje Smoleve.

V TEJ HIŠI SE JE DNE

26. APRILA 1943 LETA, VRŠILA

I. POKRAJINSKA SKOJ-EVSKA

KONFERENCA ZA GORENJSKO.

                      Martinj vrh 26. 4. 1953

                                    OK LMS KRANJ

Obstoječi spomeniki
Franc Podnar
Spominska plošča
Železniki
7650
Požig zlatopoljskih vasi.

OZSČ Domžale je v soboto 6. avgusta s častno enoto sodeloval na spominski svečanosti ob 80-letnici požiga zlatopoljskih vasi in vasi Koreno. Nemški okupatorji so 8. julija 1942 obkolili vas Koreno nad Krašnjo, vse odrasle moške zaprli v gospodarsko poslopje in jih 16 živih zažgali, ženske in otroke pa odgnali v izgnanstvo v Nemčijo. Vse hiše v vasi so požgali, vso živino in kmečke pridelke pa odpeljali. Enako se je zgodilo tri tedne za tem 2. avgusta 1942, ko so požgali vasi Zlato polje, Trnovče in Obrše, večino moških ter vse ženske in otroke pa prav tako izgnali na prisilno delo v Nemčijo. Nekateri se iz internacije niso vrnili. Po vojni so se tako prebivalci teh vasi vrnili na popolnoma porušene domačije. Naj ne bo nikoli pozabljeno! V spomin na tragične dogodke so postavili velik lesen kip "Mati z otrokom", ki ga je naredil kipar iz Velenja Vlado Cencel. 

Vir: FB- Ozsč Domžale, SB oktober 2022. 

Podgora pri Zlatem Polju, na parkirišču ob igrišču pod hišo št. 13, 200 m zahodno od pokopališča.

IZSELJENA MATI Z OTROKOM POSTAVLJENA V SPOMIN OB OBLETNICI POŽIGA ZLATOPOLJSKIH VASI 1942 - 2022- NE VRAG, LE SOSED BO MEJAK. K.S. ZLATO POLJE

Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik
5.8.2023. 00:00
M. Kermavnar, 5.8.2023, popravil lokacijo na zemljevidu
Kip
Lukovica
1929 KORENO, 5/1
3761
Spomenik žrtvam

Spomenik je sestavljen iz podstavka in stebra. Na podstavku sta marmorni spominski plošči z imeni žrtev. Postavljen je bil 14. 11. 1965, arhitekt Andrej Maligoj. 

  • EŠD 24457
  • Šentviška planota, 24 (Kulturni in naravni spomeniki, 107)
V centru vasi Ponikve, na levi starni prihoda iz Pečin, ob hiši št.20

PADLI BORCI IN ŽRTVE FAŠIZMA 1941-1945

PADLI BORCI

BOŽIČ ANDREJ      1907-1943

BOŽIČ ANTON       1912-1944

ČRV FERDINAND    1924-1943

GOLJA FRANC        1907-1943

KENDA ANTON       1911-1943

KENDA PETER       1901-1943

KENDA RAFAEL      1914-1943

KRANJC STANKO   1917-1942

KRANJC VENCESLAV 1917-1945

KRIVEC ANTON      1905-1943

KRIVEC JANKO      1926-1943

KUŠMAN ALBIN      1909-1943

LAHARNAR HENRIK 1926-1943

LAHARNAR VENCESLAV 1925-1944

MRAK ANTON         1928-1945

PISK JANEZ           1912-1944

ŽRTVE FAŠIZMA

BAJT FRANC           1880-1944

GRAHELJ FEDRINAND 1927-1943

GRAHELJ RAFAEL     1919-1943

GRAHLI GABRIJEL    1924-1943

HVALA IVAN            1905-1944

HVALA JOŽEF          1904-1944

KENDA ANTON         1907-1945

KOBAL ALOJZIJA     1874-1944

KOBAL ANTONIJA    1920-1944

KOBAL LUCIJAN      1901-1944

KOBAL ZMAGA        1942-1944

KOGOJ FRANC        1896-1943

KRANJC IZIDOR      1903-1945

KRANJC TEODOR    1872-1945

LAHARNAR JOŽEF    1871-1945

LAHARNAR MIRKO   1911-1944

LAPANJA ALOJZ      1905-1945

LAPANJA FRANC     1919-1944

OBID ALMA           1923-1944

OBID JANKO         1927-1943

KO-ZB PONIKVE 1965

M. Hladnik 1. 3. 2019, Vojko Hobič,15.8.2019
Spomenik
Tolmin
10046
Süssen, grobišče izgnancev, Nemčija

 

Slovenski izgnanci in begunci 1941-1945, umrli v izgnanstvu in begunstvu med drugo svetovno vojno, Zdenka Kaplan, DIS 1941-1945 ob 72. letnici izgona Slovencev, Ljubljana 2013

Geslo: izgnanci123

Neobiskani spomeniki
D. Divjak, 10.10.2025
10.10.2025. 00:16
10.10.2025. 14:59
Grob(išče)
Süssen, okrožje Göppingen v Baden-Württembergu, južna Nemčija
2106
Vojsko, Spomenik

Pri pogovoru z ljudmi, ki sem jih srečal nisem mogel ugotoviti avtorja spomenika. Kot je razvidno in letnice na spomeniku, je bil postavljen 1986 leta na pobudo krajanov Vojskega in okoliških krajev. V bližnji okolici je tudi veliko spominskih obeležij in krajev iz NOB. Med najbolj znanimi je partizanska tiskarna Slovenija v dolini Kanomljice. Na planoti Vojščica je tudi pokopališče preko 305 žrtev ofenzive, v kateri so sodelovale sile SS, fašisti, četniki in Rupnikovi domobranci.

Vas Vojsko je bila leta 1943 požgana.

Foto 3: M. Kermavnar

EŠD 19486

Spomenik je postavljen v središču naselja Vojsko, nasproti cerkve s pokopališčem.Dostop do Vojskega je možen iz več strani, glavni je iz Idrije, kjer se pripeljete mimo upravne stavbe rudnika sedaj vhoda v Antonijev rov, in nato levo,glej smerokaz,proti Vojskem.Asfaltirana cesta.Drugi dostop je iz doline Kanomlje, naslednji preko Oblakovega vrha.Možen je dostop ćez Gorenjo Trebušo.

 

IZ VAŠIH SANJ, 
PONIŽANJ, 
BOJEV IN SPOZNANJ, 
IZ MUK, 
KRVI
POGNAL JE CVET 
PRIHODNOSTI

ROJAKI IN KRAJANI 
1986

     PADLI BORCI V NOB
FRANC CARL                    1909 - 1944
FERDINAND ERJAVEC    1906 - 1944
LUDVIK ERJAVEC            1901 - 1944
FLORJAN ERJAVEC         1927 - 1943
PETER GNEZDA               1915 - 1944
CIRIL GROŠELJ                1912 - 1943
IGNAC GRUDEN              1908 - 1945
FELIKS HVALA                 1914 - 1945
JAKOB HVALA                  1903 - 1944
LUDVIK KOGEJ                1917 - 1944
ANTON KOLENC              1906 - 1945
MAKS KOBAL                   1923 - 1943
JANEZ LAPAJNE              1906 - 1943
JOŽE LAPAJNE                 1919 - 1943
ALOJZ LAPAJNE               1923 - 1944
MAKS MEDVED                1924 - 1945
JANKO OGRIČ                  1923 - 1945
JOŽE OGRIČ                     1927 - 1945
EDVARD PODGORNIK     1926 - 1943
STANKO PODGORNIK     1929 - 1943
JOŽE PODGORNIK           1923 - 1944
PETER PODOBNIK           1921 - 1944
IGNAC SKOK                     1926 - 1943
LUDVIK ŠPACAPAN          1924 - 1943
FRANC ŠPACAPAN            1927 - 1945
ANDREJ VONČINA             1909 - 1943
PETER VONČINA               1912 - 1945

          ŽRTVE VOJNE
     IN FAŠIST. NASILJA
JOŽE BAJT                        1915 - 1945
BLAŽ ČAR                         1876 - 1944
ANDREJ ERJAVEC           1899 - 1943
JERNEJ GROŠELJ            1905 - 1944
ANDREJ GRUDEN            1911 - 1943
JOŽEFA GRUDEN             1923 - 1944
MARIJA GRUDEN              1885 - 1943
ADOLF HABE                     1908 - 1944
PETER HVALA                   1860 - 1943
IZIDOR HVALA                    1917 - 1943
IGNAC KOGEJ                    1887 - 1943
ILINKA KOGEJ                    1916 - 1943
MILKA KOBAL                    1924 - 1945
TOMAŽ KOBAL                  1896 - 1945
JOŽEFA KOLENC               1897 - 1945
VALENTIN KOLENC          1904 - 1943
FRANC LAPAJNE              1900 - 1943
IVANKA LIKAR                   1919 - 1945
PETER LIKAR                    1887 - 1943
MARIJA POLJANEC          1925 - 1945
JANEZ REJC                     1894 - 1944
DOMINIK SKOK                1901 - 1943
JULIJANA SKOK               1898 - 1945
LUDVIK SKOK                  1902 - 1944
FRANC ŠPACAPAN          1901 - 1944
LUKA VONČINA                1892 - 1945
PETER VONČINA             1883 - 1944 

1986
Obstoječi spomeniki
Drole Sandi,09.08.2017
15.11.2025. 21:16
Spomenik
Idrija
K. o. 2355 Vojsko, parc. št. 207/25
2404
Spominsko obeležje na železniške viaduktu Dolič

Kot je napisano na spominskem obeležju je nalogo za porušitev viadukta in proge dobila 11. SNOB Zidanškova (Pohorska) brigada. Akcijo je oteževalo hudo deževje, olajšalo pa je dejstvo, da v utrdah pri viaduktu in pri pridoru ni bilo okupatorske posadke. Skico mostu z navodili je izdelal inž. Ludvik Ločovnik iz štaba 4. operativne cone, ki je miniranje tudi vodil. Pri akciji so bili prisotni tudi politični komisar Glavnega štaba NOV in POS Viktor Avbelj-Rudi, načelnik štaba cone Franc Poglajen-Krajnc in vodja angloameriške misije pri štabu cone major Frenklin Lindsay. Brigada je z dvema bataljonoma morala zavarovati območje akcije v smeri proti Mislinji in proti Velenju.Proti Vitanju je območje varovala zaščitna četa štaba cone. Viadukt je bil zrušen šele v drugem poizskusu. Uspešno je bilo tudi miniranje in rušenje predora. O uspešni akciji je major Lindsay poročal po radio zavezniškemu poveljstvu za sredozemlje. Akcijo je opisal leta 1988 v zanimivi knjigi "Ognji v noči". Več kot pol stoletja po akciji si je v spremstvo zgodovinarja dr.Toneta Ferenca ogledal obnovljen viadukt v Doliču.

Spominsko obeležje stoji na kolesarski poti Mislinja-Dolič pred prehodom čez viadukt. Zglavne ceste Mislinja Dolič, pa pred križišču v Doliču zavijete na makadamsko cesto in čez nekaj metrov pridete na viadukt, ga prečkate in zagledate spominsko obeležje.

IZJEMNO ZAHTEVNO NALOGO, MINIRATI ŽELEZNIŠKI VIADUKT V DOLIČU, ZGRAJENIM IZ GRANITNIH KVADRATOV, DOLG 120 METROV IN VISOK 15 METROV, S SEDMIMI STEBRI, OD KATERIH JE NAJVEČ MERIL V TLORISU 4 X 7 METROV, IN PREDOR V MISLINJSKEM KLANCU, DOLG 200 METROV, TER ŽELEŽNIŠKO PROGO DOLIČ-VELENJE TER ŽELEŽNIŠKO PROGO MISLINJA-DOVŽE JE DOBILA ZIDANŠKOVA BRIGADA.

Jože Vrabič, 10. oktober 2017
Plastificirani dokumenti na panojih
Mislinja
1593
Padlim aktivistom OF pri Zabrniku

Vzhodno od domačije pri Zabrniku na Suhen vrhu  je ob robu gozda ob poti Štopar - Šentanel postavljen spomenik padlim aktivistom okrožnega  odbora OF. Aktivisti so bili 17. januarja 1945 pri Zabrniku. Ker so bili izdani so jih tega dne napadli nemški policisti. V neenakrm boju je padlo pet ljud, med njimi tudi Nestl Plešnik, sekretar okrožnega odbora za Prevalje.

Vir: Spomeniki in znamenja v Mežiški dolini

Avtorja: prof. Janez Mrdavšič in Alojz Krivograd

Na cesti Štopar -Šentanel je pri odcepu desno za Matvozovo domačijo pot navkreber nekaj naprej se razcepi desno za Zabernik-a.

ŽRTVAM - PADLIM -  17. 1. 1945

PLEŠNIK ERNWST      11. 1. 1919

TRATNIK MARIJA       30. 4. 1928

LAH ALBIN              1. 11. 1922

VOGELMATEVŽ         3. 8. 1919

PETREJ FRANC         9. 9. 1916

NESMRTNI SMO MI,

UMRLI ZA DOM,

NESMRTEN BO DAN

V ZVESTOBI SINOVI

4. 7. 1981      KO ZB PREVALJHE

Obstoječi spomeniki
Alojz Ovnič, 20. april 2017
S.Gradišnik, dodal fotografije, 11.8.2022.
Visoka koničasta skala na katero je pritrjena plošča z
Prevalje
665
Spominska plošča na gasilskem domu v Groharjevem naselju

Spominska plošča na gasilskem domu v Groharjevem naselju je posvečena šestim padlim gasilcem PGD Stara Loka, odkrita je bila leta 1948. Dostop do gasilskega doma po Cesti talcev.

Več...

Podatki o padlih gasilcih:

Jakob Gaber, rojen 9. julija 1901 na Trnju, zidar, obveščevalec kurirske postaje na Križni Gori, aretiran in ustreljen je bil 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.

Franc Hafner, rojen 2. februarja 1884 v Binklju, mizar, ubit je bil doma 17. aprila 1944.

Franc Hafner, rojen 7. avgusta 1905 na Trnju, priložnostni delavec, ustreljen je bil kot partizan doma 15. januarja 1944.

Franc Jugovic,  rojen leta 1906 v Ljubljani, kovač, živel je v Stari Loki, v partizane je vstopil  decembra 1943, padel je 28. marca 1945 na Vojskem.

Franc Pintar, rojen 2. avgusta 1915  v Veštru, strojni ključavničar, v partizane je vstopil  7. marca 1943, padel je 22. marca 1943 pri Polhovem Gradcu.

Janez Šink, rojen 3. aprila 1923 v Stari Loki, uradnik, v partizane je vstopil aprila 1943, padel je 20. julija 1944  v Čepovanu.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 328-329.

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/scaronkofja-loka.html

besedolo123

Dostop do gasilskega doma po Cesti talcev.

1941 (zvezda) 1945
V SPOMIN PADLIM GASILCEM
PINTAR FRANC   ROJ. 1915   PADEL 1943
ŠINK JANKO   '' 1923   '' 1944
GABER JAKOB   '' 1901   '' 1944
HAFNER FRANC   '' 1884   '' 1944
HAFNER FRANC   '' 1905   '' 1944
JUGOVIC FRANC   '' 1906   '' 1945
SLAVA JIM
P G D STARA LOKA

Obstoječi spomeniki
Franc Podnar
Spominska plošča
Škofja Loka
1431
Grobišče s spomenikom 36 borcem in žrtvam okupatorja v Novi Štifti

Spominsko obeležje je bilo odkrito 22 julija 1952. Avtor le tega je bil arhitekt Dušan Samec. Vir: arhiv združenja za vrednote NOB Zg. Savinjske doline

Na levi strani ceste Gornji Grad-Kamnik, 200 m za cerkvijo Sv. Petra v Novi Štifti (Zlato Polje).

Spominska plošča: TU JE POKOPANIH 36 BORCEV NOV PADLIH V BOJIH PROTI OKUPATORJU 1941 - 1945 Marmorni valj:   TU SO POKOPANI TRIJE BORCI XIV UDARNE DIVIZIJE NOV PADLI DECEMBRA 1944: RESNIK HELENA, RIHTER MARIJA, ŽEROVNIK FRANC ŽRTVE FAŠISTIČNEGA TERORJA: GOLOB FRANČIŠKA, GOLOB MARIJA, KERZNAR MARIJA, KOTNIK FRANC, KUHAR ANGELA, KUHAR CILKA, KUHAR IGNAC , ZAGRADIŠNIK SILVO, ZAHOJNIK ANTON, ZAVOLOVŠEK ANTON, ZAVOLOVŠEK JOŽE, SUHOVERŠNIK JAKOB, SUHOVERŠNIK MATEVŽ, SUHOVERŠNIK JANEZ BORCI PADLI V NOV 1941 - 1945: BELAJ IGNAC, BURJA JANEZ, ENCI FRANC, KERZNAR DANI, MALI JERNEJ, NADVESNIK MATIJA, PETEK JAKOB, PIKL KAREL, PODPEČNIK ANTON, POTOČNIK FRANC, RIFL FRANC, RIHTER IGNAC, TREPL IVAN, UGOVŠEK JANEZ, VERŠNIK FRANC, VERTAČNIK JANEZ, ŠPEH FRANC, TESOVNIK FRANC, KUHAR TEREZIJA, PIKL MILAN, RIHTER JAKOB, RIHTER MATEVŽ, RIHTER STANKO, SMREČNIK ALOJZ, SOVINŠEK ALOJZ                

M. Hladnik 15. 4. 2017, dopolnil: Sandi Grudnik, 24.1. 2018
Marmorni valjast steber in marmorna spominska plošča
Gornji Grad
k.o.943 Šmiklavž, k.o. 537/2, lastnik:Republika Slovenija
8525
OŠ 7. korpusa, Žužemberk

24. novembra 1984 se je Osnovna šola Žužemberk preimenovala v Osnovno šolo 7. korpusa Žužemberk na naslovu Partizanska cesta 1.  
7. korpus je bil največja partizanska enota na slovenskih tleh, saj je spomladi 1944 štel okoli 25.000 bork in borcev. Ko je aprila 1945 dobil povelje za napad na Ljubljano, je štel le še 11.853 borcev. Od ustanovitve dalje je v bojih padlo nad 3000 borcev, več kot 6000 jih je bilo ranjenih. V okolici Žužemberka je kot del 7. korpusa največ delovala 15. divizija, ki je imela v začetku leta 1944 okoli 5000 borcev, 17. januarja 1945 je štela 2470 borcev in 7. aprila, ko se je začel napad na Ljubljano, le še 1962 borcev. S širšega območja Ajdovca, Dvora, Hinj in Žužemberka je bilo v partizanih po doslej znanih podatkih iz 50 naselij 231 borcev, od tega jih je 69 padlo. Med civilnim prebivalstvom je izgubilo življenje 143 žrtev okupatorja in domačih izdajalcev. Interniranih je bilo 261 oseb, od tega jih je 31 umrlo. Med 2. svetovno vojno na slovenskih tleh je v boju proti nacifašizmu izgubilo življenje skupno 243 prebivalcev s širšega območja Žužemberka. Za svobodo je v letih 1941–1945 dalo svoje življenje 117 prebivalcev Žužemberka. 

  • Škufca, J., Kocijan, L. in Bregar, M., Spomenik narodnoosvobodilne vojne pri Žužemberku, Novo mesto, Zveza združenj borcev za vrednote NOB, območni odbor, 2007
OŠ, Baragova 1, Žužemberk

                                      [zvezda]
                    OSNOVNA ŠOLA ŽUŽEMBERK
         OD 24. NOVEMBRA 1984 POIMENOVANA PO
        [zvezda]   7. KORPUSU NOV IN POJ    [zvezda]

BO S SVOJIM PEDAGOŠKIM IN DRUŽBENIM
POSLANSTVOM ZVESTO IN DOSLEDNO URESNIČEVALA
BORBENA, REVOLUCIONARNA IN PLEMENITA ČLOVEŠKA
IZROČILA, KI JIH JE MED NARODNOOSVOBODILNIM BOJEM
IN LJUDSKO REVOLUCIJO ZAPISAL V ZGODOVINO
SLOVENSKEGA NARODA

                     7. KORPUS NOV IN POJ

LE – TA JE S SVOJIMI PARTIZANSKIMI ENOTAMI
IN V POVEZAVI Z DEJAVNIKI LJUDSKE OBLASTI
OD USTANOVITVE DO KONCA VOJNE DELOVAL
TUDI NA OBMOČJU KRAJEVNE SKUPNOSTI ŽUŽEMBERK

                                                               OSNOVNA ŠOLA
NOVEMBER 1984                          7. KORPUSA NOV IN POJ
                                                                  ŽUŽEMBERK

Uničeni spomeniki
M. Hladnik po podatkih na strani ZB NOV Žužemberk
17.8.2023. 00:00
M. Kermavnar, 25.4.2024, dopisal besedilo na plošči.
plošča in napis
Žužemberk
K. o. 1436 Žužemberk, parc. št. 312/2
4416
Bolnica Pugled, Kočevski Rog

SPOMENIK LOKALNEGA POMENA

Grobišče leži v kraški vrtači približno 200 m od trase roške železnice, po kateri danes poteka gozdna cesta, ob pogorišču nekdanje partizanskebolnice, ki je bila v 20 m oddaljeni vrtači.

Partizanska bolnica Pugled je bila zgrajena marca 1943 v gozdu blizu nekdanjega naselja Žaga Rog. Prve ranjence je sprejela 18. marca. Bolnico so sestavljali leseni objekti  iz smrekovih okroglic. Pokriti so bili s skodlami. Sestavljali so jo velika baraka za ranjence, mala baraka za osebje, kuhinja in skladišče. Bolnica je imela tudi podzemni bunker za umik v primeru nevarnosti. Vodila sta jo dr. Božena Ravnikar – Nataša in dr. Andrej Zupančič – Mike.

Grobišče je obzidano z naravnim kamnom – lomljencem. Urejeno je v terasi. Do terase vodijo tri stopnice, narejene iz obsekanih kamnov. Sredi pokopališča je ploščad z dvema klopema iz naravnega lomljenca in valjast 3 m visok steber s spiralno vrezanimi utori in napisom.

Ob nemški ofenzivi po kapitulaciji Italije so bolnico 27. oktobra 1943 leta Nemci izsledili. 27 ranjencev in osebje se je pravočasno umaknilo, za evakuacijo 21 nepremičnih ranjencev pa je zmanjkalo časa. Nemški vojaki so jih pobili in skupaj z barako sežgali. Ena nepremična ranjenka, to je bila Anica Mohar – Smiljka  je  pokol preživela, saj jo je bolničar še pravočasno odnesel iz barake in jo skril med skalami. Nemci so jo sicer našli, jo uporabili kot vabo za partizane, a sta jo bolničarja po petih dneh uspela rešiti.

Načrt za spomenik in pokopališče je izdelal arhitekt Miloš Lapajne. Uredila sta ga Glavni odbor zveze borcev in Občinski odbor zveze borcev Novo mesto leta 1957. Odkritje je bilo leta 1959. Grobišče vzdržuje Društvo za vzdrževanje partizanskih grobišč v Rogu.

EŠD 8730

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123

DOSTOP: Po Roški cesti iz Podturna proti Kočevju do Žage Rog. Pred roško žago zavijemo levo v ostrem ovinku strmo po gozdni cesti - nekoč trasi roške železnice proti Travniku. Grobišče je označeno in leži kaka 2 km od odcepa na desni strani ceste.

TU JE STALA PARTIZANSKA BOLNIŠNICA PUGLED – 27. OKTOBRA 1943 LETA SO JO NACISTIČNI KRVNIKI POŽGALI – V NJEJ JE ZGORELO 28 TEŽKO RANJENIH PARTIZANOV. TU SO POKOPANI

STENJKO, SAJE, DANE, VRLINIČ SIMO, ŠTUBLER TONE – GUSTL, PETER JANKO, KOS, DUŠA ŠTEFAN, ZUPANČIČ IVAN, BEJČ, DRČAR, ZAKRAJŠEK IVAN, ŠIVEC VILJEM – VILI,

GRMEK FRANJO, ZRENC DRAGOTIN, VENDRAMIN ANTON – GAŠPER, ANŽIČ FRANC, GORIŠEK ANTON, KISOVEC JOŽE, JELENC FRANC, MAVRIN FRANC, DOVČ JANEZ – JANČE, JURJEVEC ŠTEFAN, URŠIČ SLAVKO, ŽAGAR ALEKSANDER, ŠKOF MARTIN

Franc Kulovec, 25.8.2019
GROBIŠČE S SPOMENIKOM
Dolenjske Toplice
K.O. Podstenice, Parcelna številka: 1611/472 - del
2847
Grob članov vaške straže iz Krmelja v Gabrijelah

Vir: knjiga Pomniki NOB na območju občine Sevnica, str. 54.

Prekop žrtev iz Hinjc na pokopališče v Gabrijelah je bil oktobra 1945.

Grob so uredili leta 1961 in 1987.

Grob je na pokopališču ob cerkvi v naselju Gabrijele.

Na treh nagrobnikih piše:

V spomin 13 talcem

padlim 22. 10. 1943

Bah Mihael roj 24. 10. 1916

Flajs Rudolf roj. 9. 5. 1904

Jelenc Anton roj. 12. 7. 1899

Keše Ludvik roj. 4. 8. 1896

Miklavčič Franc roj. 24. 2. 1896

Marinčič Mihael roj. 13. 11. 1886

Kos Ivan * 8. 4. 1882 + 22. 10. 1943

Rainer Bruno * 21. 9. 1893 + 22. 10. 1943

Haroch Alojz * 21. 6. 1896 + 22. 10. 1943

Prelogar Karol * 28. 10. 1880 + 22. 10. 1943

Jeličič Jože * 19. 10. 1899 + 22. 10. 1943

Štih Jakob * 5. 8. 1891 + 22. 10. 1943

Kos Martin * 23. 3. 1902 + 22. 10. 1943

Ljubo Motore, 26. 2. 2018 in 13. 3. 2018
Grob(išče)
Sevnica
4500
Viktor Kovačič

Konglomeratna skala borcu Viktorju Kovačiču, ki je padel na tem mestu 11. 9. 1943. Spomenik je bil odkrit leta 1960.

EŠD 19236

Iz glavne ceste v D. Tebušo. Pri odcepu za Oblakov vrh, peljemo še 100 m in desno za cesto stoji obeležje, na travniku ob križišču cest Oblakov vrh - Gorenja Trebuša..

BOREC NOV VIKTOR KOVAČIČ PADEL NA TEM KRAJU 11. 9. 1943

Vojko Hobič,28.9.2019
Spominska plošča
Tolmin
10048
Makole, Šoba Franc
  • Franc Šoba. Sistory.
    datum rojstva: 31. 3. 1906, kraj rojstva: Dežno pri Makolah, vojni status: Sodelavec partizanskega gibanja, datum smrti: 2. 10. 1942, kraj smrti: Maribor, kraj pokopa: Gradec, država pokopa: Avstrija, vzrok smrti: Talec - ustreljen, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote  

» »OBČINA MAKOLE 
Padli borci in žrtve nasilja 
[…] 
Šoba, Franc, rojen 30. marca 1906 v Dežnem pri Makolah, mizarski pomočnik. Zaradi sodelovanja v makoški uporniški skupini so ga Nemci prijeli in ga 2. oktobra 1942 v Mariboru ustrelili.« 

  • Lojze Penič, Žrtve druge svetovne vojne v občini Slovenka Bistrica, v: Zbornik občine Slovenska Bistrica, II, Slovenska Bistrica: Kulturna skupnost Slovenije in Kulturna skupnost občine Slovenska Bistrica, 1990, str. 277. 
  • Fotografija: Šoba Franc Geneanet, Pokopališče Makole,  str. 29. 
Pokopališče Makole. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Makole 26

 

[na sprednji strani podstavka napisne plošče vklesano mizarsko orodje]


GRADIŠKI DOM

ŠOBA FRANC
* 31. III. 1906  Ust. kot talec v Mariboru 2. X. 1942


Na svidenje!

 

Neobiskani spomeniki
M.Kermavnar, 10.10.2025, po predlogi Zdenke Primožič.
10.10.2025. 08:44
10.10.2025. 08:44
Nagrobnik
Makole
K. o. 0776 JELOVEC, št. parc. 434
1693
Spomenik padlim borcem 14. divizije na Medvedjaku

Otvoritev spomenika je bila leta 1958 in obnovljen julija 2013. Vpisan v Register kulturne dediščine pod reg. št. 5471. 

Viri: 

Arhiv Združenje za vrednote NOB Zg. Savinjske doline.

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 195-196.

Na smučišču Golte. Z vrh Medvedjaka se spustimo južno, približno 200 m. Spomenik je viden z vrha Medvedjaka.

Kdor mimo greš na svetlih tleh postoji

junake krije zemlja tu krvava

za srečo ljudstva vnetisli so v boj

v svobodo živ spomin jim venčaj slava!

Obstoječi spomeniki
Sandi Grudnik, 25.4.2017
Oktobra 2022 je bila izvedena sanacija spomenika. Obnovitev so izvedli planinci iz Rečice ob Savinji.
Iz planinskega kamna pravokotnik 3X2 m in viš. 1,5 m in vanj vzidana granitna plošča
Rečica ob Savinji
k.o. Poljane, p.š.879/4, lastnik: Iztok Pokrižnik, Za Ljubnico 4, Ljubno ob Savinji
3170
Rigonce

Napisi so bili obnovljeni v avgustu 1996.

ESD 10505

Spominska plošča se nahaja na hišni številki Rigonce 7.

TU JE BIL DOM PRVIH BORCEV ZA SVOBODO:

GERJEVIČ CIRIL

ROJ. 3. 2. 1923, PADEL 27. 12. 1941

GERJEVIČ GUSTL

ROJ. 25. 6. 1917, PADEL  27. 11. 1943

GERJEVIČ MARKO

ROJ. 14. 7. 1914, PADEL 7. 4. 1944

SLAVA PADLIM BORCEM DOBOVE!

K.O. Z.B. DOBOVA

Anton Petrovič in Stane Preskar, 5. 6. 2018, nedokončano
plošča iz naravnega kamna
Brežice
1 k.o. Rigonce
1616
LOKEV - Spomenik borcem in žrtvam

V parku poleg stolpa Tabor, v katerem je tudi Vojni muzej Tabor, ki ga vodi Srečko Rože. Na zeleni travni površini,  ograjeni z nizkim kamnitim zidom, je med tremi spomeniki tudi omenjeni spomenik. Sestavljajo ga osrednji del na postavku in posebej oblikovan, višine skoraj tri metre, stoječ na rdeči poetokraki zvezdi. Na posameznih krakih so stebrički višine 50 cm ter oddaljeni med seboj 260 cm in povezani z močno črno verigo. V zgornjem delu je napis.

  • EŠD 23419
V parku pred vojaškim muzejem, zraven spomenika samostojni Sloveniji.

BORCEM IN ŽRTVAM V NOV

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 22. 4. 2017, foto 25. 5. 2012 Dopolnil D. Divjak, 13. marca 2020
1.8.2024. 00:00
M. Kermavnar, 1.8.2024, dodal fotografiji 3/1 in 3/2
ograjen steber na veliki rdeči betonski zvezdi
Sežana
K.o.: 2459 Lokev, št. parc. 4256/16
2565
Spomenik - Brinov hrib pri Gornjem Gradu

Spomenik je postavljenpri hiši Krebs žrtvam, ki so jih Nemci decembra leta 1944 postrelili v gozdu za tem hribom. Spomenik je bil odkrit 2.julija 1957 in avtor je arhitekt Dušan Samec.

EŠD 4555

Spomenik stoji 300 m naprej od bencinskega servisa v Gornjem Gradu z leve strani v smeri Radmirja. Domačija Krebs, Spodnji trg 35.

TU SO PADLE 

ŽRTVE FAŠIZMA 

1941 - 1945

Sandi Grudnik, 21.11.2017
Na osnovni pološči postavljen spomenik iz klesanega kamna v obliki piramide z vgrajeno ploščo z napisom.
Gornji Grad
k.o.942 Gornji Grad, parc.št.550/3, lastnik:Občina Gornji Grad
6790
Videm pri Ptuju
Pokopališče Videm pri Ptuju

[zvezda]
V SPOMIN PADLIM ŽRTVAM 1941

Neobiskani spomeniki
M. Hladnik
17.5.2021. 00:00
Nagrobnik
Videm
2544
Gornji Vrsnik, Partizansko grobišče ob cerkvi

Grobišče ima spomenik: kamnit obelisk z vklesanim posvetilom. Ostali del grobišča predstavljajo trije skupni grobovi z imeni pokopanih in tri napisne plošče z imeni domačinov padlih v NOV oziroma umrlih v internaciji. Avtor je Ivo Prelovec.

Glede na datume smrti na nagrobnikih je mogoče sklepati, da so tukaj pokopani:

  • 8 partizanov padlih 15.11.1943 na začetku hude nemške ofenzive »Traufe«. Takrat je na tem območju branila položaje Gradnikov brigada.
  • 29 partizanov padlih 11.4.1944 v nemški operaciji »Renate«, s katero je hotel obkoliti partizanske enote na tem območju in jih uničiti. Takrat sta Ledinah in Vrsniku XXX. divizija in njena Kosovelova brigada pretrpeli hud poraz, verjetno najhujši od njenega nastanka.
  • 2 borca umrla 1943-44
  • 14 domačinov iz okolice Vrsnika padlih v NOV ali umrlih v internaciji v letih 1943-45.

Datum odkritja:  8.10.1961, dokončno urejeno 12.11.1967

EŠD 4939

Grobišče je za cerkvijo sv. Tomaža v Gorenjem Vrsniku. Hiša v bližini: Spodnji Vrsnik 18

         napis na obelisku:

KOT SEME NOVEGA SVETA

S KRVJO GOREČEGA SRCA

STE NAŠO ZEMLJO NAPOJILI

OKOVE SUŽENJSTVA ZDROBILI

IZ VAS SO RDEČE ROŽE VZKLILE

NAM ZLATE SANJE IZPOLNILE

SPOMIN NA VAS NIKDAR NE MINE

ŽIVI Z ZAHVALO DOMOVINE

.

         napis na skupini treh plošč:

         srednja plošča:

DOMAČINI IZOKOLICE VRSNIKA

           PADLI V NOV IN

    UMRLI V INTERNACIJI

.

         leva plošča:

AMBROŽIČ DOMINIK   ROJ  1926   PADEL  1945

KAVČIČ IVAN                 ROJ  1903   PADEL  1944

KAVČIČ FRANC             ROJ  1918   PADEL  1944

KAVČIČ FRANC             ROJ  1896   PADEL  1943

KOSMAČ IVAN               ROJ  1904   PADEL  1943

MLAKAR FRANC           ROJ  1905   PADEL  1944

MLAKAR FRANC           ROJ  1918   PADEL  1944

         desna plošča:

MLINAR ŠTEFAN           ROJ  1909   PADEL  1944

MLINAR MATEVŽ           ROJ  1917   

PODOBNIK IVAN            ROJ  1921   PADEL  1945

REMEC ANTON   

SEDEJ STANKO              ROJ  1923   PADEL  1945

SEDEJ TILKA   

ŽAKELJ ANTON               ROJ  1901   PADEL  1944

.

         napisi na posameznih nagrobnikih:          

KRIZMANČIČ                   PADEL  15.11.1943

PERŠIČ VLADISLAV        ROJ  1920   PADEL  11.4.1944

VOLK ALEKSANDER       ROJ  1904   PADEL  15.11.1943

JEREB FRANC                 ROJ  1923   PADEL  1943

TOMŠIĆ ANDREJ             ROJ  1906   PADEL  11.4.194421 

NEZNANIH PADLI 11.4.1944   

LEBAN RAJKO                  ROJ  1907   PADEL  15.11.1943

MARVIN DRAGOTIN        ROJ  1913   PADEL  11.4.1944

LOVRENČIČ MATEVŽ      ROJ  1925   PADEL  15.11.19434 

NEZNANI PADLI 15.11.1943   

GALLUSI ERNEST            ROJ  1912   PADEL  11.4.19444 

NEZNANI PADLI 14.4.1944   

JERIČ ALFONZ                  ROJ  1928   PADEL  1944

VODOPIVEC POLDE         ROJ  1914   PADEL  11.4.1944

KALAN JOŽEF                   ROJ  1927   PADEL  11.4.1944

MAKUC MILAN                  ROJ  1926   PADEL  11.4.1944

Obstoječi spomeniki
Dušan Škodič, 12.11.2017; Miloš Kermavnar, 24.10.2019
Kamnit obelisk z vklesanim posvetilom
Idrija
K. o. 2360 Gorenji Vrsnik I, parc. št. 1/2
8835
Taborišče izgnancev samostan Altötting,

Geslo: izgnanci123

Kapellpl. 9, 84503 Altötting, Nemčija
Neobiskani spomeniki
D. Divjak 6.3.2024
6.3.2024. 00:00
Nemčija, Altötting