| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Pirševo |
Vaščanom iz Pirševega, padlim med NOB. Urejeno po zamisli Franca Hribarja, odkrila ga je Zveza borcev Srednja vas 22. 7. 1972. Spomenik ni vzdrževan, črke so zamahovljene in zbledele. Vas je imela 4 hiše s 25 prebivalci, 13 jih je bilo v partizanih, 5 jih je padlo, vas je bila požgana. Spominska obeležja NOB občine Kamnik, Kamnik: Kulturna skupnost, Zveza združenj borcev NOB, 1975, spomenik št. 39. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 215. Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 39. EŠD 16916 Kljub temu, da je Pirševo majhna vasica z zgolj nekaj hišami, v času med 2. svetovno vojno so bile tamkaj le štiri domačije, je dala kar nekaj partizanov oz. borcev, sama vas, ki so jo 2. januarja 1945 Nemci vas požgali do tal in istega dne ustrelili tudi Luko Mlakarja, pa je bila pomembna skrivno oporišče odporniškega gibanja. V neposredni bližini vasi sta se namreč nahajala dva bunkerja, v katerih sta nekaj časa delovala okrajni odbor OF Tuhinj in okrajni komite KP, tamkaj je delovala tudi gospodarska komisija, ki je med drugim organizirala popravljalnico čevljev za borce, v “Tomaževem kevdru” je bila partizanska pisarna, pod Jožetovim podom pa skladišče živil. Vir: Kamnik Info |
Ob vaški kapelici, južno pred Pirševim. |
VSI VAŠČANI TE VASI POŽGANE KONCILIJA JANEZ, MLAKAR LUKA, HRIBAR FRANC, KONCILIJA LOVRO HRIBAR JERNEJ. ORGANIZACIJA ZZB NOV V SPOMIN NA TEŽKE DNI NEMŠKE OKUPACIJE. 1941--1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Hladnik 26. 12. 2018 |
25.4.2022. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal fotografijo, 25.4.2022. |
Grobišče z granitno skalo. |
Kamnik |
1916 LOKE, 442/3 |
|
Spominsko obeležje enajstim talcem |
OPIS SPOMENIKA: Naraven kamnit blok z vdelano marmorno ploščo. Napis je vklesan in obarvan. OPIS DOGODKA: 25. julija 1942 sp rebivalci doline ob 6. uri zjutraj videli prihajati oklopnjak, za njim je vozil avtobus, za tem pa spet oklepno vozilo. Na cesti, kjer stoji sedaj obeležje, se je kolona ustavila. Iz avtobusa je izstopilo enajst strogo zastraženih talcev in se razvrstilo na travniku pod cesto. Zadrdrale so strojnice in kolona vozil se je vrnila proti Preddvoru. Domačini si niso upali do ustreljenih, saj je poteklo komaj pet dni od požiga Kokre. Šele pozneje, po več urah, so šli ljudje na mesto zločina. Na travniku pod cesto je ležalo enajst trupel talecv. Dva od njih sta bila še skoraj otroka. Vsi razen enega so bili gladko ostriženi, kar je kazalo na to, da so bili vzeti iz zaporov. Le eden od njih je imel dolge lase, poročni prstan na roki, sivo lepo obleko in pološčene čevlje. Zvečer so morali sosedje po nalogu preddvorskega občinskega komisarja izkopati grob in položiti vanj trupla ubitih talcev. po osvoboditvi pa je bil grob prekopan, zemski ostanki ubitih talcev pa prenešeni na pokopališče v Kokri (levo pri vhodu, prvo grobišče). Načrt za obeležje je napravil gradbeni tehnik Hinko Ciglič. Obeležje je odkril krajevni odbor ZB NOV v juliju 1959. EŠD: 15880 PARCELA: K.O. KOKRA, 530/1 del VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 146-147; Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 220; Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in NOB na Slovenskem, 44. zvezek. |
Na levi strani ceste, ki vodi od Preddvora proti Kokri. |
* 25. 7. 1942 JE BILO NA TEM MESTU USTRELJENIH 11 TALCEV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Borut Rojc |
— |
— |
— |
Naraven kamnit blok z vdelano marmorno ploščo |
Preddvor |
— |
|
Padlim partizanom in žrtvam nacističnega nasilja |
Iz kamna sezidan pokončen zid z betonsko ploščo na vrhu in kovinsko peterokrako zvezdo nad njo. Na steno je pričvrščena marmorna plošča z napisom. Pred zidom je urejen kvadraten prostor, tlakovan iz kamnov nepravilnih oblik in krog in krog obdan z nizkim kamnitim zidcem, ki je na južni strani prekinjen z "vrati" za prost vstop. Izvajalec del Kamnoseštvo Celje, datum odkritja 1956, obnovljen 1995, avtor besedila KO ZB Bizeljsko. ESD 10475, Zavod za varstvo kulturne dediščine Novo mesto. |
Pokopališče Bizeljsko (na vzhodni strani župnijske Cerkve sv. Lovrenca) |
[zvezda] SLAVA PADLIM BORCEM BIZELJSKO PUTRIH FRANC 5. III. 1917. - 23. VI. 1942. GREGEL KARL 28. VII. 1922. - 7. I. 1943. MIHELIN MARKO 3. V. 1923. - 13. IX. 1943. ROŽMAN ANTON 10. X. 1917. - 1. X. 1943. GREGEL FRANC 3. IX. 1895. - 9. IV. 1944. ŠKOF KARL 25. VI. 1912. - 9. IV. 1944. DERNIKOVIČ MARTIN 8. X. 1911. - 12. II. 1945. PRISTOLIČ JOŽE 8. II. 1909. - 12. I I. 1945. GREGEL ZDRAVKO 28. XII. 1923. - 15. II. 1945. KOVAČIČ FERDO 20. V. 1925. - 15. II. 1945. DUHANIČ IVAN 14.XII. 1920. - 18. II. 1945. GREGEL AVGUST 27. VII. 1909. - 4. III. 1945. MALUZ MIHAEL 6. VIII. 1923. - 10. III. 1945. ROŽER ANTON 4. XII. 1919. - 20. III. 1945. BALON IVAN 15. V. 1915. - 15. IV. 1945. MALUZ IVAN 15. V. 1915. - 10. V. 1945. KOREN IVAN 14. XI. 1914. - 5. V. 1945. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Andrej Cizl, 26.1.2018, dopolnil Stane Preskar |
31.10.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 31.10.2023, dodal Besedilo na spomeniku |
pokopališki spomenik |
Brežice |
947 k.o. Drenovec |
|
Svibnik, požig vasi |
Svibnik je italijanski okupator požgal 26.julija 1942. To je bil čas italijanske ofenzive, imenovane roška ofenziva, ki je na tem ozemlju potekala z namenom uničenja odporniškega gibanja partizanskih enot. Okupator je požigal vasi, streljal talce, v taborišča na Rab in Gonars je odpeljal mnogo družin. V središču vasi smo postavili informacijsko tablo s podatki o dogodku. Namen informacije je ohraniti spomin na težke čase in trpljenje vaščanov za vse sedanje in prihodnje rodove. Vir: Za SB oktober 2022, Cvetka Aupič. Postavili vaščani 2012 ob 70-letnici dogodka. |
Svibno 6, Črnomelj, na JV fasadi gostilne. |
SVIBNIK |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar 6. 2. 2022
obiskal Dušan Škodič, 30.8.2022 |
7.9.2022. 00:00 |
— |
Dodal besedilo s table in posnetke StreetView M. Hladnik 7. 9. 2022
Dodal opis in vir. S.Gradišnik,30.10.2022.
Obisk obeležja M. Hladnik 30. 4. 2024. |
Spominska plošča |
Črnomelj |
K. o.: 1541 - LOKA, parcela: *215 |
|
Plošča podpisu predaje 97. nemškega korpusa |
Z ukazom vrhovnega komandanta je bila 1. marca 1945 v Dalmaciji in Liki formirana 4. armada NOV. Njena naloga je bila, da osvobodi Slovensko Primorje in Istro. V sklop te naloge je spadala tudi osvoboditev Trsta. 16. aprila je 4. armada že prispela pred Reko, na linijo nekdanje rapalske meje, kjer je naletela na 97. nemški armadni korpus. Ta je za utrjevanje svojih položajev uporabil tudi topniške utrdbe, ki jih je že pred vojno zgradila italijanska vojska. Takoj po prihodu na mejo so se razvili boji, ki so se zaključili šele 7. maja 1945. Zaradi počasnega napredka partizanske vojske v tržaški operaciji je reagiral sam vrhovni poveljnik NOV Tito, ki je ukazal prodor čez Lož in Mašun. Ob izdatni podpori artilerije in tankovskih oddelkov je partizanska vojska zlomila nemški odpor in osvobodila Knežak ter Pivko. Literatura: Ftičar Marko, »Zaključni boji za Trst«, diplomsko delo, Fakulteta za družbene vede, 2007, str. 34-35. Maks Smrdel, Gradivo za zgodovino NOB na Pivki, 294. |
Tik ob glavni cesti Pivka-Knežak. Spomenik se nahaja nasproti cerkve sv. Helene v Zagorju.
Hiša v bližini: Zagorje 53 |
Tu v Zagorju, pri Petrovih, na štabu VI. koprusa jugoslovanske armade je po hudih bojih na bistriškem 7. maja 1945 ob 6.04 visoki nemški oficir podpisal predajo 97. armadnega korpusa; 16000 mož s 3 generali je položilo orožje s čimer se je na primorskem končala 2. svetovna vojna. Ob 60 letnici |
— |
— |
— |
— |
Sabina Požar |
— |
— |
— |
spominska plošča na podstavku. |
Pivka |
K. o. 2504 Zagorje, parc. št. 437/1 |
|
Obeležje 5 padlim borcem Kokrške čete |
OPIS SPOMENIKA: Obeležje sestoji iz ležečega kamna z napisom in treh stolpičastih zvezd iz belega marmorja na mozaičnem tlaku. Avtorja spomenika sta arh. Vojteh Ravnikar in Irena Černič. Odkrit je bil leta 1985. S postavitvijo tega obeležja je bil nadomeščen spomenik iz naravnega kamna z zglajeno ploskvijo, v katero je vklesan podoben napis, posvečen temu dogodku. Postavila ga je organizacija vojnih invalidov iz NOB iz Gorič.Odkritje je bilo 22.julija 1959. OPIS DOGODKA: Ob poskusu preboja iz obkoljenega Udin boršta je bilo v Letencah dne 16. aprila 1942 ustreljenih pet borcev Kokrške čete. V svoji hiši na Kamnjeku je bil istega dne zadet od okupatorjeve krogle Luka Podakar. Hudo ranjenega so prepeljali v bolnišnico, a je kmalu podlegel. Poleg navedenih je padel na tem območju tudi neznani borec, ki je bil ustreljen pri Mahovi hiši 15.septembra 1942. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 88; Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 223-224; Podatki o spomenikih in spominskih obeležjih na območju KO ZB NOV Goriče, ki s svojo dejavnostjo pokriva KS Golnik, Goriče, Tenetiše in Trstenik EŠD: 5154, memorialna dediščina |
Severno od križišča poti, v jugozahodnem delu vasi, nad cesto, ki vodi proti Golniku. |
16.4.1942 SO ZA SVOBODO PADLI REVOLUCIONARJI IN BORCI KOKRŠKE ČETE STANE IN KAROL BEČAN - TRŽIČ JOŽE FINK - KRIŽE SLAVKO ŠVEGELJ TENETIŠE TINE TERAN - DUPLJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mirko Mali |
— |
— |
— |
ležeč kamen in tri stolpičaste zvezde iz belega marmorja |
Kranj |
2088 GORIČE, 405/6 |
|
Dr. Samu Lovšetu |
Dr. Samo Lovše je padel na Lazni pod vrhom Stadorja (1030 m), kjer je ohranjeno skromno obeležje z njegovim imenom. Pri IX. korpusu je delovalo več odsekov, njim podrejenih enot in ustanov. Med njimi je bila tudi enota intendanture, katere vodja je bil tudi dr. Samo Lovše. |
Dostop po stezah iz Čepovana proti Lazni (markirano) ali po cesti iz Lokvi proti Lazni do zadnje hiše (razseljena vas), nato je 10 minut hoje v hrib. Pozanimati se pri domačinih. |
DR. SAMO LOVŠE |
— |
— |
— |
— |
Mara Bolčina, foto Mara Bolčina 1980, januar 2020, foto MB |
— |
— |
— |
lesen križ |
Nova Gorica |
K. o. Čepovan, parc. št. 1567/1, Danica Gruden, Čepovan 107 |
|
Šmartno pri Litiji - Spomenik padlim v NOB |
Spomenik (odkrit leta 1959, arhitekt Albert Sušnik) sestavljata visok
dvodelen obelisk iz svetlega kamna in na dveh betonskih podstavkih poševno
ležeča kamnita plošča z vklesanimi imeni padlih. |
Na križišču ceste iz Litije v Šmartno in ceste iz Brega pri Litiji. |
PADLI ZA SVOBODO 1941 * 1945 BORCI PESTOTNIK MIRKO TALCI OBOLNAR ALOJZ |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 8. 11. 2012, 18. 4. 2017 |
25.3.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 25.3.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal imena na spomeniku in katastrske podatke. |
steber in horizontalna plošča na tlakovanem in peščenem kvadratu sredi parka |
Šmartno pri Litiji |
K. o. 1847 Šmartno, parc. št. 420/1 |
|
Idrijske Krnice, Plošča pri Erjavcu |
Na sivi granitni plošči so vklesana imena žrtev vojnega nasilja iz vasi. S. Petelin v knjigi Vojkova brigada piše: »…nekdo je namreč Nemcem izdal, kje je ena izmed postojank bolnišnice »Pavla«. Tja sta krenil iz Idrije dve nemški koloni. Partizanski stražar Pavle Tušar je eno izmed kolon opazil in stekel proti postojanki, da bi svoje obvestil o nevarnosti. Spotoma so ga zagledali Nemci iz druge kolone in ustrelili. Stražar je padel, toda streli so opozorili partizane v bolnišnici na nevarnost. V zadnjem hipu so se umaknili z vsemi ranjenci vred. Eno izmed bolničark so nemški vojaki sicer ranili in celo ujeli, vendar jim je ušla. Pač pa so v bolnišnici dobili dva fantiča (tam sta si zdravila rane, ki sta jih zadobila, ko sta se igrala z ročno bombo in jima je ta eksplodirala) in Anico Prebil, ki so jo v Erjavčevi hiši ustrelili. To pa ni bila edina žrtev, zakaj Nemci so obtožili Erjavca, da je bolnišnico oskrboval z mesom. Besni, ker so jim bili ranjenci z osebjem vred ušli, so v hlev zaprli Matevža Erjavca z ženo, pastirja, neko žensko, ki je pri Erjavčevih pomagala pleti, in še nekega domačina, ki so ga bili pripeljali s seboj, jih pobili, hlev pa zažgali. Rešil se je le stari oče«. Datum dogodka: 15.6.1944 Datum odkritja: 27.6.1987 Foto: Miloš Kermavnar EŠD 19476 |
Spominska plošča je vzidana na gospodarskem poslopju domačije Erjavc, Idrijske Krnice 29. |
V TEM GOSPODARSKEM POSLOPJU SO BILI DNE 15.6.1944 MUČENI, UMORJENI IN SEŽGANI NAŠI KRAJANI ERJAVEC MATEVŽ 1900 ERJAVEC ANGELA 1898 CARLI FRANC 1912 ŠTUCIN ALOJZ 1932 GNEZDA MARIJA 1907 PREBIL ANICA 1925 KO ZB KRNICE – MASORE 27.6.1982 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 20.10.2019 |
— |
— |
Zadnje srečanje ZB pri plošči je bilo 2017, potem pa je lastnik kmetije na prigovarjanje sosedov spominsko srečanje odpovedal (Aldo Carli, Svobodna beseda 58, 2020). -- M. Hladnik 1. 9. 2020
|
Spominska plošča |
Idrija |
K. o. 2350 Otalež, parc. št. *308 |
|
Hotavlje, Spomenik ob cestnem križišču |
Spomenik ob cestnem križišču na Hotavljah je posvečen padlim borcem, talcem in drugim žrtvam okupatorjevega nasilja v tem delu Poljanske doline. Zasnoval ga je arhitekt Marko Šlajmer, avtor besedila na obeležju je Franc Potočnik s Hotavelj. Odkrili so ga 19. decembra 1957. Leta 1965 je bilo ob spomeniku urejeno grobišče za padle v okolici Hotavelj. Prek Hotavelj so vodile pomembne partizanske poti iz Loškega pogorja in s Cerkljanskega v Poljansko dolino, tu so potekale številne vojaške, prehranjevalne in diverzantske akcije ter napadi na domobranske postojanke v Polhograjskih dolomitih. 5. marca 1944 je na Hotavljah v spopadu z nemškimi orožniki padlo šest borcev 2. bataljona Prešernove brigade, ki so se vračali s prehranjevalne akcije. Ob napadu Vojkove brigade na domobransko postojanko na Hotavljah 18. julija 1944 so padli štirje borci. 22. marca 1945 so v spopadu z gorenjevaškimi domobranci padli trije borci Inženirskega bataljona 31. divizije. Več borcev je padlo tudi v zadnji sovražnikovi ofenzivi marca 1945 in zadnja dva borca 4. maja 1945 v bližini Suše. Več.... Podatki o zapisanih na spomeniku: Borci Miha Banič, rojen 3. januarja 1917 v Zabuki pri Karlovcu, delavec, pred vojno je bil zaposlen v Gorenji vasi pri štabu za utrjevanje jugoslovansko-italijanske meje, v partizane vstopil 20. oktobra 1944, marca 1945 so ga Nemci ujeli in do smrti zverinsko mučili. Alojzij Jelovčan, rojen 30. maja 1928 na Srednjem Brdu, vajenec, v partizane je vstopil leta 1944, padel v noči z 29. na 30. april 1945 pri Dobrovljah v Vipavski dolini. Feliks Klemenčič, rojen 20. aprila 1918 v Koprivniku, kmečki delavec, v partizane je vstopil 17. junija 1943 in bil kurir v Prešernovi brigadi, padel v nemški zasedi 4. avgusta 1943 pri Suši. Stanko Košnik, rojen 2. novembra 1916 na Brodu v Bohinju, bil je komandir 2. bataljona Prešernove brigade, padel 5. marca 1943 na Hotavljah v spopadu z nemškimi orožniki. Jožef Mlakar, rojen 19. marca 1915 v Krnicah pri Novakih, gozdni delavec, v partizane je vstopil junija 1943, bil je član gospodarske komisije za Selško in Poljansko dolino, padel je 13. februarja 1944 v Volaki blizu svojega doma. Frančišek Potrebuješ, rojen 8. septembra 1912 v Suši, zidarski pomočnik, leta 1943 je vstopil v Poljansko četo, padel je 23. avgusta 1943 na Žirovskem vrhu. Jurij Potrebuješ, rojen 22. aprila 1910 v Suši, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 16. junija 1944, delal je v čevljarski delavnici Gorenjskega vojnega področja pri Podblegošarju v Davči, padel je 23. marca 1945 pri prenosu ranjene partizanke v partizansko bolnišnico. Alojzij Rant, rojen 14. junija 1925 v Suši, kmečki delavec, leta 1944 mobiliziran v nemško vojsko in poslan na francosko fronto, pobegnil k francoskim partizanom, nato je s 5. prekomorsko brigado prišel v Dalmacijo, padel je aprila 1945 v bojih pri Gospiću. Vinko Selko, rojen 28. marca 1922 v Sinji Gorici pri Vrhniki, mizarski pomočnik, v partizane vstopil ob kapitulaciji Italije septembra 1943, padel je kot komandir 2. čete Vojkove brigade 18. julija 1944 ob napadu na domobransko postojanko na Hotavljah. Janez Šinkovec, rojen 6. aprila 1914 v Čabračah, kmet, v partizane je vstopil 22. decembra 1941, v Cankarjev bataljon, padel je 7. junija 1944 v bližini doma. Anton Špiček, rojen 15. januarja 1903 v Davči, gozdni delavec, živel je v Volaki, v partizane je vstopil 11. septembra 1944, padel je 2. aprila 1945 v Trnovskem gozdu. Ignac Uršič, rojen 4. avgusta 1923 na Hotavljah, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil maja 1942, padel je 26. junija 1942 ob napadu na Črni Vrh nad Polhovim Gradcem. Talci Stanislav Bernard (padel kot borec), rojen 29. aprila 1902 na Godešiču, delavec, v partizane je vstopil 8. avgusta 1944, padel je 25. marca 1945 na Hotavljah. Alojzij Demšar, rojen 15. junija 1905 na Hotavljah, kovač Anton Demšar, rojen 18. maja 1912 na Hotavljah, posestnik. Lovrenc Demšar, rojen 14. avgusta 1909 na Hotavljah, kmečki delavec. Bratje Alojzij, Anton in Lovrenc Demšar so sodelovali s partizani, bili izdani in aretirani 19. julija 1942 ter ustreljeni kot talci 26. julija 1942 na Retnjah pri Tržiču Pavla Frlic, rojena 20. januarja 1919 v Volaki, tekstilna delavka, članica KP od leta 1939. Aretirana je bila v začetku leta 1942, umrla aprila 1942 v taborišču v Mauthausnu. Andrej Jerovšek (padel kot borec), rojen leta 1918 v Ljubljani, stanoval je v Sori, padel je 25. marca 1945 na Hotavljah. Valentin Rihtaršič, rojen 7. februarja 1913 na Hotavljah, cestar, pomemben aktivist, aretirali so ga 19. julija 1942 in 26. julija 1942 ustrelili kot talca na Retnjah pri Tržiču. Žrtve okupatorjevega nasilja: Tomaž Demšar, rojen 20. decembra 1895 na Hotavljah, delavec, aretirali so ga 19. julija 1942, umrl je 26. junija 1944 v Schwechatu pri Dunaju. Jakob Derlink, rojen 12. julija 1890 v Čabračah, gozdni delavec, 4. decembra 1942 so ga ustrelili med policijsko uro v bližini njegovega doma. Angela Eržen, rojena 16. aprila 1921 na Srednjem Brdu, tovarniška delavka, članica KPS, 24. novembra 1944 so jo ustrelili žabniški domobranci v Zgornjih Bitnjah, ko se je s sodelavko vračala z dela. Frančiška Godec, rojena 27. novembra 1906 v Suši, leta 1943 jo je ustrelila nemška patrulja pri Hlavčih Njivah. Valentin Rihtaršič, rojen 31. januarja 1896 na Hotavljah, gozdni delavec v Gorjah pri Bledu, skušal se je prebiti iz nemške obkolitve, a so ga Nemci ustrelili. Tomaž Šinkovec, rojen 5. decembra 1911 v Volaki, strojarski pomočnik, sodelavec partizanov, 8. avgusta 1941 so ga orožniki aretirali, umrl je 15. januarja 1942 v taborišču Auschwitz. Marija Šubic, rojena 3. maja 1900 na Hotavljah, njena družina je bila ob okupaciji izgnana, Marija je bila kot invalidka odpeljana v taborišče Auschwitz, januarja 1945 je bila v plinski celici usmrčena in sežgana v krematoriju v Rawensbrücku. Pokopani v grobišču ob spomeniku: Anton Abram, rojen 9. junija 1909 v Labinjah pri Cerknem, v partizane je vstopil 9. februarja 1943, padel je 22. marca 1945 kot borec Inženirskega bataljona 31. divizije pri Hotavljah. Franc Kermelj, rojen 17. februarja 1906 v Retečah, železniški uslužbenec, v partizane je vstopil 12. januarja 1944, padel je 24. marca 1945 v okolici Hotavelj. Anton (ne Jože) Stanovnik, rojen 13. septembra 1927 v Strmici pri Selcih, padel je 5. marca 1945 na Hotavljah. Janez Šinkovec, rojen 6. aprila 1914 v Čabračah, kmet, v partizane je vstopil 22. decembra 1941 v Cankarjev bataljon, padel je 7. junija 1944 v bližini doma. Prvotno je bil pokopan na domačem travniku. V grobišču je pokopanih še petnajst neznanih borcev, ki so padli v okolici Hotavelj. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 144-151. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/hotavlje.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 265. EŠD 16484 Geslo: prekomorci123 |
Spomenik je ob cestnem križišču proti Kopačnici na Hotavljah. |
Ploskev 1 40 JE TU NAOKOLI DA BI NAROD IZDAL. . FRANCOZE, ITALIJANE DRUŽI PO SMRTI SKUPNA GOMILA TELO JIM JE KROGLA SOVRAŽNA PREBILA- A NJIHOV DUH OSTAL NEPREMAGANA PADLI BORCI NOB . napis na vrhu jugozahodne strani venca: POBRATENA V BOJU ZDRUŽENA V VEČNEM POKOJU MEDNARODNA JE TU ČETA ZBRANA MED NJIMI DVA STA ITALJANA, JE TRETJI RUS, ČETRTI JE FRANCOZ ENAJST PA JE SLOVENCEV - PRIMORSKIH FANTOV IN GORENJCEV . napis na vrhu jugovzhodne strani venca: TU POČIVAJO POLEG 14 BORCEV NOV NEPOZNANEGA IMENA NJIHOVI TOVARIŠI ŠINKOVEC JANKO 1914 - 1944 STANOVNIK JOŽE 1927 - 1944 ABRAM ANTON 1909 - 1945 KERMELJ FRANC 1906 - 1945 . napis na vrhu severne strani venca: V BENEČIJE ZELENE RAVNINI, V DALJNJI FRANCOSKI KRAJINI V MONGOLIJE STEPE PROSTRANI, POD GORENJSKE NAŠE GORAMI VAM JE ZIBELKA TEKLA, ŽIVLJENJA JE POT TUKAJ SE STEKLA BORCI, JUNAKI, HEROJI PADLI POD TOČO SOVRAŽNEGA JEKLA ZAMAN KRI VAŠA NI TEKLA. FAŠIZMA STE SILO ZLOMILI SVOBODO STE NAM PRIBORILI . opomba: pravilno je STANOVNIK ANTON 1927 - 1945 ne Stanovnik Jože |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar, 29.11.2023 |
29.11.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 12.11.2023, z imeni dopolnil Besedilo na spomeniku in dodal fotografiji 4/4 in 4/5. Napis na vencu je povsem obledel. |
Spomenik |
Gorenja vas |
2049 HOTAVLJE, 142/8 |
|
Strahinj - Grobišče borcev 2. bataljona Kokrškega odreda |
V bližini spomenika je sredi jase še en del spominskega obeležja - drevo, obdano z zidanimi stopničkami. OPIS DOGODKA: 2. bataljon Kokrškega odreda se je 12. septembra 1942 napotil s Storžiča proti Retnjam pri Križah, da bi se oskrbel s hrano in spotoma še napadel nemško žandarmerijsko postojanko v Dupljah. Ob povratku jih je časovna stiska primorala, da so si borci poiskali zavetje v Udin borštu, zvečer pa naj bi napadli postojanko v Dupljah. Našel se je izdajalec, domačin iz Žiganje vasi, ki je Nemce obvestil, da je v Udin borštu bataljon partizanov. Več kot 5000 Nemcev je obkolilo kompleks Udin boršta in počasi so prodirali v notranjost gozda. Partizane je vodil komandir 1. čete Janez Perko iz Dupelj. Ni se mu uspelo prebiti iz nemškega obroča, zato so se partizani odločili za boj do konca. Od 60 partizanov, kolikor jih je v borbi sodelovalo, jih je 22 padlo, vse druge, razen petih, je žandarmerija ujela in odpeljala v Begunje. Večina od njih je bila kmalu ustreljena v Dragi, nekateri pa so bili odpeljani v koncentracijska taborišča, kjer so tudi umrli. Viri: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 115-116. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 225. Spomenik je postavil ZB NOV Naklo, odkrit je bil 27. aprila 1950, obnovljen pa 1982. http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=5157 EŠD: 5157 |
Na robu vasi Strahinj ob Udin borštu, pri hiši št. 103 |
TU SO POKOPANI BORCI 2. BATALJONA KOKRŠKEGA ODREDA, KI SO V DNEH 13. IN 14. SEPTEMBRA 1942 V JUNAŠKEM BOJU Z NEMCI ŽRTVOVALI SVOJA ŽIVLJENJA V UDIN BORŠTU. SLAVA JIM Vklesana so tudi imena padlih in sicer: MLAKAR STANKO - ŠKAŠIN LEON BUKOVNIK LOJZE - ŠKOF JOŽE OSELJ JANKO - KOSTREVC FRANC BREJC JANEZ - TERAN STANKO BREJC ALBIN - ČERNIVEC JOŽE PERKO ANDREJ - KOŠIR FRANC MEGLIČ ALEŠ - KOKALJ ANICA RUPNIK JOŽE - PERKO JANEZ MIHELIČ STANKO - MEGLIČ MIHA PANCE JOŽE - BABNIK KONRAD ČERNE FELIKS - METLAR ZVONE Na ležeči plošči so navedena imena padlih DUPLJE BREJC ALBIN 1921 BREJC JANEZ 1910 ČERNIVEC JOŽE 1919 TARCE JOŽE 1918 PERKO JANEZ 1912 TERAN STANE 1912 LJUBLJANA AŠKERC FRANC BABNIK KONRAD 1919 ČERNE FELIKS 1921 METLAR ZVONE 1922 MIHELIČ STANE 1917 SKAPIN LEON 1919 ŠKOF JOŽE 1921 OREHEK RUPNIK JOŽE 1921 RETNJE MEGLIČ MIHA 1912 TRŽIČ KOSTREVC FRANC 1914 VOGLJE BUKOVNIK ALOJZ 1921 OSELJ JANKO 1922 PERKO ANDREJ 1910 PODLJUBELJ KOŠIR FRANC 1924 MEGLIČ ALEŠ 1913 ŠENČUR MLAKAR STANKO 1924 UKMAR ANTON VISOKO KOKALJ ANČKA 1927 BORCA GORENJSKEGA ODREDA HAFNER SLAVKO PIPAN FERDINAND PADLA MAJA 1943 SPOMENIK POSTAVLJEN OBNOVLJEN 1950 1982 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik in Greta Fister - Štamulak |
— |
— |
M. Kermavnar, 2.10.2022, dopisal imena na spomeniku in foto 4/1 ter 4/2 |
piramidna oblika, višine 288 cm, plošča z imeni na tleh |
Naklo |
— |
|
Albert Rejec |
— |
V Tolminu, ko se pripeljete čez Tolminko cca 300 m na desni strani na hiši Zalog 1. |
V TEJ HIŠI SE JE RODIL ALBERT REJEC 1899-1976 VODILNI UPORNIK V BOJU NAŠEGA LJUDSTVA PROTI FAŠISTIČNEMU NASILJU NA PRIMORSKEM IN SOUSTANOVITELJ ILEGALNE ORGANIZACIJE TIGR POSTAVILI: KLUB STAREJŠIH GORIŠKIH ŠTUDENTOV SZDL TOLMIN 1985 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vojko Hobič,12.7.2019 |
12.7.2017. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Tolmin |
— |
|
Plošča na pročelju zidanice v Starih Vinih |
— |
Vinogradi v Starih Vinih nad Klenovikom |
Pred 75 leti je v tej stavbi Obeležje prispevala nova Robkova četa |
— |
— |
— |
— |
19. 8. 2020 Ljubo Motore |
19.8.2020. 00:00 |
— |
— |
Plošča |
Škocjan |
— |
|
Karlovica-Spominska plošča |
2 plošči na steni poleg igrišča pred otroškim vrtcom, Karlovica 5 v Mišji dolini |
1. plošča V TEM KRAJU JE JUNAŠKO PADEL LETA 1944 ŠALI KAREL KOMANDANT I. BRIGADE VDV. . 2. plošča IZ KARLOVICE IN NJENE OKOLICE SO V NOB 1941-1945 ŽRTVOVALI SVOJE ŽIVLJENJE ZA SVOBODNO DOMOVINO (v 3 kolonah pod 3 zvezdami so našteta imena padlih pod: BORCI, TALCI, INTERNIRANCI, ŽRTVE) IZ KARLOVICE SO V NOB 1941 - 1945 ŽRTVOVALI SVOJE ŽIVLJENJE ZA SVOBODO DOMOVINE . BORCI DEBELJAK IVAN PODSTRMEC 1917 - 1943 GORJUP JOŽE PODŽAGA 1925 - 1942 MAROLT FRANCE S. KALIŠČE 1926 - 1944 MAROLT MATIJA S. KALIŠČE 1919 - 1943 MLAKAR FRANČIŠKA KOTEL 1922 - 1943 MLAKAR KAREL KOTEL 1926 - 1944 PURKAT ANTON LOGARJE 1919 - 1945 ŠKULJ JOŽE KARLOVICA 1902 - 1944 . TALCI ADAMIČ FRANC LOGARJE 1912 - 1944 DEBELJAK JUSTINA PODSTRMEC 1922 - 1944 DEBELJAK ŠTEFAN PLOSOVO 1884 - 1944 DROBNIČ ANTON LUŽARJE 1912 - 1942 GORJUP LEOPOLD PODŽAGA 1911 - 1942 GORJUP VALERIJAN PODŽAGA 1901 - 1942 IVANČIČ ALOJZ PODSTRMEC 1912 - 1942 JAKLIČ ANTON POZNIKOVO 1918 - 1942 JAKLIČ FRANC POZNIKOVO 1919 - 1943 JAKLIČ JERNEJ PODKUCELJ 1908 - 1944 KLANČAR FRANC LUŽARJE 1910 - 1942 LUŽAR FRANC LUŽARJE 1901 - 1942 OGRINC JOŽE LUŽARJE 1913 - 1942 OTONIČAR FRANC POZNIKOVO 1905 - 1942 OTONIČAR JOŽE POZNIKOVO 1915 - 1942 OTONIČAR LOJZKA POZNIKOVO 1915 - 1944 PEROVŠEK JANEZ ML. BOROVEC 1892 - 1942 ZAKRAJŠEK FRANC LUŽARJE 1911 - 1942 ŽUŽEK FRANC BRLOG 1903 - 1943 . INTERNIRANCI DROBNIČ KAREL LUŽARJE 1900 - 1943 HRIBAR JANEZ NOVI POT 1895 - 1943 KRAŠOVEC ANDREJ ST. PODSTRMEC 1884 - 1945 KRAŠOVEC ANDREJ ML. PODSTRMEC 1884 - 1945 MAROLT ADOLF KARLOVICA 1905 - 1945 MAROLT IVAN G. KALIŠČE 1914 - 1945 MEDEN JOŽE PODSTRMEC 1911 - 1945 ŠKULJ STANKO KRKOVO 1917 - 1943 TURK FRANC D. KALIŠČE 1911 - 1942 VIRANT FRANC PODŽAGA 1907 - 1945 ZABUKOVEC ALOJZ PLOSOVO 1909 - 1943 ZAKRAJŠEK ALOJZ PODKOGELJ 1921 - 1942 ZAKRAJŠEK FRANC PODKOGELJ 1908 - 1942 ZAKRAJŽEK FRANC KRKOVO 1911 - 1942 . ŽRTVE DEBELJAK JOŽE PODSTRMEC 1924 - 1941 FRANC JOŽE PODSTRMEC 1913 - 1942 JAKLIČ FRANC PODSTRMEC 1932 - 1944 MIHELIČ JOŽEK KARLOVICA 1935 - 1943 OGRINC FANIKA PODKOGELJ 1932 - 1944 PEROVŠEK JANEZ ST. BOROVEC 1905 - 1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik 5.7.2021
3.11.2021 D.Divjak |
5.7.2021. 00:00 |
19.9.2025. 16:16 |
Plošči so ob sanaciji fasade prestavili na samostojen zid k drugim ploščam žrtev NOB. -- V Karlovici partizani in domobranci na skupnem obeležju. ZB je protestirala. Delo 5. 7. 2015.
https://old.delo.si/novice/slovenija/v-karlovici-partizani-in-domobranci-na-skupnem-obelezju.html
3.11.2021 dopolnil podatke D.Divjak
https://www.sta.si/2154538/zzb-za-vrednote-nob-proti-skupnemu-obelezju-na-karlovici
https://www.geopedia.world/#T281_F2518:7665_x1626101.541282611_y5750261.333728379_s16_b362
M. Kermavnar, 25.11.2022, dodal imena na plošči (prepis s fotografije 3) |
— |
Velike Lašče |
K.o.: 1719 - LUŽARJI, št.parc.: 709/2 |
||
SPOMENIK PADLIM BORCEM IN ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA NASILJA V BISTRICI OB SOTLI |
V Bistrici ob Sotli, na razpotju sredi trga, nasproti Občine, je spominsko obeležje - spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja od leta 1941 do 1945 je padlo 27 borcev in 4 civilne žrtve fašizma.v Velik zidan blok z rdečo peterokrako zvezdo. Na nižjem delu je na poševni stranici marmornata plošča. Postavljeno 1960. Vir: Dokumentacija v arhivu ZB NOB Šmarje EŠD 3167 |
Bistrica ob Sotli leži ob cesti Podčetrtek - Bizeljsko - Brežice. Spomenik je v centru, v zazelenjenem trikotniku ob razpotju v severnem delu trga Bistrica, pri občinski stavbi. Dobro viden in lepo vzdrževan. |
"PADLI BORCI BOŽIČEK STANISLAV 1916-1944 KUNEJ MIHAEL 1923-1945 BOŽIČNIK ALOJZ 1915-1945 LOJEN JANEZ 1915-1944 BOŽIČNIK FRANC 1911-1945 MEDVEŠEK ANTON 1913-1945 DENŽIČ ALOJZ 1912-1944 PLANINC FRANC 1913-1945 DENŽIČ LADISLAV 1923-1944 PLANINC JOŽEF 1921-1945 DENŽIČ JANEZ 1907-1944 PREGRAD VINKO 1920-1944 JAVERŠEK JOŽEF 1913-1944 SINKOVIČ ALOJZ 1907-1945 JAZBEC MIRKO 1921-1944 URŠIČ FRANC 1920-1944 JAZBEC FERDO 1923-1945 VALENČAK ANTON 1910-1945 KLAUŽER KARL 1920-1943 VRAČUN MIHAEL 1917-1944 KRAMER FRANC 1909-1945 ZUPAN ALOJZ 1904-1943 KUNEJ FERDINAND 1925-1945 ŽRTVE FAŠIZMA ROGINA FRANC 1874-1944 RANČIGAJ IVAN 1893-1942 ROGINA MARIJA 1882-1944 URŠIČ ALOJZ 1908-1944 ROGINA FRANC ML. 1905-1945 ZORENČ JOŽEF 1918-1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ana Novak, 8. 2. 2017, sliki in prepis s plošče Bor1974, 14.XII.2019 |
— |
— |
Slika "4" Bor1974-30.XI.2022 - vir: Slovenski etnografski muzej (https://www.etno-muzej.si/sl/digitalne-zbirke/posotelje) |
PARTIZANSKI SPOMENIK |
Bistrica ob Sotli |
976/4 |
|
Škofja Loka, pokopališče, Škarabot Franc |
Sistory: Franc Škarabot, datum rojstva: 2. 4. 1905, , datum smrti: 17.11.1943, Kraj bivanja: Maribor, Kraj smrti/izginotja: Ravne pri Žireh, Kraj pokopa: Škofja Loka. |
Mestno pokopališče Škofja Loka, Partizanska cesta 43. Levo od kapele sredi pokopališča. (Pogled od glavnega vhoda) |
[križ]
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 1.3.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
7.3.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Škofja Loka |
K. o. 2035 Škofja Loka, parc. št. 68 |
|
Rob - Spominsko znamenje ustreljenim |
Na jugovzhodni strani cerkve je na pokopališču tudi manjši grob s spominsko ploščo padlim talcem, ustreljenih 11.11.1942. Plošča in robniki so izdelani iz črnega marmorja Evid.št. kult. dedišč.: |
V središču naselja Rob po cesti proti Krvavi Peči in nato na prvem odcepu ostro desno po cesti do cerkve, ki dominira nad naseljem. Pokopališče obkroža cerkev. |
ZVEZDA stilizirana oljčna vejica KOT ŽRTVE FAŠIZMA SO TU POKOPANI PETRIČ KARLINA CENTA TEREZIJA CENTA FRANCKA CENTA RUDI |
— |
— |
— |
— |
Daniel Divjak, 22. julij 2018 |
12.7.2018. 00:00 |
28.9.2025. 18:48 |
— |
— |
Velike Lašče |
K.o.: 1714-SELO PRI ROBU,št. parc. *88 |
|
DVORSKA VAS-grob padlih partizanov |
Marmornati spomenik širine 45 in višine 155 cm ter globine 20 cm na katerem so vklesane črke poudarjene z rdečo barvo. Grob, dimenzije 100 in globine 15o cm, obrobljajo marmornati robniki širine 15 cm. Na lepo vzdrževanjem grobu je bujno zelenje. |
Grob leži ob južni strani pokopališkega zidu v Dvorski vasi ob cesti, ki Dvorsko vas povezuje s cesto Velike Lašče - Ribnica in se nanjo priključi v Prilesju.
Dostop do groba je s ceste preko stopnišča in vhoda pred samo cerkvijo, ali s stranskega parkirišča. |
ZVEZDA NA TEM POKOPALIŠČU POČIVAJO BORCI NOV PADLI ZA SVOBODO LADO GREBENC KOMANDANT 1. BATALJ. I.SPUD TONE TOMŠIČ IZ DVORSKE VASI 1924-1944 KOJZE ŠKRABEC IZ MRAMOROVEGA 1922-1942 JAKOB POVŠE IZ ŠENTRUPERTA 1919-1944 NEZNAN BOREC S PRIMORSKEGA PADEL 1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 10.junij 2018, 3.11.2021 |
3.11.2021. 00:00 |
— |
3.11.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Grob s s spomenikom |
Velike Lašče |
K.o.: 1718 - DVORSKA VAS, št.parc.: 1907/1 |
|
Spomenik NOB v Topli |
V Topli pod Peco se je leta 1942 pričel organiziran odpor koroških ljudi proti okupatorju. Tu je bila ustanovljena prva Koroška četa, ki je nastajala od srede novembra 1942, od prihoda skupine partizanov iz Savinjskega bataljona na Koroško. Prva Koroška četa je izpeljala več sabotažnih akcij in skrbela za uspešno mobilizacijo novincev. V Topli je bila tudi tiskarna Prve koroške čete. Tudi Vzhodno koroški odred je bil ustanovljen v Topli. Iz Tople je v napad na Mežico 3. aprila 1943 krenil Prvi koroški bataljon. Topla je tudi zgodovinski in kulturni spomenik, uvrščen v I. kategorijo spomeniško zaščitenih ruralnih okolij v Sloveniji prav zaradi izrednega pomena, ki ga ima za razvoj koroškega partizanstva. V spomin na pomembne dogodke in dogajanja v Topli so 13. septembra 1981 odkrili zahodno pod Peco med kmetijo Končnik in bivšo karavlo v Topli - zibelki koroškega partizanstva, ki naj priča o teh dogodkih in dogajanjih, pomembnih za Mežiško dolino in tudi za širši slovenski prostor in vsaj za ves vzhodni del zamejske Koroške.
geslo: vojska123 |
V Topli desno ob bivši karavli nad Končnikovo domačijo.
Dostop po cesti iz Črne ne Koroškem. Dobro vidni so smerokazi. |
V DOLINAH TLEČ UPOR SE TOD MOGOČNO JE RAZPLAMTEL, TOD HOSTE PARTIZANOM RAZPROSTRLE SO OBJEM, DOMOVI JIM ODPRLI VRATA NA STEŽAJ, LJUDJE SO S SRCEM JIM PRISLUHNILI. OD VSEPOVSOD, OD TOD, NA VSE STRANI JIH JE VODILA POT IZ BOJA V BOJ. V SOLČAVO ČETA, V MEŽICO BATALJON, ODRED ČEZ DRAVO V ZADNJE BITKE ZA PROSTOST. V OČEH PLAMENI, JEČE, TABORIŠČA, SMRT, PRED NJIMI ZARJE SVIT - SVOBODA OBSOJENI NA SMRT SO SE IZREKLI ZA PROSTOST, UTIRALI SI NOVO POT V NOV SVET IN MATERINŠČINA PREGNANA IZ VASI IN MEST MED NJIMI NAŠLA JE ZAVETJE - DOM IN PESMI - NJE RAZCVET. UDARNIH MISLI MOČ OD NJIH SKRIVAJ SO SPET UTRLE POT SI DO LJUDI. UPRLO SE JE LJUDSTVO - KRALJ MATJAŽ - ORGANIZIRANO OF IZ SVOJIH KORENIN JE ČRPALO MOČI ZA ZMAGOVITI BOJ, ZA SREČO - MIR IN BRATSTVO MED LJUDMI ZDAJ SVOJE SREČE SAMO JE KOVAČ, PONOSNO NA PRETEKLOST ZRE Z ZAUPANJEM V PRIHODNOST, SAMO URAVNAVA SVOJ KORAK PRISEGA IN OBET |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Alojz Ovnič, 8. maj 2017 |
— |
— |
— |
Osem kamnitih blokov, v sredini je šesterokotni steber z napisnimi ploščami |
Črna na Koroškem |
903 TOPLA, 43/2 |
|
Planinski dom Marija Reka |
Spomeniki ... Žalec, 50 |
Planinski dom pod Reško planino, h. št. 35 |
ŽRTVAM AHAC FRANC ARNČNIK JOŽE BRGLEZ JOŽE MARKO IVAN MIKLAVC IVAN OTAVNIK FRANC ZMRZLAK MATEVŽ NA ZEMLJI TEJ STE DELALI, ŽIVELI IN V BOJU ZANJO STE IZKRVAVELI ZB NOV PREBOLD1980 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
20.5.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Prebold |
— |
|
Spominska plošča v Spodnjih Krašah |
Spominska plošča - obeležje je bilo postavljeno na preminulega neznanega borca, ki je padel 21. junija 1942. Plošča je bila obnovljena leta 2013. Vir: Arhiv Združenja za vrednote NOB Zgornje Savinjske doline |
Plošča stoji ob glavni cesti Nazarje - Gornji Grad, med naseljema Pusto polje in Spodnje Kraše. Je na skali tik nad cesto, poleg kmetije Cajner. |
Tu je v borbi z okupatorjem 21.6.1942 padel borec NOV. Slava mu. |
— |
— |
— |
— |
Sandi Grudnik, 20. dec. 2016 |
— |
— |
1. štajerski bataljon je tu iz zasede napadel poštni avtobus in patrolni avto. -- Kartoteka spominskih točk v MNZ. MH 6. 2. 2022 |
Bronasta plošča postavljena na betonski podstavek |
Nazarje |
k.o.Pusto polje, p.š.46/5, Janez Cajner - Pusto polje |
|
VELIKE VRHE - spomenik padlemu komandantu in namestniku politkomisarja Tomšičeve brigade |
EŠD:24405 Spomenik sta odkrila Skupnost borcev Tomšičeve brigade in občinski odbor Združenj borcev NOV Grosuplje 2. julija 1980. Njegov projektant je bil Vladimir Lakovič. Zgodovinsko ozadje Ivan Hlebš, rojen oktobra 1916 v Ljubljani, član KPS od oktobra 1941, se je kot podoficir hitro vključil v NOB. Najprej je postal v drugi polovici leta 1941 komandant narodne zaščite v Ljubljani, zatem je v partizanski vojski bil namestnik komandanta dolenjskega odreda, nato namestnik komandanta 5. ali dolenjske grupe odredov, od 26. julija 1942 komandant grupe in na koncu do svoje smrti komandant 1. slovenske proletarske udarne brigade Toneta Tomšiča. Vlado Babič, rojen septembra 1922 v Studencih v Mariboru, je v partizane vstopil 11. januarja 1942. Preden je prišel v sestav Tomšičeve brigade, je bil politični komisar 1. čete 1. bataljona krškega odreda. V Tomšičevi brigadi je bil najprej brigadni sekretar SKOJ, od 22. septembra 1942 pa je bil namestnik političnega komisarja brigade. Tomšičeva brigada je na poti skozi te kraje naletela na zasedo Italijanov in belogardistov, katerih žrtve sta bila omenjena borca. Vir: Lojze Kikelj, Radko Polič, Pomniki NOB v občini Grosuplje, Grosuplje 1987, str. 128 - 129. Avtor fotografij: Stanko Podržaj, 2016 |
Spomenik je ob cesti na obrobju vasi Velike Vrhe, če se proti vasi odpravimo iz Muljave. |
Prva slovenska proletarska udarna brigada Toneta Tomšiča. Komandant Janez Hlebš – Čiro 16. oktobra 1916 v Ljubljani, namestnik politkomisarja bridage Babič Vlado – Lado 28. oktobra 1922, padla 4. novembra 1942. |
— |
— |
— |
— |
Stanko Podržaj, 16. 12. 2016, 2 sliki M. Hladnik |
— |
— |
— |
kamniti steber, memorialna dediščina |
Ivančna Gorica |
k.o.1821, parc.št.505/2 |
|
Mali Hrib |
Posvečen komandantu Šlandrove brigade Borisu Wintarju, padlemu tu 2. 2. 1945. Spomenik je bil postavljen ob 25-letnici ustanovitve Šlandrove brigade, 7. 9. 1968.
|
SV pod vasjo Mali Hrib, za ograjo na 4. ovinku (z ogledalom) ceste v vas. Spomenik nad cesto težko opaziti, do njega vodijo stopničke. |
21. 2. 1945 JE PADEL BORCI VI. SNOUB |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, 25. 8. 2018 |
— |
— |
— |
skala |
Kamnik |
1920 HRIBI, 16/1 |
|
Ravnica, Spomenik NOB |
Spomenik v obliki tristrane kamnite piramide z vzidanimi marmornimi ploščami z napisi. Na vrhu rdeča petokraka. Posvečen je 25 padlim borcem in drugim žrtvam vojne iz vasi Ravnica in Podgozd. Odkrit je bil 1.11.1945. Avtor je Angel Gruden. EŠD 28443 |
Spomenik se nahaja v centru vasi Ravnica, desno od ravniške cerkve nasproti stavbe nekdanje osnovne šole Ravnica. |
ODBOR OF SKUPNO Z VSEMI TERENSKIMI ORGANIZACIJAMI IN SODELOVANJEM VSEH VAŠČANOV RAVNICE POSTAVLJA TA SPOMENIK SVOJIM NAJBOLJŠIM SINOVOM, KI SO DAROVALI SVOJA ŽIVLJENJA ZA SVOBODO IN SREČNEJŠO BODOČNOST NAŠEGA NARODA PO OSVOBODITVI DNE 1. NOV. 1945 SMRT FAŠIZMU SVOBODA NARODU ------------------------------------------------------------------------ RAVNICA BORCI ŽRTVE FAŠ. TERORJA BONČINA FRANC ŠIROK LEOPOLD PAVLIN FRANC RIJAVEC JOŽEF PAVLIN JOŽEF PAVŠIČ ALOJZ SKOK ANTON PLESNIČAR JOŽEF ŠUŠMELJ FRANC ČIBEJ BRUNO PAVLIN TEODOR PODGOZD KRIVEC EMIL BELINGAR LEOPOLD PAVLIN FRANC VALANTIČ ANTON PAVLIN JELKA ŠUŠMELJ ŠTEFANIJA ŠUŠMELJ FRANC ŠUŠMELJ LUDVIK TALEC RIJAVEC ALOJZ - RAVNICA ------------------------------------------------------------------------- KOT BORCI IX. KORPUSA ZA OBRAMBO SVOJE RODNE GRUDE PRED FAŠISTIČNIMI OSVAJALCI SO PADLI JUNAŠKE SMRTI PAVLIN FRANC-JERAN PAVLIN ANTON KOGOJ RUDOLF VOGRIČ RAJMUND SLAVA JIM! ------------------------------------------------------------------------ V ČASU OSVOBODILNE BORBE SO UMRLI MUČENIŠKE SMRTI KOT ŽRTVE FAŠISTIČNEGA NASILJA RIJAVEC JOŽEF 1868 PAVLIN JUŠTINA RIJAVEC RUDOLF RIJAVEC JOŽEF 1933 SLAVA JIM! |
— |
— |
— |
— |
PK, 8.8. 2019 |
— |
— |
— |
Spominski objekt |
Nova Gorica |
K. o. 2301 Ravnica, parc. št. 507/1, MONG |
|
Spomenik Ludvik Ogrizek in Edo Tominc, Hruševje |
Ludvik Ogrizek in Edo Tominc sta že pred vojno emigrirala v Kranj in od tam odšla leta 1941 v partizane. Bila sta udeleženca znamenite Dražgoške bitke. Ogrizek je bil eden izmed vidnih organizatorjev TIGRA. Njegova povezava s posameznimi tigrovci je segala od Koč in Rakitnika do Landola. Deloval je pod vodstvom Danila Zelena in zaradi najrazličnejših akcij je moral zbežati že leta 1934 v Jugoslavijo. Zaposlil se je v neki tovarni v Kranju, kjer se je povezal s številnimi primorskimi emigranti. Večina je bila levo usmerjena, zato je odšla že leta 1941 v partizane, največ v Cankarjev bataljon na Gorenjskem. V bitki pri Udin borštu je bil 16. 4. 1942 zajet in odpeljan v Mauthausen, kjer je leta 1945 umrl. Po spominih Danila Milharčiča: [...] Tu je kmalu vzniknila Tigrovska trojka oz. četvorka. Tudi vas je bila zavedna in če je bilo potrebno, so brez težav dobili pomoč. Ker so bili aktivni, je oblast takoj izvedela zanje. Dva od teh sta bila zaprta po 5 let. Ludvik Ogrizek je pravočasno odšel leta 1934 čez mejo, drugega pa oblast nikoli ni odkrila, čeprav je bil vseskozi aktiven. 1939 je odšel v Slovenijo Edvard Tominc, star 18 let, ker tu ni mogel dobiti nobenega dela. V Kranju sta z Ogrizkom dobila delo v tovarni, stanovala pa na vasi. Aprila 1941 nista hotela več delati v tovarni, češ da okupatorju ne bosta služila. Raje sta šla na podeželje in za hrano služila pri domačih ljudeh. Ludvik je bil kovač. Ko se je formiral Cankarjev bataljon, sta se takoj pridružila in se bojevala v dražgoški bitki. Dva dni po Dražgoški bitki so Nemci napadli Cankarjev bataljon na Mošenjski planini, med padlimi je bil tudi 20-letni Edvard Tominc. Ko je žalostno novico izvedela mati Šimcova, je hkrati dobila obvestilo, da na Gorenjskem Nemci pozaprejo vse sorodnike partizanov in da je verjetno tako tudi v Italiji. A mati je rekla (dobesedno): »Ti črni hudiči ne bodo zvedeli za mojo srčno bolečino.« Naslednji dan je šla v Postojno, si kupila rdečo-rožasto naglavno ruto in jo nosila do konca vojne. Imela je tri sinove. Ko je drugi sin Silvo imel 17 let, mu je rekla: »Zdaj že lahko nosiš puško, pojdi v partizane. Pazi na svojo glavo, a bodi junak! Če moreš, maščuj mi prvorojenega sina, tvojega brata.«
|
Hruševje, pri cerkvi. |
1941 zvezda 1981 . JUNAKOMA LEGENDARNE DRAŽGOŠKE BITKE . LUDVIKU OGRIZU EDVARDU TOMINCU . V SPOMIN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po besedilu Branke Černigoj.16.12.2020
11.avgust 2021 dopolnil D.Divjak |
11.8.2021. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 4.5.2021, dodal fotografiji 1 in 2
11.8.2021 dodal tekst z obeležja in dopolnil podatke D.Divjak |
Spomenik |
Postojna |
K.o.: 2484 - HRUŠEVJE, št.parc.: 201/12 |