| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve ali odkritja | Status | Opombe | Ime vnašalca | Datum prvega vnosa | Zadnja sprememba | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Telovadnica Partizan, Vrhnika |
Velik sgraffito telovadca/partizana z zvezdo na fasadi stavbe, v izmeri okoli 3,5 m x 1,5 m. |
Vrhnika, Tržaška cesta 9 |
brez |
neznan |
— |
Obstoječi spomeniki |
Ali stavba Telovadnega društva partizan sploh spada med spomenike NOB?! Dom je bil zgrajen v letih 1954 - 1955, namenjen športni dejavnost na Vrhniki. Sedaj je v njem le telovadnica, ki je prirejena za košarko in športe na blazinah, sicer pa so v stavbi sedeži športnih društev, sedež ZIC Vrhnike, sedež TIC itd...
Menim, da ta stavba ne spada med objekte, ki bi jo obravnavali kot spomenik NOB.
Je pa na tej stavbi spominska plošča padlim telovadcem - partizanom, ki pa ima svojo evidenčno številko. |
Bor1974 |
25.10.2024. 00:00 |
29.7.2025. 10:45 |
Teofil Bizjak dodal opombo, 26.7. 2025
Označil zapis s sliko sgraffita na fasadi Miloša Kermavnarja kot obstoječi spomenik. Telovadnica sama pa bo prenesena v sloj poimenovanja. M. Hladnik 26. 7. 2025 |
Drugo |
Vrhnika |
k.o. 2002 - Vrhnika, št. parc.: 2819/8 |
|
Zagorje ob Savi, Drnovšek Mirko |
»Kot je razvidno iz okupatorjevih tiralic,21 je samo med 10. in 17. aprilom 1942 odšlo iz zagorskega rudnika 33 mladih rudarjev v partizane, med njimi tudi poznejši člani pohorskega bataljona […] Mirko Drnovšek-Boj […] To so bili izključno fantje, povezani že 1941. leta najožje z osvobodilnim gibanjem, člani partije in skojevci.
|
Pokopališče Zagorje ob Savi. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Vinska cesta 3, Zagorje ob Savi. |
[križ] DRNOVŠEK oče IGNAC |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 16.01.2026, po predlogi Zdenke Primožič |
16.1.2026. 20:47 |
16.1.2026. 20:47 |
— |
Nagrobnik |
Zagorje ob Savi |
K. o. 1886 ZAGORJE MESTO, parc. št. 735 |
|
Plaue, grobišče izgnancev, Nemčija |
Geslo: izgnanci123 |
— |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D. Divjak, 13.10.2025 |
13.10.2025. 23:04 |
14.10.2025. 12:45 |
— |
Grob(išče) |
Plaue, okrožje Ilm-Kreis, Turingija, Nemčija |
— |
|
Spominska plošča na Mlinarjevi hiši |
Spominska plošča na Mlinarjevi hiši je posvečena padlemu obveščevalcu Janezu Vebru, ki je padel 17. aprila 1945 v domači vasi. Ploščo so odkrili 22. julija 1962. Obveščevalec pri Narodni zaščiti Janez Veber se je zvečer 16. aprila 1945 na poti iz Davče v Bohinj utrujen oglasil doma na Zalem Logu. V zgodnjih jutranjih urah 17. aprila ga je prebudilo streljanje v vasi, stekel je iz domače hiše proti Selški Sori. Pri Mlinarjevi hiši je padel v nemško zasedo in bil hudo ranjen. Nemška vojaka sta ga nato ustrelila. Več... Podatki o padlem borcu: Janez Veber, rojen 12. maja 1912 na Zalem Logu, kmečki delavec, 25. oktobra 1943 je vstopil v Prešernovo brigado, februarja 1944 je postal obveščevalec pri Narodni zaščiti. Padel je 17. aprila 1945 na Zalem Logu. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 369. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/zala.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 269. |
100m od gostilne Pr'Slavcu. |
NA TEM MESTU SO 17. IV. 1945 NEMCI USTRELILI PARTIZANA VEBER JANEZA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Železniki |
— |
|
Klošter, grob hrvaškega partizana |
Grob neznanega hrvaškega partizana
|
Iz naselja Gradac v Klošter ter nato do vaškega pokopališča |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
11.2.2022 D.Divjak, ugotoviti lokacijo groba na pokopališu |
4.8.2024. 00:00 |
— |
Dodal slike in besedilo M. Hladnik 4. 8. 2024 |
Nagrobnik |
Metlika |
K.o.: 1518 - GRADAC, št.parc.: *110 |
|
Zala - Spominsko znamenje ustanovitvi Prešernove brigade |
Betonski kvader s pritrjeno pravokotno kovinsko ploščo z reliefnim napisom (odkrito 11. julija 1954) je posvečen Prešernovi brigadi, ki je bila ustanovljena na tem kraju 12. julija 1943. Spomenik pri Špehu v Zali je posvečen ustanovitvi Prešernove brigade 12. julija 1943. Ploščo na spomeniku so odkrili leta 1954, dostop do Špehove domačije je od davškega mostu v Zalem Logu. Do poletja 1943 je Gorenjski odred ob velikem razmahu partizanstva na Gorenjskem narasel na devet bataljonov. Iz njih so 12. julija 1943 pri Špehu v Zali ustanovili Gorenjsko brigado, ki se je od septembra 1943 imenovala 7. slovenska narodnoosvobodilna brigada Franceta Prešerna. Do prvega boja z Nemci je prišlo že dva dni po ustanovitvi brigade, ko je njen 1. bataljon skušal v Dolenji vasi preprečiti streljanje talcev, vendar je prispel prepozno. Brigada se je v pričakovanju kapitulacije Italije odpravila na Dolenjsko. Na tej poti je v začetku avgusta 1943 na Žirovskem vrhu utrpela hude izgube – 55 mrtvih in okrog 90 ujetih borcev. 19. septembra 1943 je uničila belogardistično trdnjavo na Turjaku. Oktobra je v sestavu 31. divizije uničila sovražne postojanke v Davči, Leskovici, Javorjah, Žireh, na Hotavljah in tako vzpostavila v zgornji Selški in Poljanski dolini ter v Žirovski kotlini prvo večje osvobojeno ozemlje na Gorenjskem. Prešernova brigada je 22. januarja 1944 sodelovala pri napadih na Železnike in Selca, vendar je obema postojankama uničenje preprečila pomoč iz Škofje Loke. Do septembra 1944 se je brigada zadrževala na območju Primorske, Cerkljanskega in Dolomitov. V tem času je v svoje vrste mobilizirala preko tisoč novih borcev. 21. oktobra je likvidirala sovražno postojanko v Poljanah in se do konca leta 1944 uspešno bojevala v Poljanski in Selški dolini. Pozimi 1944 in pomladi 1945 je Prešernova brigada v glavnem delovala na območju Trnovskega gozda in Cerkljanskega. 9. marca 1945 je z jurišem uničila domobransko postojanko Sv. križ nad Selci, ki je bila vseskozi resna ovira za prevoz hrane iz Gorenjske na Primorsko. V zadnji sovražnikovi ofenzivi marca 1945 se je brigada uspešno prebijala iz njihovih obročev, nato pa je skupaj s Škofjeloškim odredom 1. maja 1945 osvobodila Gorico. Prvi komandant Prešernove brigade je bil Ivan Javor - Igor, politični komisar pa Ivan Franko - Iztok. Komandanti brigade so bili še Silvo Kavčič - Silvan, Milan Tominec, Dušan Švara - Dule, Branko Karapandža - Matjažek, Franc Jereb - Slavko, Rudolf Hribernik - Svarun, Janko Prezelj - Stane, Karel Leskovec, Ferdo Tolar - Mirko, politični komisarji pa Ludvik Petelinšek - Črt, Davorin Ferligoj, Viktor Kirn in Anton Selišnik. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 366-367. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/zala.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 257. EŠD 21379 |
Znamenje stoji v travnatem bregu 50 m vzhodno nad kmetijo pri Špehu, Zala 1. Dostop 7,5 km od davškega mostu v Zalem Logu. |
NA TEM MESTU JE BILA DNE 12. 7. 1943 USTANOVLJENA VII. UDARNA BRIGADA FRANCETA PREŠERNA KOT PRVA GORENJSKA BRIGADA ODKRITJE: OBČINSKI ODBOR ZB 11. 7. 1954 ZALI LOG |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Spomenik |
Železniki |
— |
|
Glavna javka OK KPS in OO OF za Cerkljansko |
Spominska plošča je pravokotne oblike (60 x 41 cm), izdelana iz granita z vklesanim in obarvanim napisom. Datum odkritja: 30.9.1974 |
Spominska plošča je (bila) locirana na fasadi hiše Labinje 24. Pri obnovi fasade je bila poškodovana in ni bila postavljena na hišo. |
|
— |
30. 9. 1974 |
Deponirani spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 8.11.2019 |
— |
26.12.2025. 07:45 |
— |
Spominska plošča |
Cerkno |
K. o. 2340 Labinje, parc. št. *4 |
|
PODLIPA - Alojzija Žerjal, grob |
Spominsko znamenje je kamnita plošča z vklesanim napisom, svetlosive barve, velikosti 30 x 43 cm in prosto prislonjena na JV kamniti rob pokopališča oz. poleg nagrobnika Zdravka Kosiča. Grob in nagrobno spominsko ploščo so uredili kmalu po osvoboditvi 1945. leta. "Druga žrtev (belogardistov - op.:T.Bizjak) je bila Alojzija Žerjal, rojena Kavčič. Gnusen zločin, ki so ga napravili nad to kmečko žensko, je razburil vso okolico, celo ljudje iz belogardističnih družin so se zgražali nad tem. Dne 24.avgusta so požgali Žerjalovo domačijo na Podpesku. Čez nekaj dni so zverinsko pobili gospodinjo Alojzijo. Po umoru so njeno truplo razsekali in kose stlačili v cementno kad, ki je Žerjalovim služila za pranje repe, pese in korenja. Truplo so pokrili s slamo in dračjem in to zažgali. Ožgane ostanke je našla njena sestra" - Vir: Karel Grabeljšek, Vrhnika in okolica v boju za svobodo, Nova Gorica 1968, str.73. |
Grob Alojzije Žerjal je na krajevnem pokopališču v Podlipi in sicer na JV strani pokopališča, s pogledom v dolino proti Podpesku oz. proti hribu Zaplana. |
ALOJZIJA ŽERJAL ŽRTEV FAŠISTIČNEGA NASILJA + 24.8.1942 ZB PODLIPA |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 19.2.2017 |
— |
— |
— |
nagrobna plošča |
Vrhnika |
k.o. 1999, parc.št.:3/3 |
|
BRESTOVICA pri Povirju - spomenik padlim v NOV 1941 - 1945 |
EŠD: 23423 Okoli 2,30 m visoka stena, ki se zaključuje s simbolom Triglava, široka okoli 0,50 m in dolžine 2,5 m, sestavljena iz klesanega naravnega kamna, in ki v sredini nosi, 0,80 m od tal, kamnito ploščo iz svetlega kamna, velikosti 0,70 m x 0,80 m, z vklesanim napisom. Spomenik je varovan s šestimi betonskimi stebrički 0,60 m visoki in povezani s kovinsko ograjo. Spomenik so postavili in odkrili 3. maja 1953. leta. Avtor spomenika ni znan. |
S hitre ceste med Divačo in Sežano pri kraju Povir gremo v Brestovico, kjer je na vaškem trgu spomenik padlim vaščanom. |
V SPOMIN VAŠČANOM PADLIM V NOV 1941 - 1945 ZA NAŠO SVOBODNO JUGOSLAVIJO! STOK Jože ŽIBERNA Franc REBEC Anton SKOK Cvetko ŠTOK Alojz SLAVA PADLIM JUNAKOM! ZB-NOV-BRESTOVICA 3.V.1953 |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 7.12.2018. |
— |
— |
— |
kamnit spomenik s ploščo, memorialna dediščina |
Sežana |
k.o. 2453 - Povir, parc.št.:3966/2 |
|
Spodnja Voličina, Ješovnik Slavko |
»SEZNAM PADLIH BORCEV IN ŽRTEV FAŠISTIČNEGA NASILJA
|
Pokopališče Spodnja Voličina. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Spodnja Voličina 4 |
RODBINA JEŠOVNIKOVA SLAVKO |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 17.01.2026, po predlogi Zdenke Primožič |
17.1.2026. 12:50 |
17.1.2026. 12:54 |
— |
Nagrobnik |
Lenart v Slovenskih Goricah |
K. o. 0554 SPODNJA VOLIČINA, parc. št. 323 |
|
Erfurt, grobišče izgnancev, Nemčija |
Geslo: izgnanci123 |
— |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D. Divjak, 3.10.2025 |
13.10.2025. 23:21 |
14.10.2025. 12:45 |
— |
Grob(išče) |
— |
— |
|
Mirke, Bodič hrib - tabor III. čete Lukovega bataljona |
Spominsko znamenje predstavlja kovinska plošča velikosti 40 x 50 cm in z vgraviranim napisom. Plošča je s štirimi vijaki pritrjena na dva kovinska nosilca, ta dva pa sta zabetonirana v skalo. III. četa Lukovega bataljona je bila četa, s katero je v sestavi bataljona Šercerjeve brigade deloval n.h. Vidmar Tone - Luka Suhadolc z Verda. |
Napotimo se po cesti, ki pelje iz Vrhnike mimo Štampetovega mosta in nadaljuje pot v smeri TV-17. Po 7 km, ko gremo mimo ostankov koče Lovskega kluba Verd in Bukovega vrha na levi strani ceste ter hriba Bodič na desni strani, pridemo do čistine za zlaganje lesa in do poti, ki pelje v gozd in navkreber mimo Bodič hriba v smeri Kolenč vrha (776 m). Po okoli 400 m vzpenjanja po gozdni poti gremo na levo in po okoli 50 m zagledamo, levo od vrtače, v skalovju spominsko znamenje III. četi Lukovega bataljona. |
TU JE SEPT. 1942 TABORILA III. ČETA LUKOVEGA BAT. KOM. ČETE PIŠLER MILAN - MERLAK JOŽE IZ BISTRE, KOMISAR ČETE ŠUŠTERŠIČ PAVLE - TURK JANEZ IZ VERDA, PRVOBORCA VRHNIKE. OBELEŽJE POSTAVILO GG VRHNIKA LETA 1977 |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 21.2.2017. |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Vrhnika |
k.o. 2002, parc. št.:398/29 |
|
Zavrh pri Borovnici, Debeli vrh - tabor OT 8, VII. korpusa |
Od vandalov večkrat napadena kamnita plošča iz temnosivega kamna, velikosti 40 x 50 cm, z vklesanim napisom, je zlepljena, zabetonirana in privita v skalo s štirimi sidrnimi vijaki. Spominsko znamenje predstavlja kraj zgodovinskega dogodka. Na tem mestu se je v letih 1944 in 1945 zadrževala posadka "opazovalne točke" št. 8, VII. korpusa NOV in POS, ki je z vrha Debelega vrha vršila opazovanje in poročanje o dogajanjih na prometnih objektih med Vrhniko, Postojno in Pivko, kot tudi o dogajanju v zraku, o čemer so nenehno obveščali Centralo. |
Gremo po gozdni cesti od Štampetovega mosta proti zaselku Zavrh pri Borovnici (sledimo kažipotom). Približno na sredini poti vidimo na desni strani ceste, na jugu, Debeli vrh 758 m in kmalu pridemo do prvega odcepa ceste na desno. Gremo po njej in po okoli 400 m pridemo do izogibališča oz. prostora za čebelnjake, kjer poiščemo oznake, ki vodijo na desno v smeri Debelega vrha. Sledimo oznakam in po dobrih 100 m pridemo do kotanje, v kateri je na kamniti steni pritrjeno spominsko znamenje. |
OT 8 VII. KORPUS NOV IN POS 1944 - 1945 |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 21.2.2017 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Vrhnika |
k.o. 2004, parc. št.: 3452/2 |
|
Spominski kamen pri osnovni šoli |
Spominski kamen pri osnovni šoli v Železnikih je posvečen Pionirskemu odredu Ratitovec, odkrili so ga 4. julija 1961. Šola se nahaja na Otokih. Pionirski odred Ratitovec je bil ustanovljen spomladi leta 1944 iz organiziranih pionirskih skupin, ki so delovale na območju Železnikov že od začetka leta 1943 pod imenom Rdeča roža. Sestavljali so ga pionirji od desetega do šestnajstega leta starosti. Razdeljeni so bili v šest čet, od tega so bile štiri v Železnikih, ena na Češnjici in ena na Zalem Logu. Delovali so po navodilih organizacije SKOJ v Železnikih, terenske organizacije OF in v tesnem sodelovanju s Škofjeloškim odredom in z Gorenjskim vojnim področjem. Glavna naloga te polvojaške enote je bila zbiranje vojaškega materiala za partizanske enote, obveščanje enot in partizanskih ustanov na Selškem o okupatorju, opravljanje kurirskih nalog, raznašanje partizanske literature, sodelovanje v sabotažnih in vojaških akcijah v Selški dolini. Sodelovali so pri napadu na žandarmerijsko posadko v Železnikih novembra 1944 in pri napadu na domobransko postojanko Sv. križ marca 1945. Prvi komandant je bil do odhoda v partizane jeseni 1944 Štefan Lotrič, za njim pa Jože Bajželj. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 385-386. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/381elezniki.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 262. EŠD 21067 |
Ob dovozni poti k Osnovni šolo Železniki. |
GORENJSKA MLADINA IN PIONIRJI PRVIM VZORNIKOM PIONIRSKEMU ODREDU RATITOVEC 0B 20-LETNICI REVOLUCIJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Spominski kamen |
Železniki |
K. o. 2062 Studeno, parc. št. 582/5 |
|
Anton Velušček -- Matevž, Kanal |
Ta plošča je primer, kako so krajani kljub splošni vnemi po preimenovanjih šol po Sloveniji po letu 1991, uspeli ohraniti spomin na izgradnjo in prvo poimenovanje šole po narodnem heroju Antonu Veluščku-Matevžu. Plošča je bila postavljena julija 2006 |
Na Osnovni šoli Kanal, Gradnikova ul. 25 |
TA ŠOLA JE BILA ZGRAJENA LETA 1962 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 7. 9. 2021 |
20.6.2024. 00:00 |
— |
Obisk 16. 6. 2024 M. Hladnik |
Spominska plošča |
Kanal ob Soči |
2269 KANAL, 536/1 |
|
ZAVRŠE-Spomenik padlim borcem 1. Pohorskega bataljona v Završah |
Tragedija v Završah. Patrulja Pohorskega bataljona se je po 8. januarju 1943 zadrževala na mislinjskem območju. 16. januarja je krenila iz Zgornjega Doliča v Završe. Prenočila je na župnijskem seniku. Toda bila je izdana. Ko so Nemci pričeli streljati, se je skupina partizanov naglo ločila. Poskušali so se prebiti v gozd, ki je bil blizu hleva. Karel Dolinšek - Čiko, Franc Hudomal - Milorad, Karel Rotovnik - Gojko in Jožefa Tekavec - Pepca, so se drug za drugim pognali iz hleva, vendar so smrtno zadeti obležali na ozki čistini. Peti je skočil iz hleva Maks Kink - Sandi. Sovražne krogle so ga zadele v roko in nogo. Nemci so ga ujeli. Kmalu sta se iz hleva zaslišala še dva strela. Fortunat Verboten in Anton Žmavc - Janko sta si vzela življenje, da ne bi prišla v roke sovražnika. Hlev so Nemci zažgali. Zamisel za spomenik sta načrtovala ing.arh. Branko Kocmut in ing.arh. Ivan Kocmut. Spomenik so odkrili 4. 7. 1968 VIR: Jože Potočnik, Spomeniki in znamenja NOB v občini Slovenj Gradec. Vir: Vodnik 304 |
Iz glavne ceste Mislinja-Velenje, pred Gornjem Doliču zavijete na desno za naselje Završe. Pred pokopališču pred veliko lipo stoji granitni spomenik. |
TRUDNI POČIVAJOČI IZDANI SO TU PADLI ZADNJI PARTIZANI SLAVNEGA POHORSKEGA BATALJONA 17. 1. 1943. DOLINŠEK KAREL - ČIKO, HUDOMAL FRANC - MILORAD, ROTOVNIK KAREL - GOJKO, TEKAVEC JOŽEFA - PEPCA, VERBOTEN FORTUNAT, ŽMAVC ANTON - JANKO, IN ALEKS. SPOMINSKO ZNAMENJE JE PADLIM PARTIZANOM POSTAVILO LJUDSTVO TEGA KRAJA 1968 |
Branko in Ivan Kocmut |
1968 |
Obstoječi spomeniki |
S. Gradišnik, 17. 1. 2026, popravil tiskovne napake.
Napaka na spomeniku.
Pravilno: Tekavec Jožefa - Pepca
V Završah je padlo 6 članov partizanske patrulje, na spomeniku pa je naveden še Aleks, kot sedmi. V Pohorskem bataljonu je sicer bil Anton Kramar - Aleks, vendar je padel na Osankarici. |
Jože Vrabič, 4. november 2017
21.4.2021 popravil M.Hladnik
6.junij 2021 dopolnil D.Divjak |
6.6.2021. 00:00 |
17.1.2026. 17:24 |
Popravil besedilo na spomeniku po opozorilu Mojce Luštrek. M. Hladnik 21. 4. 2021
6.6.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Spomenik |
Mislinja |
K.o.: 886-ŠENTVID NAS VALDEKOM, št.parc.:498/2 |
|
Padlim v NOB, Hlebce |
Postavljen 1946 kot delo kamnoseka Alojza Vurnika, v letu 1967 preoblikovan s strani Vurnika in Kamnoseštva Kopriva. Odkrila Zveza borcev NOB Lesce.
|
Hlebce, sredi vasi, med hišnimi številkami 15, 20 in 17. |
ZA
|
— |
1946 |
Poškodovani spomeniki |
— |
M. Hladnik 4. 7. 2017, M. Kermavnar, 12.1.2020 |
— |
18.1.2026. 09:45 |
Vnesel slike nenamerno poškodovanega spomenika, ki jih je poslal J. Demšar. Obnova je v teku. M. Hladnik 18. 1. 2026 |
Spomenik |
Radovljica |
K. o. 2154 Nova Vas, parc. št. 243 |
|
Spominska plošča na kulturnem domu v Podgorju |
Na pokopališču je skupni grob štirinajstih neznanih borcev XIV. divizije, ki so 21. in 22. februarja 1944 padli v bojih po hribih južno od Podgorja. Na spomeniku, ki ga sestavlja niz granitnih plošč, je na najširši napis. Prvi partizanski streli v Mislinjski dolini so odmevali na območju Podgorja. To je bilo v začetku oktobra 1941. leta ko so borci Pohorske čete prešli iz Pohorja na Graško goro. Skupina partizanov Pohorskega bataljona je v Podgorju 21. novemra 1942 zaplenila nakaj orožja, nemškoh uniform in streliva ter požgala občinski urad. 18.februarja 1944 je Zidanškova brigada napadla utrjeno orožniško postajanko, ki so jo Nemci imeli v osnovni šoli. Katero so tudi požgali. To je bil dan, ko se je Štirinajsta prebijala na Pohorje. Sredi marca 1944 so aktivisti šaleško-mislinjskega okrožja ob pomoči ozdravelih borcev Štirinajste in domačinov zgradili na območju Velunja-Graške gore štiri bunkarje, ki so sprejeli 40 ranjencev. Bunkerje so poimenovali Lipa SO 55. Spomladi leta 1944 so pri Ajtniku na območju Šmiklavža organizirali skojevski tečaj. Ustanovili so tudi partijsko celico tečajnikov. Po vojni so Podgorčani zgradili zadružni dom. Za slovenski kulturni praznik leta 1968 so ga lepo obnovili in preimenovali v dom kulture. Spominsko obeležje na domu kulture opozarja, da je padlo za svobodo 35 borcev in da je za posledicami nacističnega nasilja umrlo 20 Podgorčanov. Spominsko znamenje so krajani odkrili leta 1968. VIR:Jože Potočnik, Spomeniki in znamenja NOB v občini Slovenj Gradec. EŠD 4178 |
Po cesti Slovenj Gradec-Podgorje v naselju Podgorje na križišču pri gostišču Rogina zavijete v levo. Po nekaj metrih na desni strani stoji kulturni dom (Podgorje 34A), na katerem je nameščena spominska plošča. |
[zvezda] BORCI: SLAVA NJIM! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Jože Vrabič, 21. avgust 2017 |
20.5.2025. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 20. 5. 2025, po prilogi Mojce Luštrek uredil Besedilo na spomeniku |
Marmornata plošča |
Slovenj Gradec |
K. o. 0854 PODGORJE, parc. št. 55/13 |
|
Črmošnjice, Skupščina NOO |
|
Črmošnjice, na pročelju Gasilskega doma, Črmošnjice 24. |
[zvezda]
|
— |
4. 10. 1986 |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 14.10.2025 |
14.10.2025. 12:43 |
14.10.2025. 14:21 |
— |
Spominska plošča |
Semič |
K. o. 1521 ČRMOŠNJICE, št. parc. 1627 |
|
GRAHOVO ob Bači - spominska plošča pobitim talcem in spominska plošča delovanju IX. korpusa NOV Slovenije |
Plošči sta pritrjeni na obcestni fasadi hiše. EŠD: 26269 (se nanaša na stavbo - šolo kot profano stavbo iz 1903. leta) |
V vasi Grahovo ob Bači ob cesti desno je stara šola. Plošča je na hiši št.17 |
kamnita plošča: NA TEM MESTU JE 11. JULIJA 1944 IZKRVAVELO 11 SLOVENSKIH IN 10 FURLANSKIH TALCEV. S SMRTJO SO POTRDILI BRATSTVO NARODOV V BOJU ZOPER FAŠISTIČNE ZATIRALCE. SLAVA JIM ZVEZA BORCEV GRAHOVO 1953 ------------------------------------------------------------------------ kovinska plošča: V IZVAJANJU ŠIROKO ZASNOVANIH AKCIJ ZAVEZNIŠKEGA POMENA SO ENOTE 9. KORPUSA NOV SLOVENIJE OD 28. JUNIJA DO 2. JULIJA 1944 V BAŠKI GRAPI PORUŠILE 7 MOSTOV, 5 SOVRAŽNIKOVIH POSTOJANK, ONESPOSOBILE ZA BOJ 353 SOVRAŽNIKOVIH VOJAKOV TER ZA PET MESECEV PREKINILE ŽELEZNIŠKI PROMET SKUPNOST BORCEV ENOT 9. KORPUSA NOV SLOVENIJE V LETU 1989 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vojko Hobič, 29.7.2019, T.Bizjak 6.10.2019 |
— |
— |
— |
kamnita in kovinska plošča, kraj zgodovinskega dogajanja |
Tolmin |
k.o.2244 - Grahovo, parc. št.: 3/5 |
|
OŠ Trzin |
Kamnit plato z betonskim zidom in petimi ploščami z imeni padlih v NOB. Plošče sta oblikovala arhitekta Vid Vavken in Darko Maligoj. Bronasta glava talca je delo akademskega kiparja Marjana Keršiča Belača. Postavila ZZB NOV Mengeš 27. julija 1955, k šoli je bil prenesen 1985. EŠD 12639 Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 199. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 190. |
Na zelenici pred OŠ Trzin, SV od stavbnega kompleksa.
|
PADLIM V NOB IN ŽRTVAM FAŠIZMA POSTAVIL TRZIN 1954 . MIHA BERGANT - MIHA COLNAR MAKS LIPIN - TINE ČEBULJ STANE HABJAN - DUŠAN LOBODA POLDE PAVLIN - SREČKO PLESNAR PETER VERBIČ - BENJAMIN ZORMAN . FRANC BERGANT - JANEZ FATUR PETER HABJAN - IVAN KMETIČ IVAN KOŠAK - FRANC LUKAČ FRANC MUŠIČ - JOŽE PODGORŠEK ANTON STOPAR - ANTON ZUPAN . KARL MLAKAR - TINE KMETIČ FRANC KOTAR - ANTON KOTAR DR. VALENTIN ZAJEC - ANTON PERNE MARIJA PERNE - FLORJAN STOPAR JOŽE REBOLJ - FRANC ŽANDAR |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, 16. 2. 2019 |
— |
— |
M. Kermavnar, 11.11.2022, dopolnil napis na spomeniku z imeni padlih |
pet plošč in kip |
Trzin |
— |
|
Bevke - spomenik padlim v NOB |
EŠD 11521 - spominska plošča. Spominska plošča iz svetlo sivega kamna, velikosti 80 x 50 cm, z vklesanim napisom, je vzidana na obcestni strani kulturnega doma oz. doma PGD Bevke (levo od vhoda). Asfaltirana površina pred delom stavbe, v kateri so vzgojno družbene dejavnosti (otroški vrtec) je ograjen z 1,50 m visoko žično ograjo. Spomenik so odkrili 1953. leta. |
Bevke 17, Kulturni dom Bevke oz. dom PGD Bevke. |
Z A S V O B O D O S O P A D L I V NOB ZUPANČIČ FRANJA - SIVKA UČITELJICA V BEVKAH * 3.12.1907. USTRELJENA KOT TALKA NA VRHNIKI JAPELJ ANTON ČEVLJAR USTRELJEN V BEVKAH 25.8.1942. PERKO FRANC DELAVEC * 26.1.1915. USTRELJEN V BEVKAH 5.5.1944. KORENČIČ JANEZ DELAVEC * 21.8.1903. UMRL V STRASSBURGU - NEMČIJA 2.1.1945. |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 22.2.2017 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Vrhnika |
k.o. 1997, parc. št.:* 35/3 |
|
Čadrg |
Spomenik je iz grobo obdelanega kamna. Na vzidani marmorni plošči so vklesana imena 8 padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. Okrog spomenika je zelenica. Avtor spomenika je Milan Rutar, odkrit je bil 22. 7. 1956. EŠD 26113 |
Pred nekdanjo OŠ Čadrg 6 na jugu vasi. Danes tu domuje komuna Don Pierina. Do Čadrga pridemo po cesti iz Tolmina do Zadlaza-Čadrg in naprej po ozki cesti v vas. Takoj levo zagledamo večjo stavbo šole. |
1941 - 1945 IZ VAŠE KRVI SKOVANA SVOBODA VEČNA VAM SLAVA OD RODA DO RODA. PADLI V BORBI JELINČIČ MIHA ČADRG 21 29.9.1924-1944 LEBAN JOŽEF ČADRG 4 20.3.1914-1944 RUTAR ANDREJ ČADRG 7 28.11.1925-1943 RUTAR ANTON ČADRG 22 11.1.1910-1945 RUTAR KATARINA ČADRG 22 22.12.1919-1944 RUTAR IVAN ČADRG 22 13.12.1916-1944 UMRLA V INTERNACIJI RUTAR TEREZIJA ČADRG 12 12.10.1915-1945 RUTAR IVAN ČADRG 5 11.11.1889-1944 ZB ČADRG |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik, Vojko Hobič 25.8.2019 |
— |
— |
— |
Spomenik |
Tolmin |
— |
|
Plošča prvemu odboru OF za mesto Tolmin |
— |
Na Rutarjevi ulici hiši št.10 v bližini starega mestnega jedra |
V TEJ HIŠI JE BIL DNE 2-2-1942 USTANOVLJEN PRVI ODBOR OF ZA MESTO TOLMIN TOLMIN,DNE 27-4-1974 MESTNA ORGA.ZZB NOV TOLMIN |
— |
— |
— |
— |
Vojko Hobič,12.7.2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Tolmin |
— |
|
Slovenj Gradec, doprsni kipi narodnih herojev Franja Vrunča, Rada Iršiča in Lada Mavserja |
FRANJO VRUNČ-BUZDO: Rojen v Slovenj Gradcu, po poklicu učitelj. Leta 1934 je postal član KPJ. Zaradi političnega dela, kot so pisanje političnih parol in risanja komunističnih znakov je bil obsojen na šest mesecev strogega zapora v zloglasni Sremski Mitrovici. Ob kapitulaciji Jugoslavijeje bil Franjo Vrunč sekretar okrožnega komiteja KPS in komandir Celjske čete. Ob pripravah za napad na žendarmerijsko postajo v Slivnici so Nemci Vrunča ujeli in ga ustrelili 24. avgusta 1941 v Mariboru. Za narodnega heroja je bil proglašen leta 1953. LADO MAVSAR - RONKO: Kapetan Ronko je bil doma iz Notranjih goric pri Ljubljanai. Partizan je postal decembra 1941. Bil je v Šercerjivi brigadi, kjer je bil 1943 ranjen in povišan v čin kapetana. Lado Mavser je na Štajersko prišel s 14. divizijo. Enaidvajsetletni komandant 1. bataljona Šercerjeve brigade je bil uspešen in proslavljen starešina. Bil je izredno pugumen in priljubljen med borci. Padel je v februarski ofenzivi 1944 leta na Graški gori, gori jurišev..Pokopan je v skupni grobnici na pokopališču v Šmiklavžu. ING. RADO IRŠIČ - GREGL: Rojen je bil v napredni slovenski držini v Mislinji. Mati je umrla v taborišču 1942 leta, brat Stanko pa je padel kot talec istega leta. Po srednji šoli v Mariboru je končal visoko šolo v Zagrebu, kjer se je vključil v napredno mladinsko gibanje. Zelo dobro je poznal domače razmere v Mislinjski dolini. V KPJ je bil sprejet 1936 leta. Zaradi sodelovanja v partiskih demonstracijah leta 1940 v Beogradu je bil obsojen na zaporno kazen, ki jo je prestajal v Glavnjači. Aprila 1941 se je vrnil v rodno Mislinjo. Iršič je bil osrednja osebnost NOB v Mislinjski dolini. 1941 leta je postal član okrožnega komiteja Maribor in vodil tudi okrožni odbor OF Maribor. Bil je izdan in padel 12.12.1941. VIR: Jože Potočnik, Spomeniki in znamenja v občini Slovenj Gradec |
Doprsni kipi narodnih herojev so v Parku herojev zraven grobnice v starem delu mestnega jedra v Slovenj Gradcu ob Splošni bolnišnici, gimnaziji in cerkvi sv. Elizabete. |
NARODNI HEROJ FRANJO VRUNČ - BUZDO 1910-1941 NARODNI HEROJ LADO MAVSAR - RONKO 1924-1944 NARODNI HEROJ INŽ. RADO IRŠIČ - GREGL 1910-1941 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Jože Vrabič, 7. julija 2017 |
31.12.2022. 00:00 |
— |
Sliki "4" - Bor1974, 17.IX.2022
Obisk in tri fotografije 28. 12. 2022 M. Hladnik |
Doprsni bronasti kipi |
Slovenj Gradec |
Slovenj Gradec, 755, Mestna občina Slovenj Gradec |