| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Ranzinger |
— |
Pokopališče Dol pri Hrastniku. |
RANZINGER ANTON 1885 - 1946 TONČI PADEL V ŠPANIJI. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
22.9.2022. 01:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Hrastnik |
1856 DOL PRI HRASTNIKU, 1185 |
|
Gradišnik Franc |
— |
Pokopališče Šentrupert. |
GRADIŠNIK FRANC1924 - pogrešan v NOB 1944. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
28.8.2022. 01:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Laško |
1032 ŠENTRUPERT, 918/6 |
|
Družinski spomenik-Češnjice |
Po "Sistory" Anton rojen v Laseno, Kamnik, poročen, kmet, datum in kraj smrti 12.I.1945, Buchenwald, Tonči samski, kmečki sin, kraj smrti Golnik. |
Pokopališče Češnjice |
"OGRADARJEVI ŽAVBI ANTON 8.6.1898 1945 TONČI 14.4.1924 12.10.1943" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974 |
2.10.2024. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Kamnik |
— |
|
Sv. Lovrenc nad Bašljem |
OPIS SPOMENIKA: Iz naravnih skal zidano obeležje z vdelano spominsko ploščo. Obeležje je visoko 140 cm, široko 120 cm. Plošča iz istrskega kamna meri 58 cm x 42 cm. Napis na plošči je plastično vklesan. OPIS DOGODKA: Na mestu, kjer sedaj stoji obeležje, sta v boju z nemškimi policisti 3. februarja 1944 padla borca Kokrške čete Ivan Zupanc, rojen 14. oktobra 1923 v Vogljah in Vinko Burnik, rojen 23. marca1912 v Skaručni pri Vodicah. Srečko Dermastja, rojen 16. marca 1922 v Skaručni pri Vodicah, je bil na tem mestu hudo ranjen. Prepeljali so ga v bolnišnico Golnik, kjer pa je kmalu umrl. Kokrška četa se je 2. februarja 1942 pred napadom Nemcev na njeno taborišče na Krvavcu ( na Jezercih) umaknila v to kočo (Semperovo lovsko kočo) pod Lovrencom. Četa je v kočo prišla 3. februarja v zgodnjih jutranjih urah, vendar so jo že ob svitu napadli Nemci, ki so jo zasledovali v globokem snegu. Med napadom so Nemci kočo polili z bencinom in zažgali. V njej je zgorel Ivan Zupanc, ki je bil pred tem v koči zadet, Vinko Burnik pa je padel pri preboju iz koče in je bilo njegovo truplo najdeno nedaleč od koče šele pomladi, ko je skopnel sneg. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj Spominsko obeležje je postavil krajevni odbor ZB NOV Bela, odkrito pa je bilo 21. julija 1963. Viri: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 60-61. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 226. EŠD: 15814, memorialna dediščina |
Nekoliko stran od poti, ki vodi iz Laškega na Sv. Lovrenc, na Voglu na pogorišču Semperrjeve lovske koče. |
ŽRTVOVALI SO SE ZA BOLJŠI JUTRIŠNJI DAN IN ZA ČLOVEKA ZUPANC IVAN 3.2.1942 BURNIK VINKO ZB NOV BELA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Borut Rojc |
— |
— |
— |
Iz skal zidano obeležje |
Preddvor |
— |
|
Bunker Hlipovčnik |
Bunker v Hlipovčnikovem jarku je začetek spominske poti. V sodelovanju z
umetniki in umetnicami bo v spomin žrtvam nacističnega nasilja oblikovanih 14
postaj, na 2 km dolgi poti do vaškega središča v Selah. https://www.kath-kirche-kaernten.at/images/downloads/folder-slo.pdf |
Pribl. 500 m Z od vasi Sele. Hiša v bližini: Zell-Pfarre 34, 9170 Zell-Pfarre, Avstrija (MK) |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik 26. 10. 2020 |
22.11.2024. 00:00 |
— |
"Jani je v zvezi z bunkerjem in spominsko potjo v Selah pisal Hanziju Čertovu. Ta mu je prav na kratko odgovoril, da je bunker sicer bil rekonstruiran, a sta ga sneg in moča podrla. S tem, je zapisal, tudi načrtovana spominska pot ni več aktualna." -- M. Hladnik po sporočilu M. Luštrek 12. 8. 2023
"Stanje je nespremenjeno. Jani (Luštrek) je govoril s Čertovom in izvedel, da bunkerja ni več in ga ne bo. Voda je odnesla tudi brv čez potok, tako da je lokacija težko dostopna. Hanzi mu je le z roko pokazal, kje pod hišo je. Pravi, da tam itak ni kaj videti. Je tam nekje, kjer je zdaj zvezdica. -- M. Kermavnar po sporočilu M. Luštrek 21. 11. 2024 |
bunker |
Avstrija |
— |
|
Velika Pirešica |
Šola od 1908, šolska stavba zgrajena l. 1909; obnovljena je bila 1971. Na njenem pročelju je spominska plošča 14 padlim med zadnjo vojno. KLS Žalec: Velika Pirešica Spomeniki ... Žalec, 107 |
Šolsko poslopje Velika Pirešica 1. |
V SPOMIN . COKAN MARTIN |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano nedokončano, foto Google Street View 2. 12. 2019
Stane Gradišnik, 22. 09. 2020 |
— |
— |
Spominsko ploščo so prenesli na novo osnovno šolo v Trje. |
Spominska plošča |
Žalec |
— |
|
Plošča 35 borcem na Stanu |
Spominska plošča, razgibane oblike z napisom. Plošča je pritrjena na naravno skalo. Posvečena je boju ob koncu nemške poletne ofenzive 21. in 22. julija 1943. Takrat so se na Šebreljski planoti nad Oblakovim vrhom spopadle nemške enote na povratku iz Bukovega v Idrijo in partizanske enote na poti iz Cerkna na Vojsko. Vnel se je silovit boj, po katerem so imele partizanske enote prosto pot na Vojsko in dalje v Čepovan. Na obeh straneh je terjal veliko žrtev. (Vir: S.Petelin: Vojkova Brigada). Datum odkritja: 1985 Foto: Miloš Kermavnar |
Blizu hiše Šebrelje 86a (po domače: Stan). Na desni strani ceste Idrijske krnice-Oblakov vrh, na odcepu za Šebrelje. |
22.7.1944 JE NA TEJ PLANOTI PADLO PETINTRIDESET BORCEV NOV, MED NJIMI TRIJE DOMAČINI ZB NOV ŠEBRELJE 1985 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 20.10.2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Cerkno |
K. o. 2349 Šebrelje, parc. št. 1526/8 |
|
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.75 |
Osmerokotni kamnit steber, visok 220 cm, premera 30 cm, širina stranice je 12 cm, z vklesanim napisom in vklesano stilizirano bodečo žico stoji na neurejeni površini v gozdu, oddaljen okoli 70 m do naslednjega stebra "O. ŠOLA LEDINA", ki je na površini, kjer je med vojno stala italijanska kasarna št. IV. Steber stoji na vzpetini med Potjo, ki prihaja iz smeri Dolenjske ceste in gozdno cesto, ki pelje od Dolenjske ceste preko Golovca v Hrušico. Od stebra "O.šola Ledina" gremo zahodno po gozdni stezi navkreber in sicer okoli 50 m. Tu se obrnemo proti jugozahodu in gremo po ozki stezici še okoli 20 m in takrat že lahko opazimo ta steber. |
Ob Poti spominov in tovarištva, ki pelje od Dolenjske ceste preko Golovca proti Hrušici, vendar brez vidnih oznak. |
1942-1945 POSTAVIL DELOVNI KOLEKTIV TRG. PODJETJA TEKSTIL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 4.6.2018. |
— |
— |
— |
Betonski steber |
Ljubljana |
k.o.1696 - Rudnik, parc. št.:2361/5 |
|
Spominska plošča na Kalarjevi hiši |
Spominska plošča na Kalarjevi hiši v Podjelovem Brdu je posvečena Mariji Kokelj in njeni hčerki Ivanki, ki so ju Nemci in domobranci ustrelili v domači veži 27. marca 1945 in ju vrgli v goreči hlev. Dostop do Kalarjeve hiše je iz Sovodnja. Julija 1941 so Nemci izselili v Srbijo petčlansko Kalarjevo družino v Arilje v Srbijo, tam je sin Vinko leta 1944 padel kot borec 1. proleterske brigade. Hči Marija ni bila izseljena, ker se je že poročila s sosedom Francetom Kokeljem, ki je 16. julija 1942 umrl v taborišču v Mauthausnu. Kalarjevo posestvo je bilo do zadnje nemške ofenzive opuščeno. Med zadnjo sovražnikovo ofenzivo v marcu 1945 so Nemci in domobranci preiskovali tudi Podjelovo Brdo. Poklicali so Marijo Kokelj, naj pride v domačo hišo s ključi; tja je odšla s svojo šestnajstletno hčerko Ivanko. Obe sta jih prosili, naj domačije ne požgejo, a so ju ustrelili in vrgli v goreči hlev. Več... Podatki o žrtvah: Marija Kokelj ( rojena Telban ), rojena 20. januarja 1903 v Podjelovem Brdu, gospodinja. Ivanka Kokelj, rojena 27. junija 1929 v Podjelovem Brdu. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 212-214. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/podjelovo-brdo.html |
Dostop do Kalarjeve hiše je iz Sovodnja. |
DNE 27. 3. 1945 SO NEMCI TO DOMAČIJO POŽGALI IN V GOREČI HLEV VRGLI KOKALJ MARIJO IN NJENO 16 LETNO HČERKO IVANKO ZB SOVODENJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Gorenja vas |
2051 PODJELOVO BRDO, 751/8 |
|
Franc Fakin |
Kaplje preteklosti, 22, 23 |
Prvotno Cesta 9. avgusta 100, Farčnikova kolonija, Zagorje, zdaj na Cesta 9. avgusta 78 (stavba pošte, Zavoda za gozdove idr.) |
OMAHNIL V SMRT |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
26.5.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Zagorje ob Savi |
— |
|
VISOKO - planinski dom na Kureščku - shajališče prvih partizanov in partizanskih enot |
Na stavbi planinskega doma na Kureščku so vzidane tri napisne spominske plošče: prva opozarja na pomemben sestanek OF avgusta 1941, ki so ga imeli partizani Mokrške čete z okoliškimi občani, druga plošča opozarja na dogodke iz NOB na Kureščku, na tretji je sporočilo o datumu postavitev teh plošč 23. aprila 1961. V letih 1941 - 1942 je bilo v planinski koči zbirališče prvih partizanov Mokrške čete in enot Krimskega bataljona. Zato je italijanski okupator požgal kočo na Kureščku; takrat je požgal tudi vasi Golo, Škrilje, Zapotok in Krvavo peč. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 63. |
Če gremo skozi Ig, na Visokem zavijemo na levo in se peljemo proti nekdanjem planinskem domu na Kureščku, ki ima naslov Visoko št. 120. Je okoli 800 m pred obnovljeno cerkvijo sv. Marije. Nekdanji planinski dom s priteklinami upravlja cerkvena oblast. |
zgornja plošča, velikosti okoli 0,70 x 0,70 m: NA TEM KRAJU KJER JE STALA NEKDANJA KOČA NA KUREŠČKU, POŽGANA OD ITALIJANOV 19.MARCA 1942, JE BILO V LETIH 1941 - 1942 SHAJALIŠČE PRVIH PARTIZANSKIH BORCEV NA TEM PODROČJU, POSEBNO JUNAŠKE MOKRŠKE ČETE, NJIHOVIH VODITELJEV IN ORGANIZATORJEV srednja plošča, velikosti okoli 0,70 x 0,80 m: TU JE OSVOBODILNA MISEL ZDRUŽILA PREBIVALCE OKOLIŠKIH VASI NA PRVEM MITINGU AVGUSTA 1941, JIH PRITEGNILA K SPLOŠNI LJUDSKI VSTAJI IN JIH POPELJALA V BOJ ZA OSVOBODITEV IZMUČENEGA SLOVENSKEGA NARODA, V BOJ ZA ZMAGO IN PRIZNANJE ČLOVEKOVIH PRAVIC spodnja plošča, velikosti okoli 0,15 x 0,80 m: OBČINSKI ODBOR ZVEZE BORCEV SLOVENIJE LJUBLJANA VIČ - RUDNIK, 23.IV.1961 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik
Dopolnil: T. Bizjak, 14.4.2022 |
26.3.2022. 00:00 |
— |
— |
kamen, spominske plošče - kraj zgodovinskega dogajanja |
Ig |
k.o. 1712 - ZAPOTOK, parc. št.: 752/6 |
|
Spominska plošča padlim partizanom |
Na Selah pod Uršljo goro je dolgo živel in delal župnik in pisatelj Ksaver Meško. Meško v svoji knjigi opisuje in pripoveduje o prihodu nemške vojske v Slovenj Gradec. V njej prav tako pripoveduje o razpoloženju ljudi, o novem režimu in na sploh o življenju tpačega ljudstva na svojih Selah. Na šolskem poslopju na Selah je spominsko znamenje, nakaterem je petnajst imen padlih partizanov in treh žrtev fašističnega nasilja. |
Iz Slovenj Gradca, Starega trga priti Kotljam stoji na križišču pri Anžiču Osnovna šola Sele. Na fasadi je nameščena plošča padlim žrtvam.
Sele 1 |
V SPOMIN PADLIM PARTIZANOM DOMAČINOM 1943-1945 KAUČIČ JOŽE, SLEMENIK ALOJZ, SLEMENIK URBAN, KAMNIK JOŽE, PRATNEKER IVAN, PRATNEKER URBAN, REPAS ALOJZ, ŠURC VINKO, LAH JOŽE, LAHOVNIK MAKS, HOVNIK URBAN, ČAS FRANC, ZABEL MIHA, KOTALO FLORJAN, SEDAR JOŽE ŽRTVE FAŠISTIČNEGA NASILJA KOČNIK MARTA HOVNIK IVAN MERKAČ IVAN. SELSKO LJUDSTVO 1960 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Jože Vrabič, 24. september 2017 |
— |
— |
— |
Marmorna plošča |
Slovenj Gradec |
K. o. 0848 SELE, parc. št. 126/3 |
|
Spomenik zmage v Murski Soboti |
Spomenik zmage v Murski Soboti, znan tudi kot spomenik skupnega boja jugoslovanskih in sovjetskih narodov, so prebivalci Murske Sobote skupaj s predstavniki Rdeče armade začeli postavljati maja 1945 na trgu zmage in velja za enega največjih in najlepših spomenikov boja proti fašizmu na Slovenskem. Spomenik sestavlja 17,35 metrov visok obelisk na mogočnem podstavku. Nad podstavkom je nadgrobna stavba. Na obeh straneh nadgrobne stavbe sta postavljena ruska topova iz 2. svetovne vojne. Pod njima sta na levi strani ruski vojak in na desni slovenski partizan. Kipa sta visoka 2,40 metra in sta mojstrsko delo kiparjev bratov Borisa in Zdenka Kalina iz Ljubljane.[1] Spomenik so odkrili 12. avgusta 1945. Tega dne je bilo v Murski Soboti veličastno zborovanje ljudstva iz Pomurja in ostale Slovenije. vlado in maršala Tita sta zastopala generalporočnik Ivan Gošnjak in minister Vlado Zečević. Slovensko ljudstvo sta predstavljala predsednik SNOS-a Josip Vidmar in predsednik slovenske vlade Boris Kidrič. Pri odkritju spomenika so bili navzoči tudi predstavnika RA, francoske in britanske armade.[2] Grobnica naj bi simbolizirala obzidje Kremlja, pred katero stoji častna straža. Tu naj bi bili pokopani sovjetski vojaki, ki so padli v Prekmurju, vendar so bili njihovi ostanki preneseni v skupne grobove na soboškem pokopališču.[3] Ob zlomu komunizma je padlo mnogo podobnih spomenikov, ta pa se je ohranil, saj predstavlja svojevrsten simbol Murske Sobote in njene zgodovine, obenem pa ohranja spomin na žrtve, ki jih je terjala vojna. Prekmurje je bilo edini del slovenskega ozemlja, ki ga je osvobodila Rdeča armada. Konec leta 1944 je RA začela ofenzivo med Blatnim jezerom in Dravo ter zlomila nemški odpor. Nemci so se morali umakniti pred prodirajočo se tretjo ukrajinsko fronto maršala Tolbuhina. 30. marca 1945 so se v Prekmurju pojavile prve predhodnice RA. Za bežečo 3. madžarsko armado in razbito vojsko nemškega generala von Weichsa je Prekmurje korak za korakom osvobajala Rdeča armada. Že 3. aprila 1945 je bila osvobojena Murska Sobota, dan kasneje pa Lendava. Fronta se je skoraj 6 tednov ustavila ob Muri. Po zasedbi izhodiščnih položajev ob Muri je vojska Rdeče armade večkrat poskusila s prebojem fronte. Eden od najbolj srditih in obsežnih prebojev je bil 5. 4. 1945 pri Veržeju. Nemci so napad rdečearmejcev odbili. Izgube so bile zelo velike.[4] [1] Drago Novak, Ivo Orešnik in Herman Šticl: Pomniki NOB v Slovenskih goricah in Prekmurju. Murska Sobota: Pomurska založba, 1985, 421. [2] Prav tam, 422. [3] http://www.zkts-ms.si/turizem/spomenik-zmage (dostop: december 2016) [4] Novak, Pomniki NOB, 421.
|
Spomenik stoji v jedru naselja Murska Sobota, v zamiku osi grajskega parka na parkovno urejenem Trgu zmage. |
Na nadgrobni stavbi med obema kipoma sta napisa v ruščini in slovenščini: »Večna slava junakom, padlim v boju za svobodo in neodvisnost bratske Sovjetske zveze in Jugoslavije«. Na levi strani mogočnega podstavka je vklesana letnica 1941, na desni pa letnica 1945. Na levi, bočni strani nadgrobne stavbe so vklesane sledeče besede v ruščini in slovenščini. Na desni strani nadgrobne stavbe pa je napis v obeh jezikih: »Slava vaših del ne mine ne zbledi na vekomaj«. VEČNA SLAVA VAM OSVOBODITELJI NARODOV IZ FAŠISTIČNEGA MRAČNJAŠTVA / ПОЕМ МЫСЛАВУ ВАМ ОСВОБОДИТЕЛИ НАРОДОВ ОТ ФАШИСТСКОГО МРАКОБЕСИЯ in SLAVAVAŠIH DEL NE MINE NE ZBLEDI NA VEKOMAJ / ВАШИХ ДЕЛ НЕ СМОЛКНЕТ СЛАВА НЕПОМЕРКНЕТ НИКОГДА.
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
J. Pintarič, februar 2017 |
8.6.2024. 00:00 |
— |
Z lit. dopolnil M. Hladnik 12. 10. 2020.
Slike "4" Bor1974-17.II.2022
Dodal sliko otvoritve, s projekta Okupacijske meje. M. Hladnik 8. 6.. 2024 |
prosto stoječi spomenik |
Murska Sobota |
— |
|
Spominska plošča delovanja tiskarne M4 |
V osvobojenei Gornji Savinjski dolini je v začetku oktobra 1944 prva začela z delom tiskarna Krim na Brdu nad Šmartnim ob Dreti in imela je šifro 4 M. Tiskarna je natisnila okoli 60 000 izvodov različnih tiskovin (propustnic, letakov, potrdil, cenikov, spričeval). Ker so se zbali, da bodo razkriti, se je oktobra tiskarna prestavila na pobočje Lepenatke. Tiskarna je bila skrita v kletnem prostoru pri kmetu Francu Enciju - po domače Lešniku v Šmiklavžu (Mačkin kot) in ni bila nikoli odkrita. Delovala je kot Pohorska tiskarna in je natisnila dve številki Ljudske pravice, številko Kmečkega glasa in brošuro v 10 000 izvodih. Po vojni so opremo tiskarne odpeljali s kmetije.Odkrita je bila 1. avgusta 1954. Vir: arhiv KO za vrednote NOB Gornji Grad |
Na stari hiši domačije Lešnik v Mačkinem kotu pod Lepenatko. Z državne ceste Nova Štifta - Črnivec je do domačije dobre 3 km. |
TU JE DELOVALA "POHORSKA" TISKARNA 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Sandi Grudnik, 19.2.2018 |
— |
— |
— |
Pravokotna marmorna plošča |
Gornji Grad |
k.o. 943 Šmiklavž, parc.št.319, lastnik:fizična oseba |
|
Taborišče Mittelbau-Dora |
Geslo: nedokončano123, taborišče123 |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
D. Divjak 8.5.2025 |
8.5.2025. 00:00 |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Ljubljana-Spomin na radijsko delavnico |
V hiši Ivana Skodlarja je bil spomladi 1942 zgrajen bunker, v katerem je bila radijska delavnica. V njej so izdelovali radijske oddajne in sprejemne aparate. Kadar jim je grozila nevarnost, so se v bunker zatekali tudi aktivisti OF. 20.3.1943 so Italijani s pomočjo izdajalca izsledili bunker. V boju sta padla Marjan Novak z Viča in Lojze Štrekelj iz Kozarij. Ranjena in zajeta sta bila Jakob Vrhovec iz Kozarij in ilegalec inž. Rado Luznar pa tudi gospodinjo Ivano Skodlar so ujeli. Odpeljali so jih v taborišče Gonars. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 63. |
Plošča se nahaja na hiši na naslovu Cesta Dolomitskega odreda 54.
Nanjo je bila nameščena tudi po obnovi fasade. |
V TEJ HIŠI STA OD MAJA 1942 DO MARCA 1943 ZA CENO NAJHUJŠIH ŽRTEV DELOVALI RADIOTEHNIŠKA DELAVNICA IN TISKARNA OF |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 6.1.2018. dopolnil M. Kermavnar, 9.6.2020
D.Divjak 17.8.2022 |
17.8.2022. 00:00 |
— |
Dopolnil podatke D.Divjak, 17.8.2022 |
Plošča na zidu |
Ljubljana |
K.o.: 1994 - DOBROVA, št.parc.: 1992/7 |
|
Grobišče borcev in talcev |
OPIS SPOMENIKA: V zidu, na levi od vhoda na pokopališče, je vzidana velika nagrobna plošča iz temnega granita. OPIS DOGODKA: Dogodek je že opisan pri osrednjem spomeniku talcem, borcem in žrtvam v Kokri. V prostor na levi so svojci in drugi domačini pokopali posmrtne ostanke, pobrane na pogorišču hiš, v katerih so zgorela trupla trinajstih ustreljenih. Z njmi skupaj je v grobu tudi talec, ki so ga Nemci ob požigu pripeljali s seboj in tu najprej ustrelili in nato vrgli v ogenj. Na desni pa so pokopani talci ustreljeni 11. in 25. julija 1942 v dolini KokrI. Podatek na nagrobni plošči ni točen. Talci, ustreljeni 11. julija 1942, so znani. To so bili: Alojz Krek (1907) Ivan Kristan (1926) Anton Nučič (1918) Rudi Pintar (1914) Štefan Potrebuješ (1900) EŠD: 15826 PARCELA: K.O.KOKRA, 114/4, 120 del VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 150; Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in NOB na Slovenskem 44. zvezek. |
Na pokopališču pri cerkvi v Kokri. |
GROBIŠČE BORCEV IN TALCEV 1941- 1945 HIRS ANTON 1914-1944 ZAPEČNIK MARTIN 1907-1945 TALCI USTRELJENI 20.7.1942 KALAN PETER KRČ ANDREJ 1878 KRČ JOŽE 1910 MRAMOR JOŽE 1906 REZMAN JOŽE 1890 REZMAN ŠTEFAN 1923 ROGELJ FRANC 1877 ROGELJ JANEZ 1922 ROGELJ MARTIN 1914 ROGELJ PETER ŠEMK JOŽE ŠTROS JANEZ ZAPEČNIK JOŽE TALCI USTRELJENI 25.7.1942 BLEJC ANDREJ 1912 DOVIČ STANISLAV 1911 JERMAN STANISLAV 1919 KOCMAN JANEZ 1924 KOTNIK ALBIN 1926 PETERKA PETER PAVLIČ MIHA 1900 ROBIČ VIKTOR 1924 SITAR FRANC 1913 SMODIŠ JOŽEF 1923 ŠVEGELJ IVAN 1909 PET NEZNANIH TALCEV USTRELJENIH 11.7.1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Borut Rojc |
— |
— |
— |
Grob z nagrobnim spomenikom iz temnega granita |
Preddvor |
— |
|
Vinica, spomenik padlim borcem in žrtvam FN |
EŠD: 19320 Spomenik predstavlja kamnit ploščat steber, visok 4,5 m z vstavljeno napisno ploščo, velikosti 150 x 100 cm, z vklesanimi 139 imeni in priimki padlih borcev in žrtev FN iz Vinice in enaintridesetih okoliških vasi. Stoji na trikotnem platoju, velikosti 14 x 15 x 17 m. Oblikoval ga je arhitekt Franc Šubelj, postavili pa na pobudo krajevne organizacije ZB NOV Vinica 4. julija 1957. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 103. |
Vinica, med hišami Vinica 8 in Vinica 10. |
Nad napisno ploščo: V LETIH HEROJSKE NOB 1941 - 1945 SO IZ VINICE IN OKOLIŠKIH VASI ŽRTVOVALI SVOJA DRAGOCENA ŽIVLJENJA ZA SVOBODO, ZA LEPŠO IN BOLJŠO PRIHODNOST SLOVENSKEGA NARODA IN OSTALIH NARODOV TITOVE JUGOSLAVIJE. Borci in žrtve fašističnega terorja BALKOVCI: Balkovec J. Janko, Čadonič M. Franc, Čadonič M. Jože; DALNJE NJIVE: Mukavec M. Rudolf, Žalec M. Franc, Žalec F. Leopold; DAMELJ: Kobe J. Matija, Žagar J. Jurij, Žutec F. Jože, Šebalj F. Peter, Šebalj F. Jurij, Zlenar F. Franc; DOLNJI SUHOR: Matkovič F. Jože, Špehar M. Jurij, Špehar M. Anton, Špehar M. Miha, Matkovič J. Jurij; DRAGA: Kobetič I. Ivan, Kobetič J. Matija, Krupič I. Mihael, Simčič M. Viktor; DRENOVEC: Balkovec I. Jurij, Fugina M. Matija, Lovrin M. Slavko; DREŽNIK: Krušec L. Lovrenc, Muhič I. Ivan, Muhič S. Ivan, Rožič I. Ivan; GOLEK: Benetič Ana, Čemas J. Jože, Mihelič F. Jurij, Štefanič J. Janez; GORICA: Špehar P. Franc, Žalec I. Ivan; GORNJI SUHOR: Puhek J. Alojz, Rožman N. Matija, Rožman N. Anton; GRDUNI: Rahoj M. Franc, Grdun M. Jože, Pavlakovič J. Ivan; HRAST: Gašperič J. Jože, Gorše P. Franc, Juršinič F. Mihael, Tonkovič J. Jurij; HRIB: Mukavec P. Ivan, Mukavec M. Mihael; KOT: Lukanič I. Ivan, Lukanič I. Jože, Špehar M. Leopold, Špehar M. Rudolf, Žalec I. Anton; KOVAČJI GRAD: Gračan F. Jurij; KROCI: Pavlakovič I. Jurij, Radovič A. Jože; NOVA LIPA: Frankovič J. Avgust, Brajdič S. Matija, Metež I. Jože, Špehar M. Matija; NOVO SELO: Žunič N. Jože, Simčič I. Ivan, Adlešič J. Jože, Adlešič J. Franc, Adlešič J. Peter; OGULIN: Culiberg J. Mirko, Gangl J. Jožef, Mihelič Jože, Trempus R. Anton; OTOK: Brozič J. Anton, Flajnik B. Jurij; PERUDINA: Cvar I. Ciril, Juršinič J. Jurij, Juršinič F. Mihael, Majetič J. Ferdinand, Mravinec J. Jurij, Pavlešič J. Jurij; PODKLANC: Kajin J. Ivan, Kajin J. Jože, Kajin J. Janez, Kalčevič N. Ivan, Štefanič J. Štefan; PRELOKA: Balkovec P. Peter, Čeredničenko V. Ivan, Krotec F. Janko, Radovič J. Franc, Radovič J. Jože, Starešinič F. Franc, Starešinič F. Mihael, Starešinič M. Nikolaj, Starešinič M. Matija, Radovič J. Jože, Železnjak Štefan; SINJI VRH: Filip P. Peter, Kobe I. Matija, Golobič J. Jože, Kramarič I. Jože, Mandronič J. Avgust, Špehar K. Matija; STARA LIPA: Barič M. Matija, Rogina J. Mihael, Videtič M. Alojz; SEČJE SELO: Hudak M. Bogomir, Mihelčič M. Franc, Starešinič F. Franc; ŠPEHARJI: Bižal I. Franc, Kovačič M. Franc, Špehar G. Pavel, Švegelj J. Alojz; UČAKOVCI: Kalčevič F. Alojz, Papa F. Ivan, Fugina F. Ivan, Fugina F. Slavko, Maljevec M. Jurij; VALETI: Ivanušič M. Jože; VINICA: Benetič J. Boris, Frankovič M. Ana, Kotar Anton, Malič P. Oskar, Mihelič N. Jože, Mihelič N. Nikolaj, Novak I. Jurij, Ostronič A. Alojz, Žagar J. Anton, Žagar J. Rafael; VUKOVCI: Šutej N. Janez, Flajnik J. Jurij; ZILJE: Balkovec J. Franc, Balkovec P. Janko, Čemas F. Rudolf, Čemas M. Franc, Čemas M. Miko, Čemas M. Jože, Grabrijan M. Mihael, Grabrijan M. Jože, Jaketič M. Mihael, Jaketič A. Franc, Novogradec I. Ivan, Čadonič G. Peter; Pod napisno ploščo: NAJ JIM BO TA SPOMENIK V TRAJEN SPOMIN IN VEČNO SLAVO A SEDANJIM IN BODOČIM RODOVOM SVETEL VZGLED ŽRTVOVANJA ZA SVOBODO! KO ZB Vinica 1957 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 24.10.2017. |
— |
— |
— |
kamniti steber z vstavljeno napisno ploščo, memorialna dediščina |
Črnomelj |
k.o.1563, parc. št. 2371/5 |
|
Mileva Zakrajšek in Jadviga Golež |
Vir: Franjo Fijavž: 30 let osvoboditve. Novi tednik 26. dec. 1975. Po hudem mučenju v Starem piskru v Celju, je Mileva storila samomor. |
Na obcestni fasadi pritlične Fridrichove hiše oz. stare šole, h. št. 71. |
V tej šoli sta učili Zakrajšek Mileva in Golež Jadviga aktivistki NOV -- žrtvi fašizma. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 12. 4. 2017
Stane Gradišnik, 21. 08. 2020 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Šmartno ob Paki |
— |
|
Požig vasi. |
5.5.1944 so Nemci pridrveli v vas, požgali večino domačij in odgnali v koncentracijska taborišča 57 vaščanov. V cerkvi sta dve večji oljnati sliki, ki prikazujeta požig vasi in izgon prebivalcev; delo slikarja Toneta Kralja.Vir: Vodnik po partizanskih poteh. |
Cerkev v Podgrajah. |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
7.4.2022. 00:00 |
— |
— |
Oljnata slika. |
Ilirska Bistrica. |
K. o. 2545 Podgraje, parc. št. 1623 |
|
Stahovica |
Marmornata plošča med NOB padlim delavcem lesnega obrata Stahovica in gozdne uprave Kamniška Bistrica je bila svojčas na fasadi upravne stavbe tovarne Kalcit pod hribom, postavil jo je kolektiv Rudnika Kalcita Kamnik 2. 9. 1956. Zdaj je umaknjena na to lokacijo, vratar o plošči ni vedel nič pa tudi do upravne stavbe ni dovolil, da bi preveril, če je še tam, kjer je pisalo v vodničku. Plošča 144 padlim (temna, iz šestih pokončnih marmornatih plošč, odkrita 29. septembra 1963) in kurirski postaji (svetla) sta tu že skraja. Slednji manka kovinski grb.
Knjiga: R. Zakonjšek, Partizanski kurirji navaja tudi kurirsko postajo G-7 v Vinharjah nad Poljanami Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurir foto123 |
V atriju nekdanjega lovskega doma na hribu Vegrad nad Stahovico (h. št. 10 b), med cestama proti Kamniški Bistrici in Gornjemu Gradu. Dostopno z avtom po asfaltirani cesti proti Sv. Primežu ali peš po poti z ograjo s križišča. |
Prva plošča: V SPOMIN PADLIM BORCEM IN ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA TERORJA STOLNIK SP. STRANJE ZG. STRANJE ZAGORICA KREGARJEVO BISTRIČICA ŽUPANJE NJIVE KAM. BISTRICA STAHOVICA GODIČ KRŠIČ GOZD KALIŠE PODLOM ZAVRH KRIVČEVO SMREČJE ŽAGA PODSTUDENEC POTOK ČRNA XXXX NEDOKONČANO Druga plošča: PADLIM BORCEM KOLEKTIV "SILVA" C. L. C. A. C. FAK LJUBLJANA 2. IX. 1956 Tretja plošča: NA TEM PODROČJU JE KURIRJI IN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 21. 7. 2018 |
— |
— |
— |
tri plošče |
Kamnik |
1891 ŽUPANJE NJIVE, 427/5 |
|
Franc Gorjanc - Bobek. |
Na travniku pred župniščem je granitni kamen s spominsko ploščo, da je tu 18.2.1945 padel komandant 2.bataljona 3.VDV brigade Franc Gorjanc - Bobek. Skupina nemških vojakov je ob šestih zvečer napadla pri župnišču komandanta bataljona Franca Gorjanca - Bobeka in ga 30 metrov od vhodnih vrat ubila. Vir: Vodnik po partizanskih poteh. Str. 494. |
Šentrupert nad Laškim. |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
21.10.2023. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, 21. 10. 2023
Po pripovedovanju domačinov je spomenik odstranil domači župnik. |
Spomenik. |
Laško |
1032 ŠENTRUPERT, 3/3 |
|
Sv. Lenart, Spominski obelisk v Hudicah |
Spominski obelisk v Hudicah, ob cesti Sv. Lenart–Rovt, je posvečen posvetovanju komunistov škofjeloškega rajona 27. julija 1941. Odkrili so ga konec avgusta (po drugem viru 4. julija) 1961, postavljeno je v bližini šole pri Sv. Lenartu. 20. julija 1941 so se sestali pod vodstvom Staneta Žagarja predstavniki vojno-revolucionarnih komitejev iz Gorenjske pod Malim Gregorjevcem na Jelovici in sprejeli sklep o vstaji. Lojze Kebe, inštruktor CK KPS, je sklepe posredoval 28. julija 1941 v gozdiču pod Sv. Lenartom na posvetovanju zaupnikov in komunistov iz Selške in Poljanske doline. Ti sklepi so bili: povečati je treba priprave za odpor proti okupatorju, s tem da se iz vrst predanih aktivistov kadruje novo članstvo v KP in z njimi osnujejo nove partijske organizacije. Povečati je treba napore za razvijanje odborov OF, pojasnjevati med ljudstvom vlogo in cilje OF, zbirati vojaški material, orožje in strelivo. Sprejet je bil tudi sklep, da se takoj ustanovi Poljanska četa, za poveljnika je bil določen Jože Bitenc, politični komisar naj bi bil Anton Nartnik. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 177-178. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/sv-lenart.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 265. |
Sv. Lenart, spominski obelisk v Hudicah je ob cesti Sv. Lenart–Rovt, približno 270 m od šole Sv. Lenart 24. Po kakih 120 m od šole se odcepi dober kolovoz v desno navzdol. Držite se levo in po dodatnih 50 m pridete do obeležja na levi. Okolica je močno zaraščena, a je s spodnje strani očiščena. Glej fotografije 4/3 in 4/4
S prvega desnega ovinka se spomenik kakih 20 m pod cesto komaj opazi. |
V TEM GOZDU SE JE VRŠIL DNE 27. 7. 1941 POSVET KOMUNI- STOV ŠKOFJELO- ŠKEGA RAJONA ZA PRIPRAVO OR- GANIZACIJE VSTAJE OBK ZKS ŠK. LOKA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar
Dopolnil podatke D.Divjak, 24.november 2020 |
3.9.2023. 00:00 |
— |
24.11.2020-dopolnil D.Divjak
M. Kermavnar, 3.9.2023, fotografije 4/1 do 4/4, dopolnil dostop |
Obelisk |
Škofja Loka |
K. o. 2069 Lenart, parc. št. 610/12 |
|
Padlim gasilcem Dol pri Hrastniku |
Devetim padlim gasilcem Hrastnik, 29 (Kulturni in naravni spomeniki, 77) |
Trg borcev NOB 1, Dol pri Hrastniku, gasilski dom |
SAD VAŠIH ŽRTEV -- VENEC ZMAGE PUST Ciril LAZNIK Franc POVŠE Jože ŠTUKLAJ Nande ZUPAN Karl DOLANC Lojze PODPORNIKI HAMERŠEK Emil SLAVA JIM! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 2. .3. in 21. 7. 2019, dopolnil Bor1974, 20.IX.2020 in sliki 21.X.2020 |
— |
— |
Plošča je prestavljena na novi gasilski dom ob cesti Dol pri Hrastniku - Kal. Slike "2"+4b+c" so s starega doma. (Bor1974, 20.IX.2020) |
Spominska plošča |
Hrastnik |
1856 DOL PRI HRASTNIKU, 485/16 |
|
SREDNJA VAS pri Polhovem Gradcu - spomenik talcem |
EŠD: 17251 Spomenik predstavlja iz obdelanega kamna sezidana stena velikosti okoli 2,00 x 0,90 m, debeline 0,30 m, ki ima pritrjeno kamnito ploščo, sivi granit, velikosti 1,10 m x 0,70 m, z vklesanimi imeni in besedilom. Vklesane črke in številke so prebarvane z belo barvo. Okoli stoječe stene so položene pralne plošče, ki služijo za cvetje in sveče. Spomenik varujejo kamnita plošča, ki je pritrjena na vrhu spomenika in štiri visoke ciprese. |
Spomenik stoji na travniku med cipresami, južno od vasi, Sovji grič (?) najbližje hiši Srednja vas pri Polhovem gradcu št. 36A. |
PO ZMAGI PARTIZANOV IN VAŠKE ZAŠČITE 7. MAJA 1942 JE OKUPATOR NA TEM MESTU POBIL 12. MAJA 1942. 14 TALCEV IZ DOLOMITOV. PRED PUŠKAMI STOJIM, JUTRO VSTAJA, ŽIVO JUTRO POSLEDNJEGA MAJA, SONCE, URNO IZZA ZELENEGA HRIBA VSTANI, POSLEDNJIČ ME S SVOJO ČISTO LUČJO NAHRANI! 12. MAJ 1976 |
— |
— |
— |
— |
Dušan Škodič, 19.11.2017, M.Š.+T.Bizjak, 8.1.2019. |
— |
— |
— |
Kamnit steber s ploščo, kraj zgodovinskega dogajanja |
Dobrova - Polhov Gradec |
k.o. 1986 - Polhov Gradec, parc. št.: 588/3 |