| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
7 padlim delavcem |
V obratu Šmartno Lesne industrije Litija je spomenik 7. v NOV padlim delavcem tega podjetja, odkrit leta 1946. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str.507. |
Šmartno pri Litiji |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
11.10.2022. 01:00 |
— |
S.Gradišnik,6.11.2022. Plošča je prestavljena na zid poleg centralnega spomenika na Trgu svobode v Litiji. |
Spominska plošča |
Šmartno pri Litiji |
— |
|
Tone Čufar, Maribor |
Bronasti doprsni kip pisatelja in partizana Toneta Čufarja stoji na rdeče obarvanem železnem drogu z napisom. Kip, postavljen leta 1977 na pobudo Osnovne šole Toneta Čufarja in krajanov, je delo akademske kiparke Vlaste Zorko. Rakovec, Andreja. Spomeniki znanih osebnosti v Mariboru (zloženka). Maribor: Umetnostna galerija, s. d. |
Doprsni kip stoji pred vhodom v Osnovno šolo Toneta Čufarja na Zrkovski cesti 67. Prej je stal na zelenici zahodno od šolskega poslopja. |
TONE ČUFAR |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
3.4.2020. 00:00 |
— |
— |
Doprsni kip na podstavku |
Maribor |
— |
|
39 ustreljenih borcev, Zaplaninščica |
Na d. bregu Zaplaninščice stoji 1 km od ceste Celje-Ljubljana spomenik 39 zajetim borcem IV. operativne cone, ki so jih med ofenzivo v Gornjo Savinjsko dolino tu ustrelili Nemci dec. 1944. Načrte zanj je izdelal inž. Dušan Samec.
|
Malo preden se Zaplaninščica izlije v Bolsko. Smerokaz za Zaplanino, po 500 metrih levo pri hiši Vodlan, Ločica 51-a. |
NA TEM MESTU JE OKUPATOR USTRELIL 39 BORCEV IV. OPERATIVNE CONE NOV ZAJETIH V SOVRAŽNI OFENZIVI DECEMBRA 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 25. 4. 2017, foto 16. 8. 2009
S. Gradišnik popravil zapis. |
3.10.2024. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal fotografijo in popravil lokacijo. 6. junija 2022
|
dva stebra s talnimi kamni |
Vransko |
— |
|
Kurirju Zdravku Podgorniku, Podkorita |
Na konglomeratni blok je pritrjena betonska plošča z napisom borcu NOB Zdravku Podgorniku, kurirju P21, padlemu 29. 3. 1945 na tem mestu. Postavljen je bil leta 1960. EŠD 28084 |
Ob glavni cesti v Dolenji Trebuši - pri gostilni Podkorita 12; nad cesto proti Idriji. |
KURIR NOV PODGORNIK ZDRAVKO PADEL NA TEM KRAJU 27. 3. 1945 |
— |
— |
— |
— |
Vojko Hobič, 28. 9. 2019 |
30.4.2021. 00:00 |
— |
V JSNP napačno piše Zdravko Podobnik. M. Hladnik 30. 4. 2021 |
Spominska plošča |
Tolmin |
— |
|
Mirke, Mali Jesenovec - karavla 3 |
V vrtači pod Malim Jesenovcem je v živo skalo pritrjena kovinska plošča, velikosti 30 x 50 cm in z reliefnim napisom. Spominsko znamenje predstavlja kraj zgodovinskega dogodka. Karavla 3 je bila ena od več kot 20 kurirskih točk na Slemenih in okolici pred nastankom kurirske postaje TV - 17, kjer so srečevali partizanski kurirji. Mnogokrat so na takšnih točkah tudi prenočevali in se zadrževali več dni. Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
Okoli kilometer od Planinskega zavetišča na Dolgih talih, po cesti proti TV-17 oz. proti Štampetovemu mostu, pridemo do ostrega ovinka v desno in rahlo navkreber. V samem ovinku, na desni strani cestišča, na deblu opazimo dva kažipota, od katerih eden kaže smer proti vrhu Malega Jesenovca, kjer je spominsko znamenje Borovniški četi in drugi kažipot, ki kaže smer proti spominskemu znamenju Karavla 3. Držimo se kažipotov s to oznako in gremo po gozdni stezi v smeri severozahod. Po okoli 500 m pridemo do kažipota, ki kaže proti vzhodu, v vrtačo, kjer najdemo spominsko znamenje Karavla 3. Vrh Malega Jesenovca je oddaljen okoli 500 m v severovzhodni smeri. |
NOVEMBER 1942 K A R A V L A 3 ZAČETEK VOJNE POTI TV 17 |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 21.2.2017 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Vrhnika |
k.o.2003, parc. št.: 1995 |
|
POKOJIŠČE - grob 4 borcev in zavezniškega letalca |
EŠD 500134 - grob, spominska plošča padlim v NOB. Skupni grob štirih borcev NOB in zavezniškega letalca iz Avstralije je tik ob zidu cerkve sv. Štefana na Pokojišču, na VZHODNI strani, s pogledom na zaselek. Predstavlja ga betonski okvir, velikosti 90 x 200 cm, nagrobnik pa je 100 cm visoka plošča, postavljen 1962. leta in zgrajena iz lomljenih kamnov. V ta nagrobnik je zabetonirana kamnita plošča, svetlo sive barve, velikosti 50 x 60 cm z vklesanim napisom. Leta 2017 je s pomočjo slovenskih raziskovalcev iz Logatca Renate Gutnik in Raula Semenič ter s soglasjem pristojnih ministrstev na Pokojišče prišlo devet ameriških strokovnjakov za iskanje in identificiranje pogrešanih vojakov, ki so iz ostankov, ki so jih našli na kraju, identificirali neznanega avstralskega letalca kot ameriškega letalca, narednika - seržanta Alfonsa Orlanda Duran, roj. 19.9.1921, ki je umrl 25.2.1944 kot strelec v bombniku B-24 H Liberator - Knock It Off, 724. Bombardment Squadron (Heavy), 451. Bombardment Group, 15. Air Force. Dne 25.2.1944 je bil bombnik na nalogi v Regensburgu, a ga je med vračanjem na letališče v južni Italiji, nad slovenskim ozemljem sestrelil nemški lovec tako, da je letalo okoli 12. ure strmoglavilo pri Kamnem vrhu blizu Zavrha na Pokojišču. Živo devetčlansko posadko, ki je uspešno izskočila iz letala, so polovili domobranci - pripadniki SS nemške vojske iz Borovnice, Pokojišča in drugod ter jih izročili nemški komandi na Vrhniki ter so do osvoboditve maja 1945 preživeli v koncentracijskem nemškem taborišču v Italiji. Posmrtne ostanke narednika oz. seržanta Alfonsa Orlanda Duran, odlikovanega s škrlatnim srcem, so Američani prepeljali v Združene države, kjer so ga dne 22.8.2018. z vojaškimi častmi pokopali na vojaškem pokopališču v mestu Santa Fe, v Novi Mehiki. Viri:časopisni članki Damjana Debevca v MojaObčina.si, Stars and Stripes - Jennifer Svan, DVIDS - Defence Visual Information Distributin Service, NM United States - Winnifred Brown; Peter Palčič in dr. Foto: Miloš Toni |
Najenostavnejši dostop na Pokojišče je po asfaltirani cesti iz Borovnice, drugi pa je iz Vrhnike, preko Verda in po gozdni cesti mimo Ljubljanskega vrha vse do zaselka Pokojišče. |
TU POČIVAJO BORCI PETRIČ Janez, rojen, 3.5.1921, padel 13.10.1932; RUDOLF Alojzij, rojen, 27.3.1912, padel 30.9.1942; 2 NEPOZNANA BORCA, JUGOSLOVANA 1 NEPOZNAN LETALEC IZ AVSTRALIJE, SMRTNO SE JE PONESREČIL 24.2.1944; na kovinski ploščici: UGOTOVLJENO JE, DA JE NEZNANI AVSTRALSKI PILOT AMERIŠKI PILOT, NAREDNIK ALFONSO ORLANDO DURAN, ROJ.19.9.1921, SESTRELJEN 25.2.1944 NAD POKOJIŠČEM. NJEGOVE POSMRTNE OSTANKE SO 22.8.2018 POKOPALI NA VOJAŠKEM POKOPALIŠČU V MESTU SANTA FE, NOVA MEHIKA, ZDA ZB VRHNIKA, 25.2.2020 |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 19.2.2017, 30.7.2020;
1.junij 2021 dopolnil D.Divjak |
1.6.2021. 00:00 |
— |
1.6.2021 dodal povezavo D.Divjak |
grob z nagrobnikom |
Vrhnika |
k.o. 2004, parc.št.: 2781 |
|
Brezje pri Tržiču |
1. ploščo (EŠD 20903) so postavili 31. 5. 1980. Sprva je bila pritrjena na obcestno fasado hiše Hudi Graben 8, po obnovi fasade je bila [2008] preseljena na vzhodni vogal južne fasade hiše Hudi Graben 3 in nazadnje na Gasilski dom oz. Dom krajanov. 2. ploščo (EŠD 20900) je odkrila Zveza borcev Brezje 26. 9. 1971.
Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
Na zahodni (dvoriščni) steni gasilskega doma v Brezjah pri Tržiču, št. 55. |
1. plošča: Na tem področju je v času NOB delovala relejna kurirska postaja G-16 Kurirji in ZZB NOV 1980 2. plošča: Padli v NOB 1941--1945 Ignac Švab Jože Bodlaj Alojz Dobravc KO Zveze borcev NOB Brezje |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 19. 10. 2017 |
— |
— |
— |
spominski plošči |
Tržič |
K. o. 2144 Bistrica, parc. št. 534/3 |
|
Avgust Lukanc |
Po frontalni bitki na Čreti se je Štajerski bataljon umaknil, teren pa so zavzeli Nemci. Lukanc, ki je prišel na zvezo je padel v roke policistom, ki so ga mučili in nazadnje na Vranskem usmrtili. |
Pokopališče Prebold |
LUKANC AVGUST1902 - 1941 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik
S.Gradišnik, 8. 10. 2020 |
20.5.2020. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Prebold |
— |
|
Rupert Kiršner |
Spominska plošča prvoborcu Rupertu Kiršnerju, roj. 5. 8. 1908 v delavski družini na Jesenicah. Od zgodnje mladosti je sodeloval v delavskem gibanju. 16. 11. 1941 se je pridružil partizanom na Jelovici. Padel je 27. 5. 1944 kot sekretar 3. sektorja okrajnega odbora OF Jesenice. Pokopan je v spominskem parku na Plavžu na Jesenicah. Plošča je bila odkrita 1. 11. 1967. Bronasta plošča na naravni skali Ploščo so okrog leta 2013 ukradli, pri odvozu hlodovine po požledu pa so s stroji preobrnili tudi skalo, na kateri je bila pritrjena plošča, tako da o spomeniku ni več sledu. Njegovo nekdanje mesto je pokazal domačin Joža Reichman (Gožov Joža), lastnik zemljišča.
|
Po potki 50 m nad kmetijo Gož (Spodnji Plavž 20), na izravnavi po dveh ovinkih, nekako na pol pota do smetišča (nekoč Žvagnovega rovta). |
NA TEM MESTU |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik 23. 12. 2017 |
— |
— |
— |
plošča na skali |
Jesenice |
Podmežakla 812 |
|
Predelovalni obrati Železarne Jesenice |
Spominske plošča padlim borcem , talcem in žrtvam taborišč - delavcem žičarne in hladne valjarne. Material: papir - imitacija marmorja, odkrito 1948.
|
Plošče ni več oz. se ne ve, kje je. |
KOT ŽRTVE STE PADLI V BORBI ZA NAS… Borci: SMOLEJ IVAN VERGELJ ALBERT |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik 12. 8. 2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Jesenice |
2175 JESENICE, 902/69 |
|
Dve plošči: umrlim učenkam in ustanovitvi komunist. organizacije |
Z dogodkom, opisanim na prvi plošči, je povezano ime pisatelja Pavleta Zidarja, ki je kot trinajstletni aktivist podstavil eksploziv. Namenjen je bil nemškim topničarjem, ki so stanovali v šoli, eksplozija pa se je po nesreči zgodila v času pouka. Nemci so ga zaprli v Begunjah, od koder so ga aprila 1945 rešili partizani Kokrškega odreda, potem pa je z njimi odšel v partizane. Dogodek ga je močno zaznamoval, saj ga je pogosto vključeval v svoja dela (npr. Okupacija Javornika, 1984). Število žrtev eksplozije je bilo sedem ali osem (učenke in nemška učiteljica), ranjenih pa je bilo 12. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 196. |
Plošča na stavbi takoj za rondojem na desni, Cesta železarjev 5, Jesenice. |
1. plošča na eni strani okna V SPOMIN NA TRAGIČNO UMRLE UČENKE IN UČITELJICO OB EKSPLOZIJI V MEŠČANSKI ŠOLI 29. 11. 1944 (SIMBOL O. J.) OBČINA JESENICE, 2006 2. plošča na drugi strani okna TU JE BIL V JUNIJU 1920 USTANOVLJENA KRAJEVNA POLITIČNA ORGANIZACIJA SOCIALISTIČNE DELAVSKE STRANKE JUGOSLAVIJE KOMUNISTOV APRIL 1970 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
— |
— |
— |
2 plošči |
Jesenice |
2175 JESENICE, 1244/3 |
|
Viktor Galičič |
Viktor Galičič, rojen 26. februarja 1923, umrl 5. junija 1986 V gibanje narodno osvobodilne vojne se je vključil junija 1941, ko je bil ob prisotnosti Staneta Žagarja sprejet v SKOJ. Kot borec v POJ in NOV je bil vse od poljanske vstaje 22. 12. 1941. V Dražgoški bitki je dobil hude ozebline na nogah in bil nato dalj časa na zdravljenju, saj ni mogel obuti čevljev. Po ozdravitvi je delal priložnostna in stražarska dela na Oblastnem komiteju za Gorenjsko. Leta 1943 je bil kot kurir dodeljen okrajnemu komiteju Poljane, leta 1944 pa okrajnemu komiteju SKOJ za Poljane. V KPS je bil sprejet 20. marca 1944. V tem letu je postal član okrožnega komiteja SKOJ Škofja Loka in sodeloval na Pokrajinski konferenci KPS za Gorenjsko in Primorsko v Cerknem. Leta 1945 je bil dodeljen intendantski enoti IX. korpusa za zbiranje sanitetnega materiala in hrane predvsem za bolnico Franjo. Po osvoboditvi je bil z dekretoma dodeljen Komandi mesta Kranj, vojnemu odseku Okrajnega odbora Škofja Loka in splošnemu sektorju Okraja Škofja Loka, 1. 3. 1947 pa je bil demobiliziran s statusom prvoborca. Po demobilizaciji je bil okrajni sekretar SKOJ-a za Škofjo Loko, leta 1948 je delal na komiteju za zadružništvo LRS, leta 1949 pa kot administrativni delavec v predsedstvu vlade LRS, leta 1950 pa je delal v Svetu za kmetijstvo in gozdarstvo vlade LRS. Potem se je poročil in preselil v Žiri, se zaposlil v Alpini in tam delal do upokojitve. Bil je predsednik ZMS v Žireh, član okrajnega komiteja ZMS in KPS ter član samoupravnih organov v Alpini. Bil je tudi delegat KPS na njenem tretjem kongresu. Aktivno je sodeloval tudi v SZDL, ZVRS in krajevni skupnosti. Bil je tudi večletni komandant TO s činom majorja. Prejel je več državnih in občinskih odlikovanj in sicer: 1. Državni sekretar za narodno obrambo, general armije: Partizanske spomenice 1941 2. Prezidijum narodne Skupštine FNRJ: Orden bratstva i jedinstva 2. red, 1947 3. Prezidijum narodne Skupštine FNRJ: Orden zaluge za narod 2.reda, 1947 4. Predsednik FNRJ Josip Broz Tito, pisarna: Orden rada sa srebrnim vencem, 1961 5. SZDL Žiri: Priznanje osvobodilne fronte, 1981 6. SZDL Škofja Loka: Spominska značka OF, 1982 7. Priznanje Krajevne skupnosti Žiri in druga lokalna priznanja Viktor Galičič je bil kot edini do sedaj v Žireh pokopan z vsemi vojaškimi častmi, ki jih je izvedla častna enota iz vojašnice v Bohinjski Beli. -- Sestavil Milan Kopač, Bedrih 8, 4226 Žiri |
Pokopališče na Dobračevi, Žiri, grob 1218, na njegovem severnem robu. |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po podatkih in fotografijah Milana Kopača |
1.11.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Žiri |
— |
|
Kipi herojev, Zagorje |
Zelenica z osmimi doprsnimi kipi predvojnih revolucionarjev in narodnih herojev.
nedokonočano > wiki |
Ob vzhodni stranici trga sredi Zagorja. |
PREDVOJNI REVOLUCIONAR EBERL POLDE - JAMSKI 1899--1943 PREDVOJNI REVOLUCIONAR FARČNIK FRANC - KRISTUS 1899--1942 PREDVOJNI REVOLUCIONAR MARN JOŽE 1898--1942 PREDVOJNI REVOLUCIONAR WEINBERGER MIRKO 1897--1943 NARODNI HEROJ ANTON OKROGAR - NESTL 1923--1953 NARODNI HEROJ IVAN SKVARČA - MODRAS 1915--1943 NARODNI HEROJ REGANCIN ZORKA - RUŠKA 1921--1944 NARODNI HEROJ MIHA MARINKO 1900--1983 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
31.5.2020. 00:00 |
— |
— |
kipi |
Zagorje ob Savi |
— |
|
RADOHOVA VAS - spomenik padlim borcem in žrtvam FN |
EŠD: 5767 Kip talca z zvezanimi rokami iz naravnega kraškega kamna, delo akademskega kiparja Stojana Batiča. Poleg kipa so v sklopu spomenika še grobnica padlim borcem in pet plošč z vklesanimi napisi. Spomenik je s treh strani ograjen z ograjo, z ene pa z zidom. Postavil ga je Občinski odbor ZB NOV Trebnje, slovesna otvoritev je bila 27. aprila 1946 (po drugem viru 27. junija 1948). V noči iz 25. na 26. april 1942 je enota II. grupe odredov izvedla eno od saboterskih akcij na železniški progi. Napadli so vojaški vlak v bližini Radohove vasi, pri čimer sta bila dva italijanska vojaka ubita, nekaj pa jih je bilo ranjenih. Kot odgovor na dogodek so v skladu z odlokom o streljanju talcev, ki je bil razglašen 24. aprila, so italijanske oblasti 27. aprila iz novomeških zaporov izbrale 6 talcev. Najprej so jih pripeljali v Trebnje, naslednji dan pa v Radohovo vas, kjer so jih ustrelili. To so bili prvi talci, ustreljeni v Ljubljanski pokrajini. Vir: Kikelj, Lojze, ur. Pomniki NOB v občini Grosuplje. Grosuplje: Svet za ohranjevanje in razvijanje revolucionarnih tradicij ter spomeniško varstvo pri občinski konferenci SZDL, 1987. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 166. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 107. |
Spomenik stoji ob cesti proti Šentpavlu, približno 180 metrov severno od mesta, kjer je na glavni cesti Ivančna Gorica - Radohova vas odcep za Šentpavel. |
Na tabli levo od kipa: NA TEM MESTU SO BILI USTRELJENI PRVI TALCI DNE 28·4·1942 MAJCEN IVAN ŽLAJPOH FRANC KODRIČ FRANC MOKRONOG KRAMAR JANEZ TRŽIŠČE TOTALOVIČ NIKO KLEMENČIČ LJUBLJANA Na treh tablah desno od kipa: ŽRTVOVALI SO ŽIVLJENJA ZA SVOBODO BERDAJS JANEZ DEMEC ANTON DOLINŠEK IVAN DREMELJ MARIJA DUŠEN IGNAC ERŽEN JOŽE GERDEN ALOJZ-IZTOK GRABLJEVEC JANEZ GREGORČIČ IGNAC ILOVAR FELIKS JAKOPIN JOŽE KANC FRANC KASTELIC IGNAC KASTELIC JOŽE KAVŠEK JOŽE KOBAL BOŽO KOLENC ANTON LAPORNIK FRANC KOŠIR MARJAN KOŠIR STANISLAV KRALJ ALOJZ KALJ IGNAC LINC LOVRENC LOGAR ANTON LOŽAR ALOJZ MAHNE MILAN MANDELJ FRANC MARKOVIC JOŽE MEDVED MAKS NERED JOŽE OMAHEN ALOJZ OVEN JANEZ PANGERC ANTON PLANINŠEK IGNAC PLANINŠEK JERNEJ PLANKAR MILAN POLONČIČ JOŽE RAVNIKAR ANGELA ROJEC KAREL RUS VID OČE RUS VID SIN SADAR ALOJZIJ SADAR DANIJEL SEVER FRANC SMOLEJ LUDVIK SMREKAR DRAGO STOPAR JOŽE ŠEFMAN DRAGO ŠEFMAN VIKTOR ŠRAJ FLORJAN ŠTAJNER ANTON-TONE ŠTERMAN MATIJA ŠTEMPFELJ LEOPOLD ŠTEMPFELJ POLDE ML ŠTRUS ALOJZ ŠTRUS JOŽE TRATNIK JOŽE TRONTELJ JOŽE VESEL SONJA VIDMAR MILAN VILFAN FRANC ZADELJ ANTON ZUPANČIČ JOŽE Na skrajno desni tabli: TU POČIVA 74 NEIMENOVANIH BORCEV NARODNOOSVOBODILNE VOJNE, PADLIH NA TEM OBMOČJU V LETIH 1941 - 1945. Na tabli desno spodaj: CHARLES BONAFEDI (ROJEN NA KORZIKI). NI NE SREČE BREZ SVOBODE NE SVOBODE BREZ POGUMA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Špela Balant, 13. 12. 2016 |
— |
— |
— |
kip talca iz naravnega kraškega kamna, kraj zgodovinskega dogajanja |
Ivančna Gorica |
k.o. 1805, parc. št.28/3 |
|
Spominska plošča padlima partizanoma Jožetu Šavliju in Ivanu Kavčiču, Ratibovec |
Plošča na naravni skali obeležuje kraj, kjer je 27.3.1942 padel prvoborec Jože Šavli, istega dne je bil pogrešan tudi prvoborec Ivan Kavčič.
EŠD 5403 Nemci so v manjših skupinah večkrat iskali partizane po naših planinah. Spominska plošča ob železniškem mostu v Ratibovcu pri Potokih je posvečena prvoborcema takratne Levstikove čete Jožetu Šavliju in Ivanu Kavčiču, ki sta spomladi leta 1942 padla v nemško zasedo. Joža Šavlija so našli ustreljenega na mestu samem, Ivan Kavčič pa je bil ranjen, a njegovega trupla niso našli. Po domnevah naj bi se umaknil k Savi in utonil. Datum odkritja: 4. 7. 1958, dopolnjeno 1974. Viri: Legat Franc, Uprli smo se. Franc Legat, Medium d.o.o., 2010. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 207. Fotografije: Marko Gričar. |
Na počivališču desno ob cesti Jesenice – Žirovnica, ob železniškem mostu v Ratibovcu. |
NA TEM MESTU JE 27. MARCA 1942 PADEL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Marko Gričar, 31. 3. 2017. |
— |
— |
— |
Bronasta plošča na naravni skali. |
Jesenice |
2179 POTOKI, 215
k. o.: Potoki, p. št.: 69, vl. št.: 99; Skrbnik: KO ZB NOV Žirovnica |
|
Spodnja Idrija, Spominska plošča dvema padlima gasilcema |
Spominska plošča je pravokotne oblike (80 x 60 cm) izdelana iz granita z vklesanim napisom. Datum odkritja: 1973 Foto: Miloš Kermavnar EŠD 19480 |
Ob glavni cesti, na gasilskem domu Sp. Idrija, Slovenska cesta 11, Spodnja Idrija. |
ZA SVOBODO DELOVNEGA LJUDSTVA STA DALA SVOJA ŽIVLJENJA NAŠA ČLANA . JURJAVČIČ JULIJ ROJEN 12.2.1912 PADEL 18.11.1943 VELIKAJNE ANTON ROJEN 27.1.1909 PADEL 25.3.1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Danica Markič 6. 12. 2017; Miloš Kermavnar , 22.10.2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Idrija |
k. o. 184 Sp. Idrija, odkritje 1973 |
|
Škofja Loka, pokopališče, Rodbina Mažuceva |
Za Bojana Potočnika Sistory navaja Ime in priimek: Janez Bojan Potočnik, Kraj smrti: Sv. Barbara/Jamnik, Kraj pokopa: Sv. Barbara. »Potočnik Bojan, 1919, Stara Loka, trgovec, v partizane 23. 12. 1941, padel 11. 3. 1942 •pri Sv. Barbari;« (Vincencij Demšar, Žrtve NOB v Škofji Loki, Loški razgledi, 1975, letnik 22, številka 1, str. 178) »Na kmetiji Jamnik (Sv. Barbara) je bilo februarja in marca 1942 taborišče Škofjeloške čete. Februarja 1942 je prišla sem specialna smučarska ekipa 12 borcev iz Dolomitov. Zaradi izdaje so Nemci v noči od 10. na 11. 3. 1942 obkolili to območje in v zgodnjih jutranjih urah napadli Škofjeloško četo. Partizani so imeli 7 mrtvih, večinoma iz prej omenjene smučarske skupine; padli so Bojan Potočnik iz Škofje Loke, komandir čete Janez Bernik, Marjan Sever in drugi. Ob zapuščeni domačiji Jamnik pri sv. Barbari je spominska plošča.« (Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 259, 260). »Potočnik Bojan, TVD Partizan Škofja Loka/Padli telovadci in športniki, Spominska obeležja padlim športnikom« (Miloš Rutar, Sodelovati in zmagati, Slovenski športniki v NOB, Ljubljana: Založba Borec, 1986, str. 468. Za Marjano Potočnik Sistory navaja Ime in priimek: Marijana Potočnik, Datum smrti/izginotja: 15. 2. 1944, Kraj smrti/izginotja: Bela Cerkev/Novo mesto, Kraj pokopa: Bela Cerkev. »Potočnik Marijanca, 1925, Stara Loka, dijakinja, partizanka, padla v Beli cerkvi pri Novem mestu;« (Vincencij Demšar, Žrtve NOB v Škofji Loki, Loški razgledi, 1975, letnik 22, številka 1, str. 178) »95. POTOČNIK Marjanca, rojena 1925 v Škofji Loki, stanovala je v Beli Cerkvi pri Novem mestu. Ko so domobranci 15. februarja 1944 streljali, so jo po naključju ubili. (Vir: Dokumentacija občinskega odbora ZZB Novo mesto)« (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, str. 266) »Potočnik Marjanca, TVD Partizan Škofja Loka/Padli telovadci in športniki, Spominska obeležja padlim športnikom« (Miloš Rutar, Sodelovati in zmagati, Slovenski športniki v NOB, Ljubljana: Založba Borec, 1986, str. 468.
Kraj smrti Jamnikova domačija.
|
Mestno pokopališče Škofja Loka, Partizanska cesta 43.
Levo od kapele sredi pokopališča. (Pogled od glavnega vhoda) |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 27.2.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
27.2.2023. 00:00 |
20.9.2025. 09:25 |
— |
— |
Škofja Loka |
K. o. 2035 Škofja Loka, parc. št. 68 |
|
Spominska plošča aktivistom TIGR-a, Bač |
Pomemben TIGROV aktivist je bil tudi Alojzij Valenčič. Rojen je bil v Trstu, leta 1919 pa se je naselil na Baču pri Pivki. V svojem delovanju je bil močno povezan z Vadnjalom. Leta 1930 so ga fašisti aretirali in mu sodili na 1. tržaškem procesu, ki se je pričel 1. septembra 1930 v Trstu. Čez pet dni je bila izrečena sodba, v kateri je bil obsojen na smrt. Smrtno kazen so izvršili naslednji dan ob zori na gmajni pri Bazovici. Takrat so bili ustreljeni Ferdinand Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojzij Valenčič. Ob 80. letnici tržaškega procesa je Društvo TIGR Primorske, leta 2010, postavilo spominsko ploščo trem aktivistom TIGRA iz vasi Bač – Alojziju Valenčiču, Antonu Oblaku in Alojzu Urbančiču. Spominska plošča je postavljena ob bok spomeniku padlih v času druge svetovne vojne. Literatura: Jože Primožič, Vodnik po partizanskih poteh, Albert Jakopič, ur., Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 380. |
Spominska plošča se nahaja poleg spomenika padlim v NOB, nasproti trgovine v vasi Bač. Spominska obeležja se nahajajo tik ob vaški cesti. |
Na Baču je leta 1930 delovala narodnoobrambna organizacija TIGR, katere jedro so predstavljali: Alojz Valenčič, Anton Oblak in Alojz Urbančič Ob 90-letnici tržaškega procesa postavilo Društvo Tigr Primorske 2010 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Sabina Požar |
— |
— |
Dodal boljšo sliko plošče M. Hladnik 27. 9. 2020 |
Spominska plošča na podstavku |
Ilirska Bistrica |
K. o. 2509 Bač, parc. št. 5286 |
|
Ferenčakovi |
Muzej narodne osvoboditve Slovenije. Danilo Ferenčak, rojen 1921 v laški družini. Pred vojno je študiral medicino in aktivno deloval kot telovadec in organizator v Sokolu. Ob okupaciji so ga Nemci ujeli kot jugoslovanskega vojaka pri Metliki in odpeljali v vojaško ujetništvo v Nemčijo. Zaradi lakote in splošnega pomanjkanja je hudo zbolel in so ga maja 1942 poslali domov. V Laškem je umrl 9. marca 1943.
|
Pokopališče Laško |
"FERENČAKOVI TEBI DANILO 3.8.1921 + 10.5.1943 JUNAKU MUČENIKU VEČNA SLAVA !" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
2.8.2022. 00:00 |
— |
Slika "3" - Bor1974, 13.IX.2022 |
Družinski nagrobnik |
Laško |
1026 LAŠKO, 528 |
|
Babiči, spomenik padlim v NOB |
Ob križišču cest Babiči - Boršt - Pomjan - Marezige stoji spomenik 12 padlim borcem NOB in 4 žrtvam fašističnega nasilja. Delo domačinov. Spomenik so postavile družbenopolitične organizacije dne 5. 9. 1954. Pokrovitelj: Krajevna skupnost Marezige EŠD 1371 fotografija 3/2: facebook.com/NOB_Slovenije-pomniki_upora |
Spomenik stoji od Babičev po cesti naprej ob križišču cest ki peljejo za Marezige, Boršt, Pomjan. |
sprednja stran: [zvezda] PADLI ZA SVOBODO V NOB BABIČ LEOPOLD R. 9.12.1910 U. 5.1944 BELIČ OSKAR R. 16.10.1919 U. 17.10.1944 UMER ANTON R. 12.12.1922 U. 26.3.1944 UMER MARIJA R. 6.12.1924 U. 3.4.1944 PEROŠA RATKO R. 21.9.1920 U. 4.1944 ŠERGON PAVEL R. 9.1.1909 U. 26.4.1945 ŠERGON JOSIP R. 2.9.1903 U. 11.4.1944 UMER MARCEL R. 5.5.1924 U. 10.8.1944 PADLI KOT TALCI BABIČI DNE 5.9.1954 SLAVA PADLIM BORCEM! . leva stran: BABIČ JOSIP R.15.5.1894 U. 23.3.1945 BELIČ MIRKO R. 6.8.1915 U. 8.2.1945 . desna stran: MARANCINA KAREL R. 4.11.1922 U. 13.6.1944 MARANCINA EMILIJH R. 5.12.1914 U. 5.1944 . na razpoložljivih fotografijah se ne vidi naslednjega napisa: PADLI KOT TALCI ZA SVOBODO IN UMRLI V FAŠISTIČNIH TABORIŠČIH V ČASU NOB. SOVRAGU STE DO SMRTI SE UPRLI, NIKDAR NE BOSTE V SRCIH NAM UMRLI. |
— |
— |
— |
— |
Ivan Zorč 17. 02. 2017 |
— |
— |
M. Kermavnar, 28.8.2023, dopolnil napis na spomeniku in dodal fotografijo 3/2 |
kamniti kvader na podstavku |
Koper |
2611 MAREZIGE, 2029/4 |
|
Avgustu Majeriču |
Ob vhodu v tovarno je spominska plošča delavcu Avgustu Majeriču, ki je bil ustreljen 7.5.1944. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str.532. |
Maribor MTT, Valvazorjeva 38 |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
23.10.2022. 01:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Maribor |
— |
|
Spominska plošča pri Pretovčanu |
Spominska plošča na Pretovčanovi hiši v Koprivniku je posvečena sedmim borcem Vojkove brigade, ki so 15. septembra 1944 zgoreli v tej domačiji, in trem partizanom, padlim v bližnji okolici. Plošča je bila odkrita leta 1947, dostop do Pretovčanove domačije je s Sela pri Žireh. Plošča je bila odkrita 23. oktobra 1947. V prvi polovici septembra 1944 so brigade 9. korpusa začele napadati domobranske postojanke v Polhograjskih Dolomitih. Postojanko Koreno nad Horjulom je napadala Vojkova brigada. Napad je le delno uspel in brigadi je zaradi nemškega posredovanja grozila obkolitev. Glavnina brigade se je pri Selu pri Žireh še pravočasno prebila iz obroča, prečkala reko Soro, se dvignila na preval pod Pretovčem in se prek Koprivnika in Sovodnja umaknila na Cerkljanski Vrh. Sedem borcev se je med potjo zatekla na Pretovčanov steljnik v Koprivniku, kjer so prebili noč s 14. na 15. september 1944. Zjutraj so jih presenetili Nemci in jih zajeli. Zažgali so Pretovčanov steljnik, hlev in hišo, v ogenj pa nagnali sedem ujetih borcev, ki so v velikih mukah umrli. Več.... Podatki o znanih borcih, ki so zgoreli pri Pretovčanu: Rudolf Bogataj, rojen 14. aprila 1907 na Ledinici, delavec, v partizane je vstopil 19. oktobra 1943. Andrej Kovač, rojen 28. januarja 1910 v Logu nad Škofjo Loko, delavec, v partizane je vstopil septembra 1943. Podatki o padlih v okolici Koprivnika: Ferdinand Dolinar - Miklavž, rojen 27. maja 1924 na Ledinici, delavec, v partizane je vstopil 10. januarja 1943, padel je 25. aprila 1943 v Koprivniku kot borec Žirovske čete. Adolf Grošelj, rojen 2. februarja 1913 v Žireh, trgovski pomočnik, v partizane je vstopil okrobra 1943, padel je 14. junija 1944 v Koprivniku. Franc Lazar, rojen 1. oktobra 1912 v Stari Oselici, kmečki delavec, v partizane je vstopil junija 1943, padel je 7. septembra 1944 v Koprivniku. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 163-164. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/koprivnik.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 265. |
Dostop do Pretovčanove domačije je s Sela pri Žireh. |
TUKAJ JE DNE 15. 9. 1944 DALO ŽIV- LJENJE ZA SVOBODO 7 BORCEV MED NJIMI BOGATAJ RUDOLF ROJ. 14. 4. 1907 NA LEDINICI PRI ŽIREH V NE POSREDNI BLIŽINI SO PADLI ŠE TRIJE TOVARIŠI: GROŠELJ ADOLF IZ STARE VASI DOLINAR NANDE IZ LEDINICE ŽIRI LAZAR FRANC IZ STARE OSELICE OSTALI TOVARIŠI SO NEPOZNANI ZZB NOV ŽIRI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Žiri |
— |
|
Laze pri Predgradu |
Spomenik je 2017 postavila novo ustanovljena KO ZB Stari trg ob Kolpi in ga tudi vzdržuje. Glavna spominska plošča vsem padlim in umorjenim Poljanske doline ob Kolpi stoji na Kulturnem domu Predgrad, partizani in vaščani, navedeni na plošči v Lazih imajo tudi spomenike na grobju Stari trg ob Kolpi (po podatkih P. Majerleta Kukina). |
Po ogledu popravi lokacijo na zemljevidu. |
V OFENZIVI NEMŠKE NACISTIČNE VOJSKE IZ VASI LAZE: IZ VASI HRELJIN: IZ VASI DOL: SLAVA JIM! USTANOVA F. ROZMAN STANE |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano nedokončano |
— |
— |
— |
— |
Kočevje |
1603 DOL, 258/34 |
|
Hrvatini - Crevatini spominska plošča padlim borcem v NOV |
Spominska plošča je postavljena v spomin 10 padlim borcem v NOV 21. 12. 1969. EŠD 16122 |
Spominska plošča je postavljena na fasadi Krajevne skupnosti Hrvatini hišna št. 74. |
ZA SVOBODO, LEPŠO PRIHODNOST IN BRATSTVO MED NARODI SO DALI ŽIVLJENJA V NOB PER LA LIBERTA, PER UN MIGLIORE AVVENIRE E PER LA FRATELLANZA DEI POPOLI CHE IMMOLARONO LA LORO VITA NELLA LPL. HRVATIN FERRUCCIO 1926 - 1944 CASSANO COSTANTE 2924 - 1944 MAURO RENATO 1922 - 1944 MANIAGO FELIČE 1921 - 1943 GABBIANO GIUSEPPE 1925 - 1945 CREVATIN SERGIO 1926 - 1944 ELER LIBERO 1922 - 1945 MILOK GIUSEPPE 1914 - 1945 STEPANČIČ JOŽEF 1926 - 1944 NOVELLO ANTONIO 1914 - 1944 HRVATINI , 21. 12. 1969 CREVATINI KRAJEVNA SKUPNOST K.O. ZVEZE BORCEV K.O. SZDL COMUNITA LOCALE A. L. DEI COMBATTENTI A. L. DELL A.S. DEL P.L. |
— |
— |
— |
— |
Ivan Zorč 21. 05. 2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča padlim za svobodo |
Koper |
2590 HRIBI, *58/1 |
|
Spomenik - spomin na požig domačij in streljanje talcev Brunk |
Na Strnadovi hiši (Nemci so Ana Strnad pobita s puškinim kopitom pred njeno hišo) je bila prva plošča postavljena 22. julija 1951, Skoporčeva hiša je bila še v ruševinah. Po obnovitvi Skoporčeve domačije je bila prva plošča prenesena od domačije Strnad na Skoporčevo domačijo. Dopolnjena nova plošča je odkrita 5. junija 1970 (slika 1). Na plošči so žrtve:
|
Na domačiji Skoporc, Brunk 7, ob cerkvi Sveti trije kralji na Brunku 300 metrov od odcepa ceste Hotemež - Šentranž |
V SPOMIN NJIM, KI SO DALI ŽIVLJENJE ZA SVOBODO SKOPORC FRANC ČOT FRANC 1894 – 1944 1891 – 1943 SKOPORC MARIJA ČOT FRANC 1902 – 1944 1922 – 1943 SKOPORC FRANC STRNAD EMIL 1931 – 1944 1922 – 1945 PLAZAR FRIDERIK REŠETA IVAN 1911 – 1944 1897 – 1943 STRNAD ANA REŠETA VINKO 1918 – 1944 1904 – 1945 OB PETINDVAJSET LETNICI OSVOBODITVE 5. JULIJ 1970 ZB RADEČE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Kravogel Blaž, Radeče 8.5.2019 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Radeče |
— |