Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
7678
Bogdan Kordič, pokopališče Rakek

Grob Kordić Bogdana, umrl na služenju vojaškega roka, leži v JV kotu pokopališča poleg grobnice padlih borcev

V vogalu pri grobu padlega partizana Notranjskega odreda.. 

.

Pokopališče Rakek, vhod s parkirišča in nato desno mimo partizanskega robišča v desbi vogal, kjer je omenjeni grob.

OVDE   ☆  POČIVA
.
KORDIĆ BOGDAN
ROƉ.  14 XII 1927
POG.     7 IX 1947

Obstoječi spomeniki
Bor1974 22.8.2022, M. Kermavnar 25.11.2022,D. Divjak 2.10.2024
2.10.2024. 00:00
M. Kermavnar, 25.11.2022, dodal grob B. Kordiča , D. Divjak dodal posnetke 2-3, 2.10.2024
Spominske plošče
Cerknica
K.o.:1659 RAKEK, št.parc.:2/1
360
Prebačevo – spominska plošča na gasilskem domu

V pročelje gasilskega doma na Prebačevem je vzidana spominska plošča iz sivega kamna (80 cm x 100 cm). Nad ploščo je umetno kovana svetilka.

Od navedenih na spominski plošči so bili s Prebačevega: Angela Knific, Franc Naglič, Franc Kokalj, Jože Naglič, Jože Šimnovec in Jakob Triler; iz Hrastja pa: Ernest Badalič, Milan Brodar, Jakob Štucin, Jože Pravst in Jože Pavlin.

Spominsko ploščo izdelano po načrtu Hinka Cigliča, ja dal vzidati krajevni odbor ZB NOV Voglje. Odkrita je bila 11. julija 1965.

VIRI: Samo tako živi narod,

Pomniki NOB v občini Kranj, str. 190-191.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 232.

 http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=15926

EŠD: 15926, memorialna dediščina

Spominska plošča je pritrjena na južnem vogalu jugozahodne fasade gasilskega doma, Prebačevo 63.

ZA SVOBODO SO PADLI V LETIH

                    1941-1945

VAŠČANI HRASTJA IN PREBAČEVEGA

BADALIČ ERNEST       NAGLIČ FRANC

BRODAR MILAN           PAVLIN JOŽE

KNIFIC ANGELA          PRAVST JOŽE

KOKALJ FRANC           ŠIMNOVEC JOŽE

NAGLIČ JOŽE              ŠTUCIN JAKOB

TRILER JAKOB

ZB NOV VOGLJE

Obstoječi spomeniki
Franc Kržan ZBNOB KO Šenčur, Lado Nikšič, september 2014
spominska plošča
Šenčur
4187
Sovodnje

Županska uprava je spomenik postavila leta 1965.
LSI 2: 196

Ob glavni cesti Štandrež-Zagraj. Tik ob občinski hiši št. 140.

O TU CHE VAI, FERMATI

DINANZI A QUESTA PIETRA

SIAMO MORTI PER IL PASSATO

PER L'AVVENIRE VIVIAMO.

Kdor šel boš tod mimo

ob tem kamnu postoj:

za preteklost smo umrli,

za bodočnost živimo.

il Comune di Savogna ai suoi 101 figli caduti nella Guerra di Liberazione 1943-1945.

občina sovodnje 101 svojim sinovom, padlim v osvobodilni vojni 1943-1945

Obstoječi spomeniki
Lanko, 14.6.2019, dop. M. Hladnik 24. 12. 2020
1.8.2024. 00:00
Dodal sliko M. Hladnik 22. 10. 2022. M. Kermavnar, 1.8.2024, dodal fotografijo 4/2.
kamen z napisom
Italija, Sovodnje ob Soči (Gorica)
6120
Štab 4. operativne cone, Resnik

Štab 4. operativne cone je bil tu leta 1944.
Konjiška planinska pot, 33

Pri Vidmarju.

Kmetija Vidmar, Resnik [h. št.???]

V TEJ HIŠI JE BIL V ČASU NOB SEDEŽ IV. OPERATIVNE CONE.

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik S. Gradišnik, 14.11.2021.
18.8.2020. 00:00
Dodal fotografije, S.Gradišnik.
Spominska plošča
Zreče
8961
Dob, pokopališče, Serko Franc

SIstory navaja: Ime in priimek: Franc Serko, Oče: Peregrin, Mati: Marija, Datum rojstva: 12. 09. 1905, Kraj rojstva: Dupeljne, Kraj bivanja: Dob, Stara občina: Dob, Nova občina: Domžale, Poklic (soc. status): delavec, Datum smrti/izginotja: 09. 11. 1944, Kraj smrti/izginotja: Žeje, Kraj pokopa: Dob. 

Opomba: Franc Serko je napisan tudi na spominski plošči  Padlim borcem za svobodo in žrtvam fašističnega nasilja 1941–1945 v Dobu.

Dob, Iskalnik grobov Domžale

Pokopališče Dob, Trg svetega Martina 1, Domžale, Iskalnik grobov Domžale, Dob, P: S, V: 2 4, S: 3 8 6 (Iskalnik grobov Domžale, Dob Dostop: 26. 4. 2024).

                       SERKOTOVI

FRANC SERKO  roj. 1905 – 1944 [zvezda]

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 26.4.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič
26.4.2024. 00:00
družinski nagrobnik
Domžale
K. o. 1943 Dob, parc. št. 1/2
8905
Moravče, pokopališče, Napokoj Vojka
  • Sistory navaja Ime in priimek: Marija Vojka Napokoj, Oče: Josip, Mati: Marija, Po domače: Šlibarjeva, Datum rojstva: 18. 08. 1922, Kraj rojstva: Moravče, Kraj bivanja: Moravče, Stara občina: Moravče, Nova občina: Moravče, Poklic (soc. status): dijak, Datum smrti/izginotja: 01. 05 1944, Kraj smrti/izginotja: Zelena trava, Zagorje ob Savi, Kraj pokopa: Moravče.

.
»Esesovci so se nastanili v Izlaških toplicah in začeli 'otipavati'  okolico preoblečeni v partizane, da bi s provokacijo spoznali, kaj ljudje mislijo.
[…]
  Moštvo te esesovske alarmne čete je med drugim zakrivilo smrt treh partizanov, med katerimi je bila tudi Marija Napokoj – Vojka iz Moravč. Bilo je na Zeleni travi nad Zagorjem, in sicer prvega maja 1944. V Šikovčevi hiši so imeli sestanek nekateri člani okrožnega komiteja KPS za revirje. Zraven so bili še Ivo Levstik-Gojc, Feliks Pečar-Mijo, Vili Vresk-Urban in Tončka Majcen. Prvi trije so stali v odmoru pred hišo in opazovali nacistično zborovanje v Zagorju. Toda tudi Nemci so opazili partizane in jih v hitri akciji obkolili. Napadli so jih po končanem zborovanju. V boju so bili ranjeni Levstik, Pečar in Napokojeva. Pečar je bil verjetno smrtno ranjen, Levstik in Napokojeva pa sta se sama ustrelila, ko sta spoznala, da se ne moreta rešiti. Majcnova in Vresk sta ušla.
      Mrtve partizane so Nemci naložili na lojtrski voz in jih odpeljali v Zagorje. Tam so jih razkazovali, fotografirali, vmes pa je igrala godba. Odpeljali so tudi več družin iz vasi (skupaj devet oseb) in jih zaprli v klet orožniške postaje. Mrtve partizane so naslednji dan odpeljali na Izlake in jih pokopali za šolskim poslopjem.1

1 Podatki o tem dogodku so objavljeni v knjigi dr. Toneta Ferenca: 'Satan, njegovo delo in smrt,' na str. 201–205 in 221; Založba Borec, 1979.«

  • Danica Ribičič-Vera, Zaupanje, Ljubljana: Založba Borec, 1985, str. 96–97.

.

»Pismo

Ne joči, mama,
saj me rana več ne skeli.
Verjemi, še enkrat rada bi dala
za veliko stvar svojo mlado kri.

Ne joči, mama!
Poglej: iz tisoč oči
iskra, ki sem jo vžgala, 
kot kres gori.

Ne joči, mama,
ker le to me boli.
Bodi, kar smo mi vsi,
in tudi ti stisni pesti.

                Cvetko Zagorski
[…]
Pismo.  Prvega maja 1944 je na Trati nad Zagorjem padla pod esesovskimi streli mlada partizanka Vojka Napokoj, učiteljeva hčerka iz Moravč. Njena smrt je pretresla vse njene znance in tovariše. Žalostno novico je moral sporočiti njenim staršem Cvetko Zagorski, ki je pod tem vtisom tudi napisal Pismo, in sicer na Grmačah pod Sv. Miklavžem, s podpisom Vojka. Pod tem podpisom je pozneje tudi izšla v zbirki 'Pesmi naših borcev'.«

  • Partizanska ljudska pesem, I, Izbral in uredil Črtomir Šinkovec, Ljubljana: Zavod »Borec« v Ljubljani, 1970, str. 147, 222.

.»Cvetko Zagorski, 28-letni novinar, pesnik, pisatelj, član AGITPROP-a pri Pokrajinskem odboru za Štajersko. […] Cvetko Zagorski-Vojka, (glej spredaj). Besedilo je nastalo prve dni maja na Grmačah nad Moravčami, ko je padla mlada partizanka Vojka Napokoj, hčerka učitelja iz Moravč, s še dvema Zagorjanoma. Od daleč so opazovali okupatorjevo proslavo v Zagorju, pa jih je nekdo prepoznal in izdal. Žalostno novico Vojkini smrti je moral njenim staršem sporočiti avtor in je pod tem vtisom napisal tudi to pesem. Objavljena je v Mladini, glasilu ZMS, 1. II. št. 3 maj 1944. Znana je tudi varianta besedila z naslovom Pismo, objavljena v Ljudski pravici, 1. V., št. 8, 4. 6. 1944. Tipkopis hrani avtor, ciklostiran list, kjer komentar k besedilu avtorstvo pripisuje kurirki Vojki sami, po IZDG fasc. 37, mapa1/4. […]

 

Ne joči, mama!

 

 Ne joči, mama,

 

strel skozi prsi me več ne boli,

 

Zares, živela bi rada,

 

vendar prelila

 

za véliko stvar

 

svojo mlado sem kri.

 

 

Ne joči, mama,

 

iz nerazcvelega popja

 

se ta moja mladost,

 

ki sem darovala jo domovini,

 

v pomlad razcveti.

 

 

Ne joči, mama,

 

zakaj le-to me boli.

 

Za menoj v bolečini

 

še ti – stisni pesti!"

 

  •  Slovensko pesništvo upora 1941–1945, Druga knjiga, Partizanske, Izbral in uredil Boris Paternu, sodelovala Irena Novak-Popov, Novo mesto: Tiskarna Novo mesto Dolenjska založba, V Ljubljani: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1995, str. 458.

 

Opomba

• Vojka Napokoj je  napisana tudi na spominskem znamenju trem aktivistom v Ravenski vasi in na spomeniku padlim v NOB v Ravenski vasi,  na spomeniku v Izlakah ter na spomeniku V spomin žrtvam Moravške doline 1941 – 1945 v Spominskem parku pred cerkvijo sredi Moravč.    

·       • Po Vojki Napokoj je poimenovana ustanova Vzgojno varstvena enota Vojke Napokoj, Osnovna šola Jurija Vege, Moravče.

.

Pokopališče Moravče, P: B, V. 8, S. 4

                                    DRUŽINA
NAPOKOJ                     [križ]                ŠLIBAR

        hčerka VOJKA
           DIJAKINJA
         * 18. 8. 1922.
PADLA ZA DOMOVINO
           1. 5. 1944. 

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 16.4.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič. Zdenka Primožič 18. 8. 2024 dopolnila Opis z besedilom pesmi Ne joči, mama!, objavljenem v knjigi Slovensko pesništvo upora 1941-1945.
16.4.2024. 00:00
20.9.2025. 17:10
Moravče
K. o. 1955 Moravče, parc. št. 137/1
1590
Osnovna šola Lokovica

Ob vhodu v šolsko poslopje je na kovano konstrukcijo postavljena spominska plošča, ki je posvečena enajstim padlim  domačinom - borcem NOV in žrtvam fašističnega nasilja v letih 1941 - 1945.

Spominsko znamenje je bilo odkrito 28. septembra 1980.

Vir: Spomeniki in znamenja NOB v Mežiški dolini

Avtorja: Prof. Janez Mrdavšič in Alojz Krivograd

Pod vrhom klanca na Holmecu ob državni cesti Poljana - Mejni prehod Holmec je odcep desno za podružnično osnovno šolo Franja Goloba na Holmecu (Dolga Brda 37 a, Prevalje). Ob glavnem vhodu v šolo je postavljeno spominsko znamenje.

Z RASTJO V SVOBODI SE RAZCVETA NAŠA ŽRTEV

PADLI BORCI NOV IN ŽRTVI FAŠISTIČNEGA NASILJA

1941 - 1945

GRADIŠNIK HERMAN     1923 - 1945

GRADIŠNIK MATEVŽ      1912 - 1945

KRAJGER MAKS            1918 - 1944

KRALJ MIRKO              1910 - 1944

KRAMOLC LENART        1902 - 1945

PODRIČNIKPAVEL         1923 - 1945

PRELOGAR KAREL         1907 - 1945

STROPNIK PAVEL          1903 - 1945

ZDOVC MIRKO             1920 - 1944

VALENTAR GREGOR       1915 - 1945

ZDOVC FRANC             1899 - 1945

28. 9. 1980                               KK SZDL HOLMEC

Alojz Ovnič, 20.april 2017
Dodal poštni naslov in pobrisal podvojeni vnos S. Gradišnika. -- M. Hladnik 30. 5. 2023
Spominska plošča na kovanem podstavku
Prevalje
288
Spomenik na Ilovi Gori

Spomenik je visok 4,5 m. na sredini je navzgor in navzdol preklan v 2 kraka, napis pod vklesano zvezdo je na sprednjem spodnjem delu.

Načrt za spomenik je izdelal arhitekt Edo Mihevc, avtor napisa pa je Tone Seliškar. Spomenik so odkrili 10. septembra 1961.

Ob spomeniku je grobnica okoli 70 padlih borcev, urejena 8. maja 1949.

H grobnici na levi vodijo 4 stopnice, k spomeniku pa še tri. Okolje je urejeno, razen skrinjice za spomenikom, namenjene podpisovanju obiskovalcev, ki je žal prazna in poškodovana.

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 35.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 105 in 111.

nad vasjo Velika Ilova Gora v ovinku v smeri proti Prelogu in Ravnem Dolu

Na grobnici piše:

TUKAJ POČIVA 64 NEIMENOVANIH BORK IN BORCEV

NARODNOOSVOBODILNE VOJSKE, KI SO PADLI V 

6. NEMŠKI OFENZIVI NOVEMBRA 1943

Na sprednji strani obeliska piše:

NE IN NE

NISO NAS STRLI

IN NIHČE NAS

NIKDAR NE BO.

TRPELI, KRVAVELI,

PADALI SMO

IN NA NAŠI

ZEMLJI OBSTALI.

Obstoječi spomeniki
Mira Hladnik
visok obelisk in marmorni pokrov grobnice
Grosuplje
1793 ILOVA GORA, 80/2
4001
Spominska plošča padlim prvoborcem družine Letonja

Rojstna hiša in dom padlih bratov Letonja, obeležena s spominsko ploščo. Jože in Vlado Letonja sta bila organizatorja narodnoosvobodilnega gibanja v Savinjski dolini in na Koroškem.
EŠD 4376

Veliki Vrh 29. Hiša stoji v jugozahodnem delu razloženega naselja.

                                       [zvezda]
    DOMAČIJA "PRI MARTINU" JE BILA  LETA 1941 
            ŽARIŠČE UPORA PROTI OKUPATORJU
 OČE IVAN LETONJA JE BIL USTRELJEN LETA 1942 
ŽENA MARIJA JE LETA 1942 UMRLA V AUSHWITZU
            V BOJU Z NACISTI STA PADLA SINOVA -
            PRVOBORCA IN ORGANIZATORJA NOB, 
                 JOŽE LETONJA - KMET L.1942 IN 
                   LADI LETONJA - JANEZ L.1944
NOVEMBER 2005BERTA, MARA, ELA-ATENA, VERA, JANA

Obstoječi spomeniki
Ana Kočar, 08.04.2019 Stane Gradišnik, 21. 08. 2020
Marmorna plošča na fasadi domačije.
Šmartno ob Paki
1757
Spominsko znamenje pri Lopatetu - Požgana partizanska domačija in zažgane žrtve

Nemci so maja 1944 požgali domačijo Lopatetovih v bližini Št. Vida. V domačiji so zgoreli trije domačini Luka in Matevž Poznič in Jakob Konečnik.

Sto metrov pod požgano domačijo nad cesto so 13. avgusta 1984 odkrili spominsko znamenje

Spomenik leži tik nad cesto Črna - Sleme 500 m pred Šentvidom .Spomenik je dobro viden iz ceste in lepo urejen.

MAJA 1944 SO LUKA POZNIČ, MATEVŽ POZNIČ IN JAKOB KONEČNIK ZGORELI Z DOMOM LOPATETOVIH

ŽIVIM V OPOMIN SLEDI BESNENJA RANJENE ZVERI

ZB ČRNA

a. Ovnič, 7. maj 2017
6.6.2023 Pravilno lociral spomenik 200 metrov stran.
Bronasta plošča na grobo obdelanem večjem kamnu
Šoštanj
6881
Maribor, Spomenik padlim in žrtvam NOB
Poleg Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, ZDRAVSTVENA POSTAJA POBREŽJE, Cesta XIV. divizije 30.

               PADLIM IN ŽRTVAM 
                          V NOB
     NEIZMERNO BOGASTVO JE 
     VZKLILO IZ ZEMLJE TE Z VAŠO
     KRVJO PREPOJENE - ZAHVALA 
     VAM PADLI JUNAKI -
     TE ŽRTVE NIKDAR NE 
     BODO ZGUBLJENE
           KRAJANI POBREŽJA
                          1985.

leva plošča:
[zvezda]
VINKO AVPIČ                 1920 - 1945
ARPAD BALAŠA            1920 - 1945
LEOPOLD BAN              1921 - 1944
STANISLAV BENKO       1910 - 1941
DRAGO ČERNE             1911 - 1942
RUDOLF ČERNEC         1902 - 1942
TONE ČUFAR                 1905 - 1942
ALDO DEBELJAK          1927 - 1945
KAREL DOBAJ               1911 - 1944
LEOPOLD ERČULJ        1907 - 1944
SLAVKO HOJNIK           1921 - 1942
FRANC IMENŠEK          1913 - 1945
PAVEL KETE                  1905 - 1942
IVAN KLOBASA              1911 - 1944
IVAN KNEZAR                1925 - 1945
DRAGO KOBAL              1911 - 1944
ZLATKA KOBAL              1919 - 1944
DOMINIK KODRIČ          1907 - 1942
JOŽE KOGLOT               1926 - 1944
ARNOŠT KOHNSTEIN   1888 - 1944
EMILIJA KOHNSTEIN    1927 - 1944
JANKA KOHNSTEIN      1866 - 1944
OLGA KOHNSTEIN        1895 - 1944
PAVLA KOHNSTEIN       1898 - 1944
RUDOLF KOHNSTEIN   1919 - 1944
FRANC KOLARIČ          1921 - 1941
MARTIN KONŠAK          1910 - 1944
STANKO KORŽE            1918 - 1944
AMBROŽ KOVAČIČ       1923 - 1944
NADA KOVAČIČ             1925 - 1945
ANTON KRAŠNA            1900 - 1945
ZVONKO KRAŠNA         1927 - 1943
FRANC KUKOVEC         1920 - 1942
JOŽE LEMUT                  1918 - 1942
MAKS LORBEK               1909 - 1944
AVGUST MAHNE            1906 - 1944
AVGUST MAJERIČ          1905 - 1944
KLARA MARHOLD          1892 - 1942
METKA MILKOVIČ          1919 - 1943
SMILJAN MILOSTNIK     1923 - 1944
IVAN MOČNIK                 1923 - 1944
.
desna plošča:
[zvezda]
VALENTIN MOŽINA        1908 - 1941
KAREL MUNDA               1917 - 1943
PAVEL NARATH              1923 - 1942
ANTON PANGERC         1913 - 1944
SLAVKO PERIC              1910 - 1941
ANTON PIŠČANC           1907 - 1944
HINKO PLAVČAK            1913 - 1944
JAKOB PLOJ                   1911 - 1944
ELIZABETA POHL           1910 - 1944
ŠTEFAN POLC                1911 - 1944
FRANC POLENČIČ         1911 - 1941
FERDINAND POLIČER   1931 - 1944
FRANC PREMRL             1918 - 1942
JOŽE PULKO                   1921 - 1943
MIRKO RENČELJ            1902 - 1943
FRANJO RIBIČ                1911 - 1941
ALOJZ ROZMAN              1915 - 1941
PETER RUPAR                1899 - 1944
JOŽE SARAZIN               1910 - 1944
IVAN SAVINŠEK              1921 - 1945
ERNA SINGER                 1904 - 1944
MARIJA SINGER             1869 - 1944
MILAN SINGER               1931 - 1944
MIRKO STARC                1918 - 1944
JOŽE ŠILAK                     1907 - 1945
ERNEST ŠNOFL              1907 - 1944
MILAN ŠORGO                1921 - 1945
RIKO ŠRAMEL                 1917 - 1942
VLADIMIR ŠTOKA           1910 - 1943
JANKO ŠTRUK                1907 - 1945
FRANC ŠULER                1922 - 1944
ALBIN TIHEL                    1914 - 1944
SILVIRA TOMASINI          1912 - 1942
EMIL TOPLAK                  1905 - 1942
ANTON VELUŠČEK         1912 - 1944
JANEZ VOGRIN               1921 - 1945
JOŽE VRHNJAK               1910 - 1945
JANKO ZEMLJIČ              1906 - 1944
JOŽE ZUPANC                  1889 - 1941
IVAN ŽIGART                    1906 - 1945
LOVRENC ŽOHAR           1905 - 1945

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar
28.7.2021. 00:00
Maribor
1810
Nemški napad na bazo - Spominsko znamenje na Polovcu

Nemci so v noči iz 11. na 12. februar 1945 napadli bazo Okrajnega odbora odbora OF Prevalje v Lukeževih gozdovih na senčni strani Javorja, na Polovcu. V boju je padlo šest aktivistov OF, rešilo pa se jih je pet. Za časa vojne so bazo imenovali Jedlovčki bunker.

Vir: spomeniki in znamenja NOB v Mežiški dolini

Avtorja: Prof. Janez Mrdavšič in Alojz Krivograd

Spomenik stoji ob cesti Črna na Kor.--Šoštanj. Odcep od ceste pri Drvodelovem mlinu (3 km iz Črne) desno in po gozdni poti naravnost vse do spomenika na desni strani ceste. Pred spomenikom je ostrejši levi ovinek in potok. Spomenik je dobro viden ob poti.

TU SO 12. FEBRUARJA1945 PADLI AKTIVISTI OF

ZORKA - TONČKA - EDI - IVAN - LOJZI - ANZI

POBITI OB SVITU SVOBODE - V SVOBODI NAM KAŽEJO POT

ZB ČRNA

Alojz Ovnič, 18. maj 2017
6.6.2023 Lociral spomenik na pravilno lokacijo dva kilometra stran od prvotne oznake. bb
Zidana osnova na betonskem temelju na kateri ji na desni strani plošča na levi strani pa je znakOF v krogu, ki izžarevajo žarki in vaza na vrhu.
Črna na Koroškem
310
Pševo, spominske plošče padlim domačinom

Kompozicija treh spominskih plošč z imeni trinajstih padlih domačinov med NOB, posvetilnim verzom in posvetilom vaščanov Čepulj, Javornika, Pševa, Rakovice, Zabukovja. Vse plošče so izdelane sivega istrskega marmorja. Pokončna plošča v sredini, z imeni padlih je visoka 140 cm, široka 63 cm. Na levi je manjša podolgovata plošča (80 cm x 35 cm). Na desni je najmanjša plošča (55 cm x 40 cm).

Avtor 1959 odkritih plošč je arhitekt Maks Stenar.

Spominske plošče so oskrbeli vaščani omenjenih zaselkov na pobočjih Jošta.

VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 68-69.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 232.

http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=21288

EŠD: 21288, memorialna dediščina

Spominska plošča je pritrjena na severozahodno fasado gasilskega doma na Pševem, Pševo 3 (prvotno na pročelju osnovne šole Pševo).

       V pokončno ploščo v sredini so vklesana imena:

BALANČ JERNEJ

1898 – 1943

BENEDIČIČ ALBIN

1921 – 1945

BENEDIČIČ AVGUST

1921 – 1944

BENEDIČIČ RUDOLF

1922 – 1944

BENEDIK JANEZ

1902 – 1945

BENEDIK LJUDMILA

1918 – 1943

BENEDIK LOVRENC

1909 – 1945

BENEDIK STANISLAV

1920 – 1943

JEREB JOŽE

1910 – 1944

POTOČNIK FRANC

1923 – 1944

ŠVEGELJ MIRKO

1922 – 1943

VALANČIČ ANTON

1904 – 1944

VALANČIČ JOŽE

1900 - 1945

.

       V podolgovato ploščo je vklesano:

VSI NEPOZABNI TI ROJAKI

ZA NAS SO PADLI KOT JUNAKI

KDOR MIMO GRE, TEJ NEMI ČETI

SPOMON HVALEŽEN NAJ POSVETI

.

       Na najmanjši plošči je vklesan napis:

VAŠČANI

ČEPULJ, JAVORNIKA,

PŠEVA, RAKOVICE

IN ZABUKOVJA

1.MAJA 1959

Obstoječi spomeniki
Ivan Mihovec ZBNOB KO Žabnica, Lado Nikšič, avgust 2014
spominske plošče
Kranj
2130 PŠEVO, 293/5
875
Ljubljana - Ustanovitev OF

Osvobodilna fronta je bila organizacija različnih skupin pod vodstvom Komunistične partije, ki se je med drugo svetovno vojno aktivno in z orožjem uprla okupatorju. Spomenik stoji pred hišo na naslovu Cesta 27. aprila 51 (takrat Večna pot 3, dom Josipa Vidmarja), kjer je potekal ustanovni sestanek. Udeležili so se ga: Boris Kidrič, Aleš Bebler, Boris Ziherl (predstavniki komunistov), Franc Šturm, Ferdo Kozak, Josip Vidmar (predstavniki kulturnih delavcev), Josip Rus (predstavnik Sokola) in Tone Fajfar (predstavnik krščanskih socialistov.

Čeprav je bilo prvotno rečeno, da je ustanovni sestanek potekal 27. aprila 1941, je bilo kasneje ugotovljeno, da je potekal dan prej, torej 26. aprila 1941, vendar se je zaradi zakoreninjenosti prvega datuma le-ta ohranil.

Na sestanku niso vodili zapisnika, zato so bili glavni sklepi v petih točkah povzeti za nazaj:

1. Uspehi tujčeve demagogije so zgolj trenutni, na obzorju je vsenarodno množično gibanje.

2. Slovenski narod bodo osvobodile njegove ljudske sile.

3. Ljudje in krogi, ki so odgovorni za poraz in zasužnjenje, bodo postali opora tujim zatiralcem.

4. Sovjetska zveza je up in nada slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja.

5. Z delom je treba pričeti takoj.

Vir: Repe, Božo. S puško in knjigo. Narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda 1941 - 1945. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2015.

Spomenik ustanovitvi Osvobodilne fronte si je Jože Plečnik zamislil kot kamnit stenski vodnjak, zaključen s simbolom Triglava in peterokrako zvezdo. Prostor spomenika je na pločniku zaznamovan s konfini in kamnitim tlakom. Postavljen 27. aprila 1951, sodelavec Milan Arnež.

Foto: Boštjan Potočnik

EŠD 22797

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 51-52.

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 65.

Spomenik stoji pred hišo na naslovu Cesta 27. aprila 51 v Ljubljani (nekoč Večna pot).

                 27 APRILA 1941

JE BILA V TEJ HIŠI USTANOVLJENA

        OSVOBODILNA FRONTA

       SLOVENSKEGA NARODA

Obstoječi spomeniki
Boštjan Potočnik, 9.1.2017
17.10.2023. 00:00
M. Kermavnar, 7.5.2021, Obeležje odkrito 26.4.2021 v Vidmarjevi hiši v Rožni dolini, LJ, https://www.rtvslo.si/slovenija/v-vidmarjevi-hisi-odkrili-spominsko-plosco-ob-80-obletnici-upora-proti-okupatorju/578095 M. Kermavnar, 8.5.2022: Združil z novejšim zapisom/dvojnikom po podatkih iz VPP (S. Gradišnik, 26.3.2022, lokacija 46°3'8.55" N 14°28'52.43" E). Dvojnik izbrisal. Krečičev katalog navaja samo Plečnikovo avtorstvo spomenika. M.Kermavnar, 17.10.2023, uredil napis na spomeniku in dodal fotografijo 3/2 Mojce Luštrek.
prosto stoječi spomenik
Ljubljana
Vič, 82/8
5489
Slavko Krušnik - Mihec
Ob poti spominov in tovarištva v Ljubljani v Kosezah.

DRUŠTVO ZELENI PRSTAN

SLAVKU KRUŠNIKU - MIHCU

ob 90 letnici

NJEGOVA PLANINSKA SKUPINA

2014

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik po fotografijah in opisu Mojce Župančič.
27.4.2020. 00:00
medaljon
Ljubljana
Zgornja Šiška, 1163/5
7501
Komen - freski v zadružnem domu

Freski v zadružnem domu so od leta 1948 do oktobra 1949 delali slikarji Ive Šubic, Floris Oblak, Janez Vidic in Ivan Seljak. Prikazan je prizor v Komnu nesrečnega 15.februarja 1944, ko so Nemci izgnali domačine. V ozadju je dobro viden vaški zvonik in ruševine komenskih hiš. V izgnanstvo so morali vsi moški, ženske in otroci. Zdravi in bolni. S seboj so nesli cule, v katerih je bilo le tisto, kar so uspeli v kratki uri pripraviti za popotnico.

Vir: Pomniki našega trpljenja v letih 1941 - 1945, Zdenka Kaplan, Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945, Ljubljana 2005

Občina Komen je v decembrski številki Burje (2021) , občinskega glasila in na svoji internetni strani objavila idejno zasnovo novega kulturnega doma, ki predvideva, ki predvideva rušitev dotrajanega starega in gradnjo novega objekta.

Obstoječi dom je bil v okviru Zadruge zgrajen leta 1948 v štiridesetih oziroma oseminštiridesetih dneh in je bil prvi na Primorskem in tretji v Sloveniji. Postavili so ga vaščani in sicer iz kamenja, zbranega na pogoriščih v Komnu. , v sosednjih vaseh in javah, to je manjših kamnolomih. Notranjost so začeli urejati naslednje leto, ko so kraj kot prostovoljci obiskali mladi slikarji Ive Šubic, Boris Oblak in Janez Vidic. Plod njihovega bivanja pri domačinih sta postali dve stenski sliki oziroma poslikavi: prva upodablja zgodovino Komna od Osvobodilne fronte, druga kmečko življenje od pomladi do jeseni.

 Za poslikavi so odprte še vse možnosti, torej izdelava replik, digitalnega zapisa ali pa da se originala ohranita in da se ju prenese v druge prostore.

Vir: Mi gradimo zadružne domove, zadružni domovi gradijo nas!, Žiga Fabjan, Radio Študent-Offside, 13.januar 2022

Vir: Pomniki našega trpljenja v letih 1941-1945 in v spomin umrlim v izgnanstvu, Zdenka Kaplan, Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945, Ljubljana 2005

foto123

V središču naselja na naslovu Komen 118
Neobiskani spomeniki
D.Divjak 17.4.2022
17.4.2022. 00:00
Freske
Komen
K.o.: 2412 - KOMEN, št.parc.: 1871/2
3168
spominski plošči na vhodu OŠ

Datum odkritja 1956 ali 1957, izvajalec del kamnosek Mulej Jožko, Videm - Krško.

Na dveh glajenih kamnitih ploščah so vklesana imena padlih partizanov in žrtev fašističnega nasilja. 

EŠD 10486

Google pokaže leta 2023, da sta bili plošči ob prenovi stare šole in dograditvi nove odstranjeni in preseljeni na nek vogal, ki ga na Google s pogledom z glavne ceste ni mogoče določiti. Nad ploščama ni več zvezd. (MK)

Spominski plošča sta ob vhodu v stari del šole v Cerkljah, h. št. 3

1. PLOŠČA

PADLIM BORCEM

BUTARA JOŽE            1924 - 1945

BUTARA KAREL          1926 - 1945

SRPČIČ MARTIN         1914 - 1944

BAŠKOVIČ FRANC      1925 - 1945

BAŠKOVIČ ALFONZ    1926 -1945

BUTARA FRANC          1915 - 1943

KALIN ANTON              1921 - 1943

MARETIČ JOŽE           1923 - 1943

ŠTEFANIČ RUDI          1915 - 1944

KUHAR JOŽE               1916 - 1942

PEŠEC RUDI                1916 - 1945

PEŠEC JOŽE                1914 - 1945

ŠTEFANIČ SLAVKO     1923 - 1945

KUŽELJ JOŽE              1911 - 1943

II. PLOŠČA

ŽRTVE

IGNOTI JANEZ           1879 - 1944

KUS KAROLINA         1928 - 1944

KUŽELJ JOŽEF          1911 - 1943

KVARTUH MARTIN    1909 - 1945

GRAMC FRANC         1920 - 1941

PFEGA JANEZ            1907 - 1944

ŠPOLAR ANTON st.   1879 - 1944

ŠPOLAR ANTON ml.  1919 - 1941

SMUKOVIČ FRANC    1929 - 1943

NAGY ALBERT            1911 - 1944

ŠULEN JOŽEF            1909 - 1944

Neobiskani spomeniki
4.8.2025. 17:27
M. Kermavnar, 4.8.2025, dodal dve fotografiji, dopolnil opis in lokacijo. Status zaradi prestavitve postavil na neobiskan.
Spominska plošča
Brežice
3126/1 k. o. Cerklje ob Krki, splošno ljudsko premoženje Cerklje ob Krki
4384
Borcem in talcem

8 m visok žlebljen obelisk z imeni med NOB padlih borcev in talcev v spodnjem delu je delo arhitekta Dušana Samca.

EŠD 10449

V parku pred cerkvijo sredi vasi, severno od magistralne ceste, zraven gasilskega doma v kraju Gotovlje.

V SPOMIN PADLIM BORCEM NOV IN
TALCEM IZ GOTOVELJ 1941--1945

BORCI 8 IMEN 

TALCI 5 IMEN NEDOKONČANO XX

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 21. 8. 2019
Obelisk
Žalec
2938
Grob borca ob Tesnici

Grob borca NOV ob glavni cesti preko potoka Tesnica. 

https://dokumenti-pis.mop.gov.si/javno/veljavni/O144/7/NPB.pdf

"Pred Sodinovo žago je v gozdičku ob potoku spomenik padlemu Francu Polancu" (Konjiška planinska pot, 16). Najbrž je to isti spomenik.

Desno ob cesti Frankolovo-Zreče, pred zaselkom Graben. Do groba vodi s ceste mostiček čez potok Tesnico in tlakovan dohod. [46°20 ́42.27 ̋15°20 ́26.81 ̋ -- lokacija je prekopirana iz Odloka občine Zreče, je napačna, prava je tista na zemljevidu, tudi podatek o h. št. Stranice 88 je napačen.] Spodnje Stranice 30

TU JE GROB BORCA NOV KI JE PADEL V
 BORBI PROTI OKUPATORJU LETA 1943

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 1. 4. 2018 7.marec 2021 dopolnil D.Divjak
16.3.2025. 00:00
7.3.2021 dopolnil podatke D.Divjak
granitni klesani
Zreče
K.o.: 1104-PRELOGE, št.parc.: 1390/9
4436
Širca, pokopališče Žalec
Pokopališče Žalec. Del 1 Polje E Vrsta 11 Številka 6

ŠIRCA

FRIDERIK * 6. 3. 1891  + 23. 9. 1942
UMRL V MAUTHAUSNU

MIROSLAV *8. 4. 1924 + 1942
PADEL V NOB

M. Hladnik 30. 8. 2019
Žalec
4271
LESNO BRDO - spomenik taboru Rašiške čete in taboru II.čete I. bat. Dolomitskega odreda

EŠD: NI

Spomenik je predstavljala prirezana betonska prizma velikosti okoli 60 x 80 cm, z vgrajeno kovinsko ploščo velikosti okoli 40 x 50 cm z reliefnim napisom in je bila postavljena na najvišji točki Velikega vrha, imenovanega tudi "Miza", ki je znani cilj pohodnikov.

Spomenik so postavili in odkrili v 60. letih, a so ga vandali pred nekaj leti tako uničili, da ni ostalo sledi o njem.

Veliki vrh - Miza nad Lesnim Brdom. Dostop na Vrh je možen skozi Lesno Brdo, iz Jordanovega kota, iz Kačje vasi ali iz Loga. Poti oz. steze so lepo vidne.

NA TEM MESTU SE JE ZADRŽEVALA RAŠIŠKA ČETA OD 7.XI. - 6.XII.1941.

JULIJA 1942. PA II. ČETA I. BAT. DOLOMITSKEGA ODREDA.

KOMANDIR ČETE JE BIL ČRT - KONDI ŠIMNIC

Uničeni spomeniki
T. Bizjak 16.7.2019;
betonska prizma s kovinsko ploščo, memorialna dediščina, kraj zgodovinskega dogajanja
Vrhnika
k.o.1998 - Velika Ligojna, parc. št. 1629/2
8647
Janez Penko

V Slavini je živel tigrovec Janez Penko, zaprt, mučen...fašizem je povzročil mnogo gorja na Primorskem. Vir: FB, Bruna Olenik.

geslo: TIGR

Pokopališče Slavina.

PENKO JANEZ 1905 - 1975

Neobiskani spomeniki
S.Gradišnik, 31. 10. 2023
31.10.2023. 00:00
Nagrobnik
Postojna
594
Spominska plošča pri Zgagi

S kovinsko ograjo obdano betonsko obeležje (odkrito 1. novembra ali decembra 1951) z zaključkom v obliki stiliziranega Triglava in s pravokotno, svetlo kamnito ploščo, na kateri je vklesan napis pri Zgagi v Podporeznu je posvečeno petim žrtvam fašističnega nasilja, ustreljenim 18. novembra 1943. Odkrili so jo leta 1951 na vstopu v Štulčevo grapo. Dostop s ceste Železniki–Podbrdo.

Novembra 1943 so Nemci izvedli proti zelo aktivnim enotam 31. divizije obsežno ofenzivo Traufe, ki je zajela osvobojeno ozemlje na Gorenjskem in Cerkljanskem,  na Žirovskem vrhu v Poljanski  dolini ter okolico Ratitovca in Davče v Selški dolini. Med boji v Davči  18. novembra 1943 so Nemci zajeli dva partizana, aretirali dva domačina in Antona Trojarja iz Trtnika pri Podbrdu. Po obsodbi v nemškem štabu pri Zgagi so jih postrelili v Štulčevi grapi. V hudih mukah so umrli šele naslednjega dne.

Več....

Podatki o žrtvah:

Ludvik Frelih, rojen 21. avgusta 1906 v Davči, kmet, aretiran 18. novembra 1943

Ciril Peternelj, rojen 10. februarja 1923 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil oktobra 1943, ujet 18. novembra 1943.

Janez Šubic, rojen 15. oktobra 1910 v Davči, čevljar, aretiran 18. novembra 1943.

Anton Trojar, rojen v Trtniku pri Podbrdu, kmečki delavec, aretiran v Podporeznu, ko se je vračal iz Ljubljane domov.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 217-218.

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/podporezen.html

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 266.

EŠD  21377

Dostop s ceste Železniki–Podbrdo.

V SPOMIN ŽRTVAM NOV

USTRELJENI 18. 11. 1943

PETERNELJ  CIRIL

ŠUBIC  JANEZ

FRELIH LUDVIK

TROJAR  ANTON

EDEN NEPOZNAN

SLAVA JIM!

Obstoječi spomeniki
Franc Podnar
Spominska plošča
Železniki
1021
Vršič
Na vrhu prelaza Vršič, nasproti odcepa proti Poštarski koči, na južni strani zidanega temelja stavbe, ki je ni več, na zahodni strani ceste.

        6. MAJA 1945                 [zvezda]
SO ENOTE JUGOSLOVANSKE ARMADE
 (11. DALMATINSKE UDARNE BRIGADE, 
           1. TANKOVSKE BRIGADE IN
  ARTILERIJSKE BRIGADE 4. ARMADE)
PREŠLE NA TEM MESTU V NAJHUJŠIH
   RAZMERAH IN V NENEHNIH BOJIH
      S SOVRAŽNIKOM ČEZ VRŠIČ IN
    NADALJEVALE SVOJ ZMAGOVITI 
             POHOD NA KOROŠKO.

                                   4. JULIJ 1980

4. 7. 1980
Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 22. 2. 2017 nedokončano
M.Kermavnar, 10. 7. 2025, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na plošči in dodal 2 fotografiji ter katastrske podatke
Spominska plošča
Bovec
2003 TRENTA LEVA, 64/1
3936
Topovski gnezdi na Debelem rtiču

Betonski postojanki za namestitev težkega kopenskega topništva  proti ladjam sta bili postavljeni verjetno po nemški okupaciji Istre leta 1943.

EŠD 28550

vsi123

Gnezdi sta sredi vinograda ob robu Debelega rtiča, levo nad cesto, ki iz Anakrana pelje proti mejnemu prehodu Lazaret.
Obstoječi spomeniki
M. Hladnik, nedokončano neobiskano Stane Gradišnik, 8. 7. 2020
Bunker.
Ankaran
2593 OLTRA, 34/5