| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Moste pri Komendi |
Kamnit vodnjak z lesenim nastavkom je bil na pobudo ZB Komenda in mladina Most postavljen 22. julija 1975. EŠD 10711 Spominska obeležja NOB občine Kamnik, Kamnik: Kulturna skupnost, Zveza združenj borcev NOB, 1975, spomenik št. 33. Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 54. |
Na ograjeni zelenici v trikotniku cest južno od cerkve, v bližini šole, med hišnimi številkami 6, 7 in 8. |
/O\/F\ BERNOT LAH BOLTEŽAR ZB KOMENDA 1975 SLAVA PADLIM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 21. 7. 2018 |
— |
— |
— |
vodnjak |
Komenda |
1905 MOSTE, 1412/2 |
|
Padlim gasilcem, Drešinja vas |
Ni v RKD. |
Drešinja vas 4a, na dvoriščni fasadi gasilskega doma na začetku vasu, severno od magistralne ceste skoznjo. |
V SPOMIN PADLIM GASILCEM USTRELJENI: MLAKAR LOVRO 1942 MLAKAR FRANC 1942 MLAKAR PEPI 1942 . PADLI: MIRNIK MATIJA 1942 MIRNIK IVAN 1944 PRISTOVŠEK SLAVKO 1944 ŽAGAR FRANC 1945 . SLAVA NJIM! P. G. D. DREŠINJA VAS 20. 7. 1952 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 21. 8. 2019
26.9.2021 D.Divjak |
— |
— |
26.9.2021 dodal tekst s plošče in podatke D.Divjak |
Spominska plošča |
Žalec |
K.o.: 1000-LEVEC, št.parc.:447/7 |
|
Spomenik trem talcem-Podčetrtek |
"Gnusen zločin v Podčetrtku so storili pripadniki kretskih padalcev, ki so se umikali skozi Podčetrtek že po brezpogojni predaji Nemčije. V zgodnjih jutranjih urah so zverinsko ubili bivšega šolskega upravitelja Karla Černigoja, ki je v stari Jugoslaviji zbežal pred fašisti s Primorske, in bil nadučitelj v Olimju ter pozneje v Podčetrtku vse do okupacije. Poleg tega so ubili še Martina Kneza, ki je opravljal službo občinskega sla, očeta treh otrok, četrtega pa so prav takrat še pričakovali, ter Leopolda Novaka, gluhonemega hlapca pri klobučarju Peternelu. Talce je nemški oficir odbral na slepo, med skupino ljudi, ki so jih zgnali v Staroveškov hlev. Dogodek je bil opisan v TV-15 (29.4.1964) med drugim takole: "Komandant z mrtvaškim emblemom na kapi in ciničnim posmehom srepo gleda vrsto... Ogledoval si je vsakega posebej. Preplašeni, preprosti obrazi. Gleda nekdanjega šolskega upravitelja Černigoja. Posmeh se mu za spoznanje globlje zareže v desno lice: "Austreten!"Černigoj je prebledel. Zakaj? Vojaki ga iztrgajo iz vrste. Komandant spe z zaničljivim posmehom dolgo opazuje ljudi. Še enkrat! "du!" uperi prst v Kneza iz Podčetrtka. Knez se zdrzne in globok vzdih spreleti vrsto. Kaj hoče z njim; Knez ima majhne otroke in žena pričakuje. Zakaj jih odbira? Dva že stojita tam, nemo, neizgovorjenih misli. Nad hribom se že svita. Daleč nekje na vzhodu odmeva topovski strel. Hlapec Polde ga ne sliši. Ob koncu vrste stoji, ves zgrbljen in sključen, s široko odprtimi usti. Komandant zapiči svoj temen pogled vanj in se nakremži, kot bi se nasmejal. S kazalcem pomiga, naj stopi iz vrste. Polde ne doume, rahlo se nasmehne, toda esesovec ga sune s kopitom, da se skoraj zvali po tleh. Vse je tiho. "Genug," reče oficir." Vir: samorastniki ob sotli, Rudi Lešnik in sodelavci, Ljubljana 1979, str. 21 Karel ČERNIGOJ roj. 27.07.1898 v Škrbinah, Trst, šolski uoravitelj v Podčetrtku, Martin KNEZ roj. 17.09.1898 v Roginski gorci, občinski sluga v Podčetrtku, Leopold NOVAK roj. 10.11.1902 v Sodni vasi, hlapec v Podčetrtku, datum pa je v SIstory napačen (10.05.1944). |
Spomenik ob Osnovni šoli Podčetrtek |
"SPOMENIK TREM TALCEM 10. MAJA 1945 SO BILI USTRELJENI V GOZDIČU NAD ŠOLO KAREL ČRNIGOJ, ŠOL. UPRAVITELJ MARTIN KNEZ IN LEOPOLD NOVAK" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974, 01.III.2020 |
— |
— |
— |
Spomenik iz kamnov in z verigo ter ploščo |
Podčetrtek |
— |
|
Kraj internacije, Colico Villatico, Lombardija, Italija |
Geslo: taborišča123 |
— |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D.Divjak 3.2.2024 |
3.2.2024. 00:00 |
— |
— |
— |
Italija, Collico, Lombardija |
— |
|
Škocjan pri Kopru ob veterinarski ambulanti |
Spominsko obeležje sedmim borcem ki so padli dne, 27. 9. 1943. Na dveh betonskih stopnicah. EŠD 28211 |
Pod veterinarsko postajo Koper na Istrski cesti 13. Nad cesto, ki od glavne ceste Koper-Bertoki pelje do stavbe veterinarske ambulante. Nekoliko je bilo prstavljeno z glavne ceste na sedanjo lokacijo, ko so obnavljali cesto. |
V SPOMIN 7 BORCEM, KI SO NA TEM POSESTVU DNE, 27. 9. 1943 PRVI DALI SVOJE ŽIVLJENJE ZA SVOBODO . IN RICORDO DI 7 PARTIGIANI CHE IN QUESTA LOCALITA HANNO DATO PER PRIMI IL GIORNO 27. 9. 1943 LA LORO VITA PER LA LIBERTA. |
— |
— |
— |
— |
Ivan Zorč 09. 04. 2017 |
— |
— |
— |
Spominsko obeležje |
Koper |
2604 BERTOKI, 3620/21 |
|
Izlake dom starostnikov |
Granitna plošča je bila odkrita leta 1980 in je posvečena v NOB padlim
domačinom. |
Izlake 13. Plošča je pritrjena na steno ob južnem vhodu v dom starostnikov, ki je bil nekoč zdravstveni dom. [V RKD je napačno narisana na križišču]. |
TA DOM STOJI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
30.5.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Zagorje ob Savi |
— |
|
Gasilski dom na Studencu, Škofja Loka |
Spominska plošča na gasilskem domu na Studencu je posvečena desetim članom PGD Škofja Loka, padlim borcem narodnoosvobodilne borbe. Odkrili so jo 5. avgusta 1951 (povezava). Več... Podatki o padlih gasilcih: Rado Bozovičar, rojen 15. oktobra 1920 v Šentvidu pri Stični, čevljar, živel je v Škofji Loki, izgnan je bil v Srbijo, v partizane je vstopil novembra 1944, padel je na sremski fronti pri Šidu 17. januarja 1945. Anton Demšar, rojen 21. maja 1907 v Jazbinah pod Malenskim Vrhom, ključavničar in tesar, zaposlen v Škofji Loki. V partizane je vstopil 6. decembra 1941 kot prvi škofjeloški partizan, v Cankarjevem bataljonu je bil intendant, sodeloval je v boju v Rovtu, v poljanski vstaji in dražgoški bitki. Padel je na Stirpniku 8. februarja 1942. Anton Gruden, rojen 26. oktobra 1896 v Škofji Loki, obrtnik, član KPS, v partizane je vstopil 22. julija 1943, padel je 31. marca 1945 na Križni Gori. Janez Guzelj, rojen 27. aprila 1907 v Škofji Loki, mizar, aretiran je bil 17. februarja 1942, umrl je 29. oktobra 1942 v Stutthofu. Pavel Jamnik, rojen 25. januarja 1890 v Škofji Loki, klobučar, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran je bil 8. februarja 1944 in naslednji dan ustreljen kot talec za Kamnitnikom. Jože Kavčič - Jernač, rojen 18. aprila 1907 v Škofji Loki, gostilničar, kleparski in vodoinštalaterski mojster, telovadec v telovadnem društvu Sokol, gasilec, kulturnik - sodeloval je v tamburaškem in pevskem zboru. V partizane je vstopil 23. decembra 1941, boril se je v Cankarjevem bataljonu. Bil je sekretar okrožnega odbora OF Kamnik. Padel je v Črnem grabnu pri Blagovici 15. januarja 1945. Peter Kavčič - Jegorov, rojen 20. avgusta 1908 v Škofji Loki, kleparski in vodoinštalaterski mojster, decembra 1941 je vstopil v Cankarjev bataljon in se udeležil bojev v poljanski vstaji in v Dražgošah januarja 1942, nato je bil borec Škofjeloške čete. Aprila 1943 je bil imenovan za sekretarja Mestnega komiteja KPS Škofja Loka, jeseni leta 1943 pa za sekretarja Rajonskega komiteja KPS Škofja Loka in v tej funkciji padel 18. marca 1944 v Breznici pod Lubnikom. Franc Krmelj, rojen 21. decembra 1915 v Škofji Loki, klepar, v partizane je vstopil novembra 1943, padel je 20. novembra 1943 na Prtovču. Jože Krmelj, rojen 15. februarja 1921 v Škofji Loki, mizar, v partizane je vstopil marca 1943, padel je oktobra 1943 v Cerknem. Franc Pirc, rojen 11. januarja 1901, v Črnem Vrhu nad Idrijo, tovarniški delavec v Škofji Loki, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran je bil 8. februarja 1944 in naslednji dan ustreljen kot talec za Kamnitnikom. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 339-340. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/scaronkofja-loka.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 268. |
Spominska plošča je na gasilskem domu na Studencu.
Škofja Loka, Studenec 5 |
1941 1945 V SPOMIN GASILCEM ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA TERORJA BOZOVIČAR RADO DEMŠAR ANTON GRUDEN ANTON GUZELJ JANEZ JAMNIK PAVEL KRMELJ FRANC KRMELJ JOŽE KAVČIČ JOŽE KAVČIČ PETER PIRC FRANC PGD ŠK. LOKA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
30.5.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 3.5.2023, dodal fotografije 3/2 do 3/4
Dopolnil biografijo Jožeta Kavčiča po podatkih Jone Kužnik Pokorn. M. Hladnik 30. 5. 2024 |
Spominska plošča |
Škofja Loka |
— |
|
Gravina, Italija, ustanovitev Artilerijske brigade |
Prekomorci in so imeli tudi izredno velik delež tudi pri ustanovitvi
artilerije oziroma topništva. Njeni divizioni so sodelovali pri vseh večjih
zaključnih bitkah po Jugoslaviji in ob vseh se tudi krepila z novimi zajetimi
topovi, ki jih premagane in umikajoče nemške enote niso mogle odvleči s sabo.
Prekomorske topniške enote so se začele oblikovati 20. junija 1944, ko je iz
Afrike ko prispela v tabor Gravina skupina skoraj 1000 primorskih Slovencev,
razporejenih povečini v nove artilerijske enote, zlasti v protitankovski
divizion. Od 6. do 11. avgusta 1944 je načelnik artilerijskega oddelka VŠ Karel
Levičnik36 spremljal tovariša Tita na obisku v Caserti in Neaplju. 30. avgusta
1944 je bila z odredbo vrhovnega štaba ustanovljena artilerijska grupa 8.
korpusa, ki so jo sestavljali l. in 2. gorski divizion (vsak divizion je imel po
tri baterije) in protitankovski divizion (s štirimi baterijami). Takrat sta bila
ustanovljena tudi grupa pozicijske artilerije (83 topov raznih kalibrov) in
šolski dopolnilni divizion pri artilerijski šoli VŠ na Visu. Iz Italije
prihajali vedno novi prekomorski borci in topovi. Na Vis so prišli tudi borci
italijanske narodnosti, ki so se pridružili našim enotam in se vključili v naš
boj. K artileriji moramo šteti tudi protiletalski divizion, ki je imel 36 topov
kalibra 20 mm in je bil sestavljen pretežno iz Slovencev. Avgusta 1944 je bil
ustanovljen tudi gorski mehanizirani divizion. Po osvoboditvi
srednjedalmatinskih otokov, Splita, Šibenika, Drniša, Knina in Mostarja so se
vključili tudi v osvoboditev Slovenskega primorja. 21. aprila 1945 so se pričeli
boji za Klano. Pri uničenju nemškega 97. korpusa je pomembno sodelovala
artilerija 4. armade, ko je obstreljevala sovražnika in mu prizadejala hude
izgube. 3. gorski divizion je sodeloval v hitri skupini, ki je prodirala proti
Trstu. Ta divizion je po osvoboditvi Trsta nadaljeval skupaj z enotami 9.
korpusa pohod v Gorico in jo skupaj s pehoto osvobodil, nato pa v sestavi
motoriziranega odreda JA prodrl na Koroško. |
— |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D. Divjak 5.5.2024 |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Sočerga spominska plošča |
Nadstropna podolgovata stavba s štirikapno streho in tlorisom v L. Pritličje fasade in šivani robovi so iz sivega kamna. Na stranski fasadi je spominska plošča padlim v NOB in žrtvam fašističnega terorja iz Sočerge in okolice, odkrita 1967. EŠD 28861 |
V začetku vasi Sočerga na desni strani ceste če se peljemo proti Hrvaški je na zadružnem domu na fasadi spominska plošča. Sočerga 3 |
V TRAJEN SPOMIN IN SLAVO 24 PADLIM BORCEM ŽFT V LETIH 1941 - 1945 IZ SOČERGE IN OKOLICE. GREGORIČ VIKTOR ROJEN 1911 PALISKA MARJAN ROJEN 1915 MARŠIČ ANGEL ROJEN 1927 RAKAR PAVEL ROJEN 1926 MARŠIČ ANTON ROJEN 1922 PALČIČ VLADIMIR ROJEN 1911 GREGORIČ JOŽEF ROJEN 1909 BARBARIČ ANTON ROJEN 1888 GREGORIČ ANTON ROJEN 1873 RADOVAC JOŽEF ROJEN 1905 RAKAR JOŽEF ROJEN 1904 MARŠIČ ANDREJ ROJEN 1901 MARŠIČ SILVO ROJEN 1926 PALČIČ ROKO ROJEN 1894 PALČIČ BOŽIČ ROJEN 1914 PALČIČ IVAN ROJEN 1896 PALČIČ ROMAN ROJEN 1914 TULJAK JOŽEF ROJEN 1928 SOKOLIČ JOŽEF ROJEN 1926 GREGORIČ GVERINO ROJEN 1925 GREGORIČ SANTINA ROJEN 1928 PALČIČ IVAN ROJEN 1907 FANTINIČ MARCEL ROJEN 1928 FERFOLJA IVAN ROJEN 1896 |
— |
— |
— |
— |
Ivan Zorč 15. 03. 2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Koper |
2619 SOČERGA, 4960/3 |
|
PEROVO, Grosuplje - spomenik padlemu partizanu prvoborcu |
EŠD: 17271 Spomenik predstavlja naravni kamen iz apnenca, nepravilne kvadraste oblike, velikosti 1,30 x 1,00 x 0,50 m, ki ima obcestno stran zglajeno v velikosti 45 x 50 cm in z vklesano vsebino. Spomenik so odkrili 1956. leta, je tik ob cesti, nasproti hiše Perovo 17. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 110. |
AC - izhod Grosuplje - preko AC v zaselek Perovo. |
vklesana zvezda NA TEM MESTU JE DNE 3. JANUARJA 1942. LETA PADEL PRVI BOREC - MITRALJEZEC IZ GROSUPELJSKE PARTIZANSKE ČETE AHLIN ANTON IZ MALEGA MLAČEVEGA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 10.6.2019 |
— |
— |
— |
kamnita skala, kraj zgodovinskega dogodka |
Grosuplje |
k.o.2642 - Grosuplje, parc. št.: 1326/6 |
|
Predilnica Litija |
— |
Ob vhodu v litijsko predilnico, Kidričeva 1, Litija. |
[zvzeda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po sliki in podatkih Saše Šest |
10.6.2024. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Litija |
— |
|
Spominsko obeležje komandantu Tomažu |
OPIS OBELEŽJA: Obklesana Siva granitna skala (višina 127 cm, širina 69 cm, globina 47 cm) OPIS DOGODKOV: Jože Fajfar-Tomaž, komandant I. bataljona Gorenjskega odreda, je bil doma iz Selške doline, iz Lajš blizu Dražgoš. Sprva je bil partizan v Tončkovem bataljonu Gorenjskega odreda, ki se je boril na desnem bregu Save. Dne 9. maja 1943 je Tomaž v sklopu Blaževe čete, ki je veljala kot prva četa Tončkovega bataljona, prešel na področje pod Storžičem. Blaževa četa je štela 45 borcev. Tedaj je bil iz Kokrške čete, v kateri so bili preostali borci II. bataljona Kokrškega odreda in nove čete, ki je prišla s področja na desni strani Save, dne 14. maja 1943 ustanovljen Kokrški bataljon Gorenjskega odreda. V tem bataljonu je bil Tomaž postavljen za komandirja druge čete. 13. julija 1943 je Tomaž z bataljonom, ki je štel 130 borcev, odšel nazaj čez Savo, da bi postali sestavni del na novo ustanovljene Prešernove brigade. Vendar tu vsega bataljona niso vključili, ker bi potem bilo področje okrog Storžiča preveč oslabljeno. Zato se je moral Tomaž s 45 borci že konec julija 1943 vrniti. Pri tej 3. kranjski četi je bil Tomaž kot komandir le do septembra 1943. In spet so ga poklicali na področje onstran Save, vodstvo njegove čete pa je prevzel Matija Suhadolnik-Luka. V marcu 1944 je Tomaž z eno četo svojega I. bataljona ponovno prišel nazaj pod Storžič, oziroma pod Krvavec. Semkaj je bil poslan le začasno v pomoč partizanom na tem področju, ki so imeli zaradi neprestanih akcij velike izgube. Tomaževa četa je skupaj z eno četo II. bataljona Gorenjskega odreda opravila na področju pod Storžičem več akcij in splošno mobilizacijo novih borcev. 14. aprila 1944 je Tomaž z manjšim številom borcev napadel na cesti med Trbojami in Smlednikom nemško patruljo, ki je z avtomobilom spremljala avtobus z delavci. V napadu je Tomaž, ki je bil izjemno hraber borec, po čistini jurišal na Nemce. Pri tem je bil smrtno zadet. Ob njem je padel tudi mitraljezec Šandor, domačin iz Smlednika. Spominsko obeležje je postavil krajevni odbor ZB NOV Trboje 8. avgusta 1955. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 171-172. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 54 in 233. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 107-108. EŠD: |
Ob cesti, ki vodi od Trboj proti Smledniku, pri odcepu za Moše |
NA TEM MESTU STA PADLA 14. APRILA 1944 KOMANDANT TOMAŽEVEGA BATALJONA FAJFAR JOŽE-TOMAŽ ROJEN 19. MARCA 1922 IN NEZNANI MITRALJEZEC |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Kržan ZBNOB KO Šenčur, Lado Nikšič, september 2014 |
— |
— |
— |
obklesana skala |
Medvode |
1967 MOŠE, 784/1 |
|
Beričevo, pokopališče, Velepec Alojzij |
SIstory navaja Ime in priimek: Alojz Velepec, Oče: Janez, Mati: Cecilija,
Datum rojstva: 30. 05. 1903, Kraj rojstva: Beričevo, Kraj bivanja: Beričevo,
Stara občina: Dol pri Ljubljani, Nova občina: Dol pri Ljubljani, Poklic (soc.
status: kmet), Datum smrti/izginotja: 06. 08. 1944, Kraj smrti/izginotja: Dolga
Noga, Kraj pokopa: Dolga Noga, Država pokopa: Slovenija. |
Pokopališče Beričevo, 3. vrsta levo od vhoda v cerkev, 7. grob z leve strani vrste.
Hiša v bližini: Beričevo 5
|
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 6.2.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
6.2.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Dol pri Ljubljani |
Hiša v bližini: Beričevo 5 |
|
Orehovlje - Spominska plošča Francu Kernu |
Franc Kern je bil kmečki sin (rojen 2. 4. 1914), a ves predan kulturnemu delu na vasi. Bil je navdušen amaterski igralec. Takoj po prihodu okupatorja v naše kraje je postal organizator odpora v svoji vasi in se brez strahu udeleževal najdrznejših akcij. Ko je zvedel, da so mu izdajalci prišli na sled, je 14. 1. 1944 pohitel med svoje tovariše partizane v 3. kranjsko četo. Zaradi njegove borbenosti in hrabrosti je kmalu postal komandir skupine VOS. 9.9. 1944 so ga v bitki pri Dragomljah prerešetali nemški rafali. Po osvoboditvi so njegove posmrtne ostanke pripeljali na pokopališče v Predoslje. Ploščo v velikosti 59 cm x 43 cm je zmodeliral in vlil Božo Mostar iz Stražišča. Vzidal jo je krajevni odbor ZB NOV Britof. Odkrita je bila 15. 5. 1960. Viri: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 73-74. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 231. EŠD:20705 memorialna dediščina. |
Obeležje je pritrjeno na pročelju hiše Orehovlje št. 12.
|
IZ TE HIŠE JE ODŠEL V PARTIZANE 14. 1. 1944 BOREC KERN FRANC-CRNI KI JE 9. 9. 1944 KOT KOMANDIR VOS-a ŽRTVOVAL ŽIVLJENJE ZA SVOBODO NAS VSEH SLAVA MU! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Srečko Frelih, julij 2014 |
— |
— |
— |
Bronasta litina vzidana na pročelje hiše. |
Kranj |
2105 BRITOF, 191 |
|
3. SNOUB Ivan Cankar, Lapinje |
Naravna apnenčasta skala, na kateri je zglajena ploskev z vklesanim napisom, je posvečena Cankarjevi brigadi, ki je bila ustanovljena 28.9.1942 v tem kraju. Spomenik je bil postavljen leta 1959 (po drugem viru 1952). V sestavo Cankarjeve brigade so prišli bataljon Gubčeve brigade, 1. bataljon Kočevskega odreda in 2. bataljon Belokranjskega odreda. Skupaj je brigada štela okoli 330 borcev. Komandant je postal Marjan Dermastia - Urban Velikonja, komisar Jože Bavbar - Gregor Javor, namestnik komandanta je postal Stane Semič - Daki in za namestnika komisarja je bil imenovan Jože Borštner - Tone Gabrovčan. Idejni osnutek za spominsko obeležje je izdelal inž. Derkovič Drago. Ploščo sta postavili podjetje Marmor iz Gradca v Beli krajini in gradbena skupina posestva Snežnik. Slovesna otvoritev spominskega obeležja je bila 13. septembra 1959. Vir: mag. Irena Škufca, Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 46. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 122. EŠD 24211 |
V zaselku Lapinje. Hiša v bližini: Podlesje 6 |
V naravno kamnito gmoto (višina 145 cm) je vzidana bela marmornata plošča (50X40 cm) z napisom: NA TEM MESTU JE KOČEVSKA REKA IN MOZELJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vasja Marinč, 13.3.2017 |
— |
— |
— |
Spomenik |
Kočevje |
1604 SPODNJI LOG, *97 |
|
STIČNA - spomenik padlim borcem in žrtvam FN |
EŠD: 24430 Štiristrani kamniti obelisk na stopničastem terenu stoji na sredini in z verigo varovani ploščadi. Na obelisku je vklesano posvetilo, imena padlih borcev in žrtev FN ter reliefna peterokraka zvezda na vrhu. Spomenik je projektiral Marko Zupančič (v drugem viru je naveden Savo Zupanc), odkrili pa so ga avgusta 1951. leta. Ploščad z obeliskom in varovalno ograjo s stebri in verigo stoji ob križišču cest, v samem centru Stične, v bližini samostana. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 111. foto123 |
Center Stične. |
Prihodna stran (zahod): ŽRTVAM ZA NAŠO SVOBODO 1941 - 1945 * BREZ VAS TOVARIŠI, GREMO NAPREJ! A ŽRTEV VAŠA POT NAM RAZSVETLJUJE. ZATO ŽIVITE! NIHČE NE UMRE, KDOR ZA SVOBODO SE ŽRTVUJE! * Južna stran: PADLI BORCI: * IZ STIČNE: KOVAČIČ JOŽE, MAK FRANC, GABRIJEL LUDVIK, ZUPANC OSKAR,PODLOGAR LJUBO,BREGAR LEOPOLD, LAVRIČ FRANC, ŠEREK ALOJZIJ, BUČAR ALOJZIJ, MIGLIČ JOŽE, ZOREC ALOJZIJ, HAUPTMAN ANDREJ, OBLAK LUDVIK, KASTELIC JOŽE, KAVŠEK MILAN, SMREKAR JOŽE, GORENC FRANC; * Z VIRA: HRAST EDVARD, HRAST EDI, STRMOLE MIHA, STRMOLE FRANC, KOVAČIČ STANE, ZADEL STANE, KASTELIC SLAVKO, FATUR FRANCKA, ŠAJN ANTON, ŠAJN FRANC; * IZ GABERJA: ROME RUDOLF * Vzhodna stran: PADLI BORCI: * S PRISTAVE - V. DOBRAVE: PLANKAR ALBIN, PLANKAR IVAN, GOŽ IVAN, GROS JOŽE; * IZ METNAJA - GORIČICE: KASTELIC MATIJA, MIGLIČ IVAN, KAVŠEK JOŽE, GENARIJA JANEZ, PEROVŠEK ALOJZIJ, MIGLIČ ALBIN; * IZ GABERJA: LAMPRET AVGUŠTIN, PODOBNIK VESTEL, JANEŽIČ ŠTEFAN, STRUNA AVGUŠTIN, ŠIVEC VILKO, POME JOŽE; * S POLJAN: GRČMAN JOŽE, JANEŽIČ JOŽE; * IZ MEKIN: PERIČ JOŽE, MEGLIČ RUDOLF; * Z OSREDKA: BERČON FRANC * Severna stran: ŽRTVE FAŠ. TERORJA * IZ STIČNE: HRAST VERA, HAUPTMAN MIHA, BUČAR JOŽE, ŠKUFCA ANTON; * Z VIRA: HRAST ALBIN, JANEŽIČ JOŽE, KOVAČIČ FRANC, STRMOLE MIHA, RETAR MARIJA, KOVAČIČ DRAGA; * IZ MEKIN: ZAJC ANTON * S POLJAN: AVSEC IVAN * IZ GABERJA: LAMPRET JOŽE, PAJK ALOJZIJ * IZ METNAJA: OKORN JOŽEFA * |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 3.10.2017 |
— |
— |
— |
kamniti obelisk, memorialna dediščina |
Ivančna Gorica |
k.o.1810, parc. št. 116/33 |
|
Julij Polec |
Julij Polc je bil kamniški zdravnik. Njegovo ime je tudi na plošči v avli kamniške občine. Ustrelili so ga 31. 1. 1944 v Šentvidu pri Ljubljani. Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 56. |
V avli zdravstvenega doma dr. Julija Polca na Novem trgu 26. |
Dr. Julij Polc |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 21. 6. 2018 |
— |
— |
— |
Kip |
Kamnik |
1911 KAMNIK, 108218 |
|
Idrija, Spominska plošča NOB na Prejnuti |
Na marmorni plošči so vklesana imena 13 padlih borcev in 6 žrtev vojnega nasilja. Plošča je bila vzidana leta 1952. EŠD 20854 |
Plošča je vzidana na obcestni fasadi bloka Gradnikova ulica 4. |
. Padli za svobodo LAPAJNE FRANC roj. 16.2.1902 padel 6.2.1941 ERŽEN IVAN " 26.8.1900 " 17.11.1943 BRATUŠ LEOPOLD " 8.11.1904 " 1944 GUZELJ IVAN " 13.7.1913 " 2.2.1944 JEŽ SLAVKO " 7.6.1920 " 23.4.1943 POVLOVČIČ IVAN " 12.5.1907 " 12.5.1944 RAZLOŽNIK IVAN " 5.12.1907 " 22.6.1944 LAPAJNE STANISL. " 25.10.1929 " 29.6.1944 NOVAK ADOLF " 6.2.1913 " 5.8.1944 ŽGAVEC FRANC " 28.9.1913 " 22.10.1944 KOSOVEL STANISL. " 4.5.1913 " 21.3.1945 POLJANEC DAVID " 18.12.1921 " 23.3.1945 VONČINA IVAN " 4.7.1910 " 26.4.1945 Žrtve fašističnega terorja MOČNIK PETER roj. 27.6.1903 umrl 11.11.1943 NOVAK VINCENC " 27.12.1903 " 11.11.1943 BREJC ANTON " 12.6.1935 " 4.12.1943 GROŠELJ JERNEJ " 8.8.1905 " 12.4.1944 ČRV ANTON " 11.8.1894 " 11.2.1945 LAPAJNE ROZKA " 23.2.1929 " 27.2.1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič. 30.9.2017; M.Kermavnar, 23.10.2019 |
— |
— |
— |
Plošča na zidu |
Idrija |
K. o. 2357 Idrija mesto, parc. št. 126 |
|
Spominska plošča pri Primcu |
Spominska plošča pri Primcu na Novovaški cesti v Žireh je posvečena Vinku Oblaku, prvoborcu in organizatorju narodnoosvobodilnega gibanja v žirovskem okolišu. Odkrili so jo 23. oktobra 1955. Vinko Oblak, prvoborec, rojen 4. julija 1909 v kmečki družini v Novi vasi pri Žireh, izučil se je za peka in mesarja, opravljal je šoferski poklic. Član KPS je bil od leta 1938. Ob vdoru okupatorja se je povezal z organizatorjema upora Maksom Krmeljem - Matijo in Antonom Oblakom - Svedrom. Bil je soustanovitelj prvega odbora OF v Žireh in med organizatorji poljanske vstaje decembra 1941. V Cankarjev bataljon je vstopil 11. decembra 1941 in se udeležil bojev v Rovtu, na Pasji ravni in v Dražgošah. Padel je v nemški ofenzivi na Blegoš 3. avgusta 1942 kot borec Poljanske čete, in sicer v dolini Kopačnice pri umiku iz sovražnega obroča. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 418-419. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/381iri.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 265. |
Spominska plošča pri Primcu je na Novovaški cesti v Žireh. |
V TEJ HIŠI SE JE RODIL L. 1909 OBLAK VINKO PRVI ORGANIZATOR NOP V TEJ DOLINI. PADEL L. 1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Žiri |
K. o. 2022 Žirovski vrh, parc. št. *50/2 |
|
Tehnika Meta nad Jamnikom |
Ciklostilna tehnika štaba 1. grupe odredov je bila v dveh jamah. Prva jama je bila namenjena skladišču, druga, ki se nahaja približno 60 m stran nekoliko višje nad komaj opazno stezo, je dostopna (ko dvignemo pokrov vhoda) po lestvi (2 m); v jami se nahaja miza, dve klopi in dvojno ležišče. Tu je med vojno delovala tiskarna Meta. V narodno osvobodilni borbi in ljudski revoluciji je imela tiskana beseda pomembno vlogo. Zaradi močnih okupatorjevih represalij v začetku leta 1942, ki so prizadele tudi živahno tiskarsko dejavnost, se je Gorenjska znašla v prvi polovici leta 1942 brez lastnega partizanskega tiska, razen nekaterih manjših tehnik. Po nalogu CK KPS so morali organizatorji ilegalnih tehnik iz Ljubljane najti nove skrite lokacije na terenu in tam razširiti partizansko tiskarstvo. ZGODOVINSKI PRIKAZ: Na Gorenjsko je bil poslan Adolf Arigler-Bodin, ki se je 17. avgusta 1942 pridružil 1. Grupi odredov na Jelovici. Vodstvo štaba odreda, s komisarjem Lojzetom Kebetom-Štefanom, se je zelo prizadevalo, da tehnika čimprej zaživi, na vzhodnem pobočju Jelovice, nad gorsko vasico Jamnik. Tehnika je bila najprej nastanjena v manjši opuščeni rudniški votlini, ki pa je bila premalo zakrita in za bivanje neudobna. Člana štaba Vinko Hafner in Stane Kersnik sta pomagala Ariglerju poiskati boljšo in varnejšo votlino, v kateri so 8. – 12. oktobra 1942 uredili vse potrebno za delovanje tehnike. Po Kebetovi smrti 20. oktobra so jo, na predlog Vinka Hafnerja, poimenovali META. V decembru je zapadel sneg, težko bi bilo še nadalje držati tehniko v popolni tajnosti. Preselili so jo v Mišače k Cirilu Pečniku. V Tehniki Meta na Jelovici je bilo v relativno kratkem obdobju delovanja, tj. od 8. 10. do 12. 12. 1942 natisnjenih preko 10.000 listov izobraževalno-propagandnega gradiva. Nova tehnika v Mišačah je pričela z delom 3. januarja 1943. Kot nemalokje se je tudi tu našel izdajalec, Nemci so 8. aprila 1943 obkolili hišo Cirila Pečnika, bile so 4 žrtve vključno s Pečnikom, njegovo družino so izgnali.....več na Info panoju na sami lokaciji. Viri: Jamnik in Tehnika Meta, Pomniki NOB v občini Kranj Prva obnova je bila 1983 s prvotno opremo, naslednja temeljita pa leta 2003. V letu 2015 je KO ZB Besnica-Podblica poskrbela, da je pot in kažipoti do tehnike spet vodljiva in označena. Pokrov v jamo je bil v letu 2018,po zaslugi dobrotnika S.B., obnovljen z mecesnovimi deskami. Dotrajane podstavke mize in klopi so člani KO ZB NOB Besnica-Podblica, 22.5.2020 zamenjali z novim kostanjevim lesom in namestili na betonsko podlago slika5, foto: Jože Bešter. http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=20677 FOTO: Miran Hladnik, Lado Nikšič |
250 metrov levo od markirane poti z Jamnika na Vodice je najprej Skladišče, 50 metrov naprej pa glavna jama in pred njo klopi ter infotabla.
Dostop je možen z dveh strani: obakrat s pešpoti Jamnik-Vodice, lahko z leve ali z desne. Do označenega odcepa prispemo po približno pol ure hoje, od odcepa je pa samo še nekaj minut, |
— |
— |
1983, 2003, 2015 |
Obstoječi spomeniki |
Leto vnosa 2013, 2018, 2020. |
Mira Hladnik, maj 2013 in Lado Nikšič, maj 2018, junij 2020 |
— |
— |
Za vajo vnesel dodatno sliko, označil kot obstoječe, dodal tiskarno kot vrsto spomenika, leto postavitve in leta obnov ter leto prvega vnosa obeležja. M. Hladnik 5. 7. 2025 |
tiskarna |
Kranj |
Nemilje, 150, podatek o lastniku ni javen |
|
Spominsko obeležje Antonu Dolarju, Doslovče |
19. februarja 1944 so borci III. bataljona Gorenjskega odreda, ki se je zadrževal v Jagerskih bajtah pod Zelenico, načrtovali akcijo v dolini. Zaradi prisotnosti sovražnika v dolini so pot nadaljevali le trije obveščevalci, ki so se nad vasmi ločili. Anton Dolar - Miško, rojen leta 1920 na Bledu, se je napotil proti Smokuču. Pri cesti so ga ujeli policisti iz Poljč in ga odpeljali v Begunje. Čez nekaj dni so ga pripeljali nazaj in ga ubili na tem mestu v Doslovčah. Viri: Legat Franc, Uprli smo se. Franc Legat, Medium d.o.o., 2010. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 200. Fotografije: Marko Gričar, Petra Gričar. EŠD 5335 |
Cesta Žirovnica-Begunje, v Doslovčah, 25m desno od ceste na hribčku med dvema drevesoma.
E N: 1575967.3 5843558.446°23'34.92" N 14°9'25.76" E |
NA TEM MESTU SO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Marko Gričar, 31. 3. 2017. |
— |
— |
— |
Bronasta plošča na zidanem obeležju. |
Žirovnica |
k. o.: Doslovče, p. št.: 213, vl. št.: 7; Lastnik: Grčar Darinka |
|
Slavko Novak-prva žrtev-Šmartinska cesta |
— |
Spominska plošča se nahaja na objektu Šmartinska cesta 220, Ljubljana Polje, kjer je trgovina z avtodeli. |
"PRED TO HIŠO JE PADEL KOT PRVA ŽRTEV FAŠISTIČNEGA TERORJA NOVAK SLAVKO7.V.1921PADEL 22.VI.1941" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974 |
11.10.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Ljubljana |
— |
|
ŠENTLAMBERT- Spominska plošča v NOB padlim gasilcem |
Pokončna pravokotna glajena tonalitna plošča z vklesanim napisom (v prvotni obliki odkrita 1947) je posvečena šestim članom gasilskega društva Šentlambert, padlim v NOB.
|
Spominska plošča se nahaja na južnem zidu gasilskega doma v Šentlambertu. |
V spomin padlim gasilcem v NOB: Pavšek Franc Vrtačnik Mirko Pavšek Jože Vozel Franc Šuštar Franc Železnik Ferdinand |
— |
— |
— |
— |
Janez Jani Majes, 26. 5. 2018
5.april 2021 dopolnil D.Divjak |
5.4.2021. 00:00 |
— |
5.4.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Spominska plošča |
Zagorje ob Savi |
K.o.: 1887-ŠENTLAMBERT, 21/8 |
|
Spominska plošča padlim domačinom. |
Konjiška planinska pot, 33 Padlim vaščanom Resnika. |
Na OŠ Resnik, h. št. 18- |
1941 - 1945V LETIH BORBE ŽRTVOVALI SVOJE
ŽIVLJENJE SLEDEČI VAŠČANI: PAČNIK JOŽE, ROTOVNIK MATEVŽ, GRIČNIK IVAN, KAMENIK
JOŽE, JEREB JOŽE, NAVRŠNIK METOD.SLAVA
PADLIMZB ZREČE. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik
S. Gradišnik,14.11.2021. |
18.8.2020. 00:00 |
— |
Dodal fotografije. S.Gradišnik. |
Plošča. |
Zreče |
— |
|
Sovodnje, županstvo |
Na plošči so imena padlih. |
Veža v mestni hiši (županstvu), Prvomajska ulica 140, Sovodnje
|
CADUTI NELLA LOTTA DI LIBERAZIONE SOVODNJE BATISTIČ MATIJA GULIN FRANC PEČ COTIČ VINKO RUPA PAVLETIČ MAKSIMILIJAN GABRJE MARUŠIČ VILKO RUBIJE KRAJNC JELKA VRH ČERNIC FLORJAN SOVODNJE 11. 5. 1975 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 24.12.2022
D.Divjak 13.4.2022 |
1.8.2024. 00:00 |
— |
D.Divjak dodal posnetek 13.4.2022
Dodal slike M. Hladnik 22. 10. 2022.
M. Kermavnar, 1.8.2024, dopisal imena na plošči, dodal fotografije 4/4 in 4/5. |
plošča, v veži tudi relief s partizanskim motivom |
Italija, Sovodnje |
— |