V tej hiši 

  je bil l. 1941 

   ustanovljen 

odbor OF NOV

Senožeče 1983

Spominsko ploščo je dal vzidati krajevni odbor ZB NOV Cerklje in jo odkril 2. oktobra 1960 (po drugem viru 27. aprila 1952).

Vir: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 192.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 234.

EŠD: 20558 (memorialna dediščina)

Obeležje je oktobra 2018 obnovil Ivan Krivec.

26. 2. 1945 so okupatorjevi pomagači na tem mestu zverinsko umorili kurirja partizana Rubija-Rudolfa Sodnika.

Spominsko ploščo, ki jo je postavila Zveza borcev NOV Senožeče, je 3. junija 1984 odkril predsednik krajevne organizacije ZZB Viktor Dolenc. Posvečena je spominu na ustreljene talce, ki jih je okupator nato vrgel v gorečo hišo 2. 6. 1944. Luknje, ki so jih krogle naredile v fasado hiše, so danes označene z rdečo barvo.

1. 6. 1944 je v Dolenji vasi potekal miting, ki so ga priredili borci Južnoprimorskega odreda. Istega dne so partizani izvedeli, da naj bi okupator naslednji dan okrepil posadko v senožeški postojanki. II. bataljon JPO naj bi že zgodaj zjutraj 2. 6. pripravil zasedo, ki bi prestregla prihajajoče sovražnikove enote. Ker je kolona sovražnikovih vozil pripeljala preveč raztegnjeno se partizani niso odločili za napad, ampak so sklenili poklicati okrepitve in napasti sovražnika ob povratku. Nemci so skupaj z domačimi kolaboracionisti medtem prišli v Dolenjo vas in vaščane zbrali sredi vasi. Dva ujeta partizana so skupaj s šestimi domačini ustrelili in trupla vrgli v gorečo hišo. Sovražniki so vas še izropali in se nato odpravili proti Senožečam. Po nekaterih navedbah naj bi se šele tedaj začela pripravljati partizanska zaseda. Zvečer, ko se je sovražnikov konvoj pripeljal mimo zasede, je partizanska vojska napadla in ubila sovražnike. Nekaj so jih ujeli. Ujete Nemce in domobrance so partizani pripeljali pred svojce prej ubitih talcev. Svojci so ujetnike obsodili in zahtevali njihovo usmrtitev. Povsod je sicer zapisano, da so bili ujetniki ustreljeni, vendar pa se med vaščani še danes govori, da so svojci ujetnike s koli potolkli do smrti.

2. junij se je tako močno vtisnil v spomin vaščanov Dolenje vasi in vseh okoliških vasi, da je bil prav ta dan izbran za krajevni praznik. Vsako leto se ob tem času ljudje zberejo sredi Dolenje vasi na prireditvi namenjeni spominu na padle v NOB, k spominski plošči pa je položen venec.

Literatura:

Benedik, Franc et al. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978.

Dolenc, Ervin. Senožeče: skupnost na prepihu. Koper: Rubic Trade, 1994.

Grmek, Jože. »Borbena pot Južnoprimorskega odreda.« 27 vasi, 11/1 (julij 1984), str. 19-21.

»Poročilo štaba IX. korpusa NOVJ z dne 9. junija 1944 glavnemu štabu NOV in PO Slovenije o napadu Južnoprimorskega odreda na sovražnikovo kolono na cesti Senožeče-Štorje in o napadu XXX. divizije na nemško-domobransko postojanko v Razdrtem.« V: Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov. Del 6, Knj. 14, Borbe v Sloveniji 1944 (1. junij-15. julij), ur. Jože Čertalič in Jože Novak, str. 143-146. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1972.

»Poročilo štaba Južnoprimorskega odreda z dne 3. junija 1944 štabu IX. korpusa NOVJ o bojih in minersko sabotažnih akcijah podrejenih enot.« V: Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov. Del 6, Knj. 14, Borbe v Sloveniji 1944 (1. junij-15. julij), ur. Jože Čertalič in Jože Novak, str. 104-106. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1972.

Rener, Polde – Boris. Zublji na Vrheh. Sežana: Občinski odbor ZZB NOV, 1978.

Savnik, Roman, ur. Senožeče v borbi in izgradnji. Senožeška pokrajina v preteklosti in sedanjosti. Senožeče: Krajevni odbor ZB NOV, 1967.

Sila spomina: Senožeče, Štjak, Vrabče 1965-1991, ur. Lea Franetič et al. Nova Gorica: Branko, 2015.

http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=13460&submit.x=0&submit.y=0 

Fotografija: E. Franetič, december 2016.

ŠE STE GLAS KI DRAMI

UPANJE V TEM VEKU

VOJN KRIVIC IN ZMOT

ŠE STE POT K ČLOVEKU

STOPAJTE PRED NAMI

ŠE UTIRAJTE NAM POT

           2 6 1944

.

POSEGA VIKTOR     1922

ŠUC ALBIN                1920

ZLOBEC MILAN        1924

FRANETIČ RUDOLF 1890

MOŽE JOŽE              1881

MOŽE KARLO           1909

MOŽE JANEZ            1885

VIDMAR JOŽE          1914

VIDMAR ANTON       1900

ZB NOV SENOŽEČE 3 6 1984

OPIS SPOMENIKA:  Vzidana podolžna plošča (50 cm x 35 cm) iz hotaveljskega marmorja.

OPIS DOGODKA: Hiši se je reklo »Fikova vila«, lastnika pa sta Peter in Marija Kokol. Sprva je bilo v načrtu, da bi ploščo vzidali v bližnjo sadno sušilnico, kjer je tudi bilo nekaj sestankov v prvih dneh osvobodilne fronte. Vendar je bilo kasneje ugotovljeno, da je bil prvi sestanek prav v hiši št. 42.

Spominsko ploščo je dal leta 1961 vzidati krajevni odbor ZB NOV Žabnica.

VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 196-197.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 235.

EŠD: 21442, memorialna dediščina

NA TEM MESTU JE BIL

    DECEMBRA 1941

USTANOVNI SESTANEK

      OF ŽABNICA

ZB NOB ŽABNICA

Franc Pogačar: Sistory navaja: Ime in priimek: Franc Pogačar, Oče: Janez, Mati: Rafaela, Po domače: Gašperjev, Datum rojstva: 26. 01. 1926, Kraj rojstva: Prevoje, Kraj bivanja: Prevoje, Stara občina: Blagovica, Nova občina: Lukovica, Zakonski stan: mladoleten, Poklic (soc. status): Ni podatka, Datum smrti/izginotja: 10. 01. 1944, Kraj smrti/izginotja: Prevoje, Kraj pokopa: Šentvid pri Lukovici. 
.
Božo Pogačar: Sistory navaja: Ime in priimek: Teodor Pogačar, Oče: Janez, Mati: Rafaela, Po domače: Gašperjev, Datum rojstva: 04. 11. 1930, Kraj rojstva: Prevoje, Kraj bivanja: Prevoje, Stara občina: Blagovica, Nova občina: Lukovica, Zakonski stan: mladoleten, Poklic (soc. status): Ni podatka, Datum smrti/izginotja: 10. 01. 1944, Kraj smrti/izginotja: Prevoje, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija.

Opomba: »Po pomenu in sestavi ustrezata imenu Teodor slov. imeni Božidar in Bogdan.« (Wikipedija)Podatek o datumu rojstva se v Sistory razlikuje od podatka o datumu rojstva na nagrobniku.
.
    »10. januarja 1944 so Nemci zagrešili strašen zločin. Brez vsakega vzroka so namreč v bližini Prevoj pobili tri nedolžne dečke: 14-letnega Božka in 16-letnega Franca Pogačarja ter 16-letnega Marcela Gostiča.
      Ti trije nesrečni otroci so tega dne z 11-letnim Jožkom v gozdu na robu polja za bajerji grabili listje. Okrog pol ene popoldne so nenadoma opazili, da jih je v loku obkolila nemška policija. Takoj so nehali grabiti listje in dvignili roke. Policisti pa so že naperili vanje brzostrelke in spustili rafale. Franc Pogačar in Marcel Gostič sta bila takoj mrtva, medtem ko je bil Božko Pogačar ranjen v nogo, najmlajši med njimi, Jožko Pogačar, pa je ostal nepoškodovan, čeprav je tudi on ob švabskih strelih padel po tleh in se potuhnil, kot da je mrtev. Nemci so bili prepričani, da so pobili vse štiri in odšli naprej v gozd. Kakor hitro so Nemci izginili, je Jožko vstal in tekel, kolikor so mu dale moči, domov na Prevoje klicat mater, naj pride po oba brata. 
     Medtem so se policisti vrnili in našli ranjenega Božka še živega. Obrnili so puške in 14-letnega otroka pri popolni zavesti pobili s puškinimi kopiti ter mu dobesedno zdrobili lobanjo.«
(Zverinski poboji otrok pri Prevojah, v Zg. Lokah in Studencu, Kamniški zbornik, VII, Kamnik: Občina Kamnik, 1961, str. 176)

[križ]
GAŠPERJEVI
POGAČAR

SIN FRANC        * 26. 1. 1926     + 10. 1. 1944
SIN BOŽO          * 6. 11. 1929     + 10. 1. 1944 

Plošča je postavljena v spomin , ko se je tu zadrževal 1. bataljon Istrskega Odreda v letu 1944.

V ČASU NOB LETA 1944 SE JE V TEJ VASI IN V TEJ HIŠI ZADRŽEVAL ŠTAB 1. BAT. ISTRSKEGA ODREDA Z DVEMA ČETAMA.

BORCI I.O.             KOPER 1989

Po tržaški antifašistki in borki 3. prekomorske brigade Vojki Šmuc, ki je padla 27. 11. 1944 pri Kninu, se imenuje osnovna šola.  

V avli šole je torzo oz. doprsni kip Vojke Šmuc (iz kamna), delo akademskega kiparja Antona Sigulina, ki ga je ZB NOV Izola postavila 28. 11. 1968 (o odkritju gl. poročilo Primorskega dnevnika, od koder je tudi fotografija 4/2). 

Kasneje je bil pred šolo postavljen doprsni kip iz brona, višine 140 cm, na visokem kamnitem podstavku, višine 150 cm, na katerem je plošča (60 x 115 cm) s podatki v dvojezični izvedbi. Avtor bronastega kipa je istrski kipar in slikar Jože Pohlen ( 1926-2005).

Geslo: prekomorci123

V O J K A    Š M U C 

ROJENA 6. SEPTEMBRA 1923

TRŽAŠKA REVOLUCIONARKA 

IN PARTIZANSKA PRVOBORKA

PADLA V VELIKI KNINSKI BITKI 

27. NOVEMBRA 1944 KOT 

SANITETNA REFERENTKA 

3. BATALJONA 3. PREKOMORSKE 

UDARNE BRIGADE 

                       NOVJ

NATA IL 6 SETTEMBRE 1923

REVOLUZIONARIA TRIESTINA

PARTIGIANA DAL 1941. CADUTA 

NELLA GRANDE BATTAGLIA 

DI KNIN IL 27 NOVEMBRE 1944 QUALE RESPONSABILE PER 

LA SANITA  DEL  III. BATTAGLIONE 

DELLA III. BRIGATA 

D'ASSALTO D'OLTREMARE 

                      ELNJ

Bronasta plošča šesterokotne oblike, širine 45 in višine 53 cm, je pritjena na kamnito skalo na levi brežini v neposredni bližini ceste, ki Radlek povezuje z Grahovim.

EŠD 25844

                          19. JUNIJA 1944

                  JE NA TEM MESTU PADEL

   ZA SVOBODNO IN SAMOSTOJNO SLOVENIJO

  DRUGI KOMANDANT NOTRANJSKEGA ODREDA

                         IVAN FURLAN

                            DRAGO

              STAR ŠESTINDVAJSET LET

         LETA 1996 V SPOMIN POSTAVILA

       SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA

                          M.KERŠIČ

ŠLEBNIK - OVI

 RUDI  * 27. 4. 1923    + 3. 6. 1942 

 V AUSCHWITZ

                [zvezda]

          ZA SVOBODO 

DELOVNEGA LJUDSTVA

   SO DALI ŽIVLJENJE

.

   FRANETIČ RUDOLF

        MOŽE JOŽEF

       MOŽE KARLO

        MOŽE IVAN

     VIDMAR JOŽEF

    VIDMAR ANTON

      MOŽE ANTON

   ANTONČIČ MIRO

   FRANETIČ JOŽEF

   GOSTIŠA FRANC

        PECA IVAN

      SUŠA FRANC

   VIDMAR FRANC

   VIDMAR METOD

    ŽETKO ANTON

     MOŽE FRANC

  KOCJANČIČ PEPCA

 KOCJANČIČ LUDVIK

    ČEHOVIN FRANC

    ČEHOVIN ANTON

    VIDMAR RUDOLF

.

      SLAVA PADLIM

  BORCEM IN TALCEM

Italijani so tu 30. 9. 1942 ubili partizanko Marijo Luzar, ki so jo našli na Stražnem vrhu, drugo jutro pa še tri: Francko in Katico Fabjan (15 in 16 let) iz Starega trga in Zinko Majzelj iz Metlike. 

• Vodnik, 51

Datum odkritja: 27. 7. 1980

Besedilo z infotable, ki jo je ob 80-letnici dogodka postavila ZB Črnomelj (ur. Marjan Kastelic, pričevanje očividca Franca Banovca iz Jelševnika; oblikovanje in izdelava tabel Pavel Majerle Kukin, 2022): Konec septembra leta 1942 so na Stražnjem Vrhu in okolici potekale številne trgatve. Tega leta so vinogradi bogato obrodili, zaradi vojnih razmer pa je bilo premalo trgačev, zato je bila vsaka pomoč še kako dobrodošla. Iz belokranjskega partizanskega odreda so na pomoč pri trgatvi na Stražnji Vrh za krajši čas prišle partizanke 20-letna Tončka Kuzma iz Butoraja, 18-letna Zinka Majzelj iz Metlike, 20-letna Marija Luzar iz Novega mesta in sestrici 16-letna Katarina-Katica in 15-letna Frančiška-Francka Fabjan iz Starega trga ob Kolpi. 30. septembra 1942 so omenjene punce pomagale na trgatvi pri Kuzmatovih iz Butoraja na Stražnjem Vrhu. Tega dne so se po sedmi ofenzivi v Kočevskem Rogu z bojnega pohoda s Planine proti Kolpi vračali oddelki italijanske divizije Cacciatori - zaradi rdečih kravat so jim rekli „cravatte rose“ oziroma rdeči kravatarji. Zaradi neuspele ofenzive so se na pohodu znašali nad civilnim prebivalstvom. Ko so se spuščali iz Svetega Križa proti Mavrlenu, so obkolili tamkajšnje vinograde. Da ne bi prišli v roke italijanskim vojakom, so se trgači razbežali. V zmedi, ki je nastala v prenapolnjeni Kuzmatovi zidanici, so se tri punce nameravale skriti na podstrešje, pri tem sta dve padli v kad s pravkar zmleto grozdno brozgo. Takrat so bili prvi italijanski vojaki že v zidanici, jih opazili in zgrabili. Le domača hči Tončka se je utegnila z materino pomočjo v zadnjem hipu preobleči v krilo, ostalim štirim pa to ni uspelo. Tončko, Zinko, Marijo, Katico in Francko, ki so jih vojaki zaradi kratkih las osumili, da so partizanke, so skupaj s Kuzmatovo materjo na kraju zvezali. Kuzmatova mati je uspela prepričati vojake, da njena hči Tončka ni partizanka, da je zgolj začasno doma, sicer pa na delu v Nemčiji, kamor naj bi se v kratkem vrnila. Ker je bila edina oblečena v krilo, so Italijani tej zvijači verjeli in obe pustili pri življenju.  Štiri partizanke in sedem ujetih moških, med njimi je bil tudi Franc Banovec iz Jelševnika, je italijanska vojska odgnala na Blatnik, kjer so se utaborili pri Zoričevi hiši. Moške so zaprli v hlev, ženske pa v klet za orodje. Nad Marijo Luzar so se vojaki kruto izživljali. Ker naj bi udarila oficirja, so jo še istega večera ustrelili v bližnjem gozdu za Blatnikom. Naslednje jutro so na istem mestu ustrelili še Zinko Majzelj ter Katico in Francko Fabjan. Ostale moške s Francem Banovcem, ki je ravno na ta dan dopolnil 20 let, so obsodili na smrt. Zvezane z žico so gnali skozi Jernejo vas, Dragatuš in Hrast pri Vinici do Sečjega sela, kjer so se ustavili, jih privezali okoli drevesa in nameravali prenočiti. Ponoči so jih napadli hrvaški partizani kordunaši, med bojem so se Italijani razbežali, zvezane ujetnike pa so rešili partizani.

• Radko Polič: Belokranjski odred, Ljubljana: Knjižnica NOV in POS, 1975.

ŠE ENKRAT 
RADA BI DALA
ZA VELIKO STVAR
SVOJO MLADO KRI
FRANCKA
FABJAN
7. 11. 1927
1. 10. 1942
KATICA FABJAN
20. 8. 1926
1. 10. 1942
MARIJA LUZAR

15. 8. 1922

30. 9. 1942

ZINKA MAJZELJ

20. 9. 1924

1. 10. 1942

NEZNANI PARTIZAN

• Franc Žagar. Sistory.

datum rojstva: 9. 11. 1885, kraj rojstva: Dolenja vas pri Polhovem Gradcu, vojni status: Civilist, datum smrti: 5. 2. 1943, kraj smrti: Dolenja vas, vzrok smrti: Umrl na prisilnem delu, povzročitelj smrti: Italijanske okupacijske enote
.
 »Seznam vseh žrtev druge svetovne vojne
[…]
USTRELJENI OB ITALIJANSKIH RACIJAH
[…]
16. Žagar Franc, Petrov, poročen, Dolenja vas«

• Marijan Slabe in Danijel Kaštrun, Župnija Polhov Gradec, Ljubljana, Polhov Gradec: Župnijski urad, 1996, str. 400.

.

• Franc Žagar. Sistory.

datum rojstva: 25. 4. 1925, kraj rojstva: Dolenja vas pri Polhovem Gradcu, vojni status: Domobranec, datum smrti: ??. 6. 1945, država smrti: Slovenija, vzrok smrti: Žrtev povojnih pobojev, povzročitelj smrti: JA

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 

       ŽAGAR          [križ]             KOPAČ
FRANC  1885   -   1943

                          PETROVI 

Spominski plošči sta del kamnite stene ob vhodu v šolo. Na levi strani so vklesani verzi, na desnem okvirjenem delu so imena padlih v NOB iz Borovnice in okoliških vasi.

Borovnica se ponaša z bogato predvojno delavsko sindikalno in revolucionarno zgodovino. Tu je tik pred vojno delovalo delavsko kulturno društvo Vzajemnost. Tu je bila leta 1939 ustanovljena partijska organizacija, tu je bila leta 1940. partijska konferenca za Notranjsko.

V okolici je bila 1941. ustanovljena Borovniška četa in leta 1942. Faškarska četa, kasneje 2. četa bataljona Ljube Šercerja. V času NOB je bila Borovnica že 1942 prizadeta z ustrelitvijo 16. talcev, kot odgovor okupatorja na porušen most čez Ljubljanico. Istega leta so partizani v Kraljevi dolini napadli italijansko kolono. Požgano in izseljeno je bilo Pokojišče, Padež in Zavrh. Izseljena sta bila Breg in Pako. Leta 1944 je bil kraj močno prizadet v času dveh zavezniških bombardiranj železniškega viadukta.

Arhiv ZB NOB Borovnica

Franc Pasetta, Nastanek in delovanje Borovniške čete v letu 1941. Vrhnika, Naš časopis, 1981.

Viktor Kirn, Puntarska Faškarija, Vrhnika, Naš časopis, 1982.

Karel Grabeljšek, Vrhnika in okolica v boju za svobodo, SO Vrhnika, 1968

Evidenčna številka po registru nepremične kulturne dediščine:      11533

fotografija 3/1: FB NOB Slovenije - pomniki upora

Posvetilo (plošča na levi strani vhoda):          

ZA SREČO PROSTOST SMO DALI MLADOST NA VELIKI UKAZ          

OD HRIBOV IN BARJA, TEME IN VIHARJA VARUJEMO VAS          

NIKJER NISTE SAMI, PREBIVAJTE Z NAMI ŠE V JUTRIŠNJI ČAS          

Napis (plošča na desni strani vhoda):          

SVOBODO PRIBORILI SMO S KRVJO          

1941          1945

PADLI V NOV              Jesenko Ivan                    Koren Janez

BOROVNICA               OHONICA                         Kirn Janez

Demšar Janez              Potočnik Matevž              DOL - LAZE

Švigelj Milan                 BREZOVICA                    Rihar Franc

Veršnik Rajko               Debevec Franc                 Ogrin Karel

Mivšek Viktor                Debevec Jakob                Palčič Alojz

Lebez Rajko                 Debevec Ivan                   Debevec Ivan

Suhadolnik Gabrijel      Šuštaršič Ivan                  Krašovec Jakob

Kovačič Zvonko            ZABOČEVO                     Susman Franc

Novačan Jože               Furlan Ivan                      Ogrin Vinko

Švigelj Janez                Petelin Anton                    Korošec Stane

Debevec Franc             NIŽEVEC                          Rihar Mihael

Brezavšček Jože          Japelj Ciril                         Letonja Franc

Pirnat Anton                  POKOJIŠČE - PADEŽ     Debevec Franc

Stražišar Alojz               Debevec Ivan                   Petrič Janez

Petavs Francka             Pristavec Janez                Žigman Janez

BREG - PAKO               Vidmar Jernej                   Babšek Franc

Kržič Ivan                      Debevec Jože                   Vrhovec Franc

Mikuž Pavle                  ŽRTVE FAŠIZMA              Telban Franc

Slak Zvonko                  BOROVNICA                     DRAŽICA

Slak Drago                    Mivšek Jože                       Svete Jože

Molek Anton                  Palčič Andrej                     OHONICA

Rot Ludvik                     Miklavič Anton                  Švigelj Anton

Petelin Jože                  Zalar Janez                       Švigelj Jakob

Petelin Ivan                   Zalar Rozalija                    BREZOVICA

Petelin Gabrijel             Zrimšek Pavle                    Drašler Jakob

Grdina Anton                Majaron Anton                   Pristavec Anton

Vadnjal Matevž             Lebez Hinko                      ZABOČEVO

Vadnjal Ivan                  Hren Jože                          Rot Anton

Sever Anton                  Žerjav Stanko                    Rot Jože

Solner Marija                Troha Jože                         Zvonec Martin

DOL -LAZE                   Dolenc Franc                     POKOJIŠČE - PADEŽ

Gradišnik Anton            BREG - PAKO                   Debevec Marija

Zalar Anton                   Kržič Ciril                           Vidmar Marija

Kavčič Jože                  Čepon Janez     

Korošec Ivan                Kirn Franc     

Škrbec Ivan                  Suhadolnik Franc              VAŠKI ODBOR

Šuštaršič Vinko            Mikuž Pavle     

Greljo Ivan                    Kržič Janez                       ZB BOROVNICA

Svete Franc                  Grdina Frančiška     

Žbogar Karel                Stražišar Jože     

Leben Martin                Zgonec Anton     

Babšek Ivan